- Ta dogodek je minil.

ponedeljek, 12. januar, ob 10. uri
Mario Martone / Italija, Francija / 2022 / 118 min / italijanščina / distribucija: Fivia
V Neaplju rojeni režiser Mario Martone nas odpelje na slikovite ulice ene najbolj živahnih in zloglasnih četrti svojega mesta, po katerih hodi moški, ki išče svojo izgubljeno preteklost.
Po štiridesetih letih se Felice vrne v rodni Neapelj, da bi obiskal ostarelo mater, ki jo je v najstniških letih v naglici zapustil. Zaradi dolgoletnega bivanja v Egiptu se v nekoč domačem okrožju Sanità počuti kot tujec. Medtem ko se sprehaja po ulicah svoje stare soseske, ga preplavljajo spomini na mladostna leta, ki jih je preživel v družbi najboljšega prijatelja Oresta. Toda nostalgične občutke počasi zasenči temna skrivnost, ki si jo delita z Orestom delita …
Nostalgija se ponaša s čudovito fotografijo in izjemno igro Pierfrancesca Favina. Film preizprašuje pojem ‘nostalgije’, zapisane v naslovu: ne gre le za to, da je nostalgija varljiva ali da preteklost ni bila tako čudovita, kot je videti skozi rožnata očala. Gre za to, da preteklost in sedanjost sploh ne obstajata. Neapelj nekoč in Neapelj danes sta isti kraj – Felicejevi strahovi in ljubezni pa nikoli niso zares izginili ali se kaj dosti spremenili. Močan, globoko občuten in dragocen film.
– Peter Bradshaw, The Guardian
»/…/ prevzemajoča, počasi tleča zgodba mojstrsko vijuga proti razpletu, ki je ravno tako nujen kot neizogiben. To je ganljivo popotovanje, prepojeno z žalostjo, obžalovanjem, upanjem in morda usodnim odmerkom naivnosti. /…/ V Neaplju rojeni Martone, tudi izvrsten gledališki in operni režiser, /…/ slika realističen, na prvi pogled stereotipen, a neobičajno intimen portret starodavnega mesta, ki pogosto deluje kot eden od likov. /…/ Če se zaradi nostalgije običajno spomnimo bolj prijazne in sanjave različice preteklosti, pa nas bo po ogledu tega vznemirljivega in sugestivnega filma morda začelo preganjati vprašanje, kaj se je v resnici zgodilo.«
– Gary Goldstein, Los Angeles Times
»Nostalgija je bila le redko videti bolj nesentimentalna in zahrbtna kot v novem istoimenskem filmu Maria Martoneja. Italijanski režiser platno preplavi s svojim prekipevajočim, hrupnim in neukrotljivim rodnim Neapljem, pripovedujoč zgodbo o moškem, ki je mesto zapustil kot najstnik, a ga štirideset let pozneje spet potegne v svoj zlovešči objem. /…/ Potop v to specifično urbano okolje je navdušujoč: gledalec lahko tako rekoč voha odprte tržnice, smeti, razpadajoče stavbe, izpušne pline, tu in tam pa tudi čistejši zrak cerkva.«– Todd McCarthy, Deadline
Po predvajanju filma se bo z gledalci pogovarjala filmska pedagoginja.