SENCE PRIHODNOSTI

Premiera kratkega dokumentarnega filma Anuše Gaši in pogovor

Srebrenica je mesto, katerega ime je postalo sinonim za genocid – najhujši zločin na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Toda Srebrenica ni le zgodba o nekaj julijskih dneh leta 1995. Je tudi zgodba o letih, ki so genocidu tlakovala pot, in o desetletjih, ki so mu sledila.

Kratki dokumentarni film Sence prihodnosti avtorice Anuše Gaši je nastal pod okriljem Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana v okviru spominskega programa »8372 živih spominov«, s katerim so leta 2025 zaznamovali 30. obletnico genocida v Srebrenici. Program je skozi različne dogodke in vsebine ohranjal spomin na žrtve ter odpiral prostor za razumevanje genocida in njegovih posledic.

Film, posnet med obiski Prijedora in Srebrenice, skozi pripovedi različnih generacij raziskuje, kako preteklost še danes določa življenje ljudi, njihove odnose, spomine in predstave o prihodnosti. Poseben pogled namenja generacijam, ki vojne in genocida niso doživele, a odraščajo z njunimi posledicami.

Premierni javni projekciji filma bo sledil pogovor s tremi gosti, ki bodo vprašanja, ki jih odpira film, osvetlili z različnih perspektiv:

Mirjam Milharčič Hladnik, sociologinjo in znanstveno svetnico na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, ki se raziskovalno ukvarja z migracijami, življenjskimi zgodbami, spominom, identitetami in človekovimi pravicami;

Manco Švara, jungovsko analitičarko in psihoterapevtko ter ustanoviteljico Zavoda Epiona, ki se pri svojem strokovnem in raziskovalnem delu posveča predvsem medgeneracijski travmi, kolektivnemu spominu, identiteti ter posledicam travmatičnih zgodovinskih izkušenj;

in Matjažem Štihom, profesorjem zgodovine in vodjo aktiva zgodovine na Gimnaziji Novo mesto, ki bo v pogovor vnesel zgodovinsko in pedagoško perspektivo ter vprašanje, kako o dogodkih, kakršen je genocid v Srebrenici, govoriti z generacijami, ki so se rodile dolgo po vojni.

Pogovor bo moderirala Anuša Gaši.

Trideset let pozneje se ne bomo spraševali le, kaj se je v Srebrenici zgodilo, temveč tudi, kako je genocid postal mogoč, kako njegove posledice živijo naprej in kaj se iz tega lahko naučimo danes.

Sence prihodnosti so pogled v preteklost, ki odpira vprašanje prihodnosti.