Fiume o morte! / Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.

festivali, nagrade Rotterdam (najboljši film v sekciji Tiger in nagrada FIPRESCI); FDF Ljubljana; CPH:DOX; New Directors/New Films; Crossing Europe; DOK.fest München; Kino Otok

zgodba
Leta 1919 je ekscentrični italijanski pesnik, dandy in strastni militarist Gabriele D’Annunzio, nezadovoljen z odločitvijo pariške mirovne konference, da se Fiume – današnja Reka – dodeli Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, mesto na lastno roko razglasil za neodvisno državo. Šestnajstmesečna okupacija, ki je sledila, velja za enega najbolj bizarnih eksperimentov v vsej zgodovini političnega vladanja … V Reki rojeni filmski režiser Igor Bezinović nekaj več kot stoletje pozneje povabi someščane, da skupaj z njim poustvarijo in na novo interpretirajo to nenavadno poglavje v zgodovini svojega mesta.

Fiume o morte! je film o poeziji, dinamitu, kokainu, strojnicah, nogometu, letalih, pohištvu, ki leti skozi okna, koncertih, zaporih, sončenju, tisočih vojakov, milijonih nabojev, neskončnih govorih, kljunašu in moči politične performativnosti. D’Annunzio bi lahko veljal tudi za njenega začetnika, predhodnika nekaterih največjih mojstrov političnega nastopaštva naše dobe.

kritike
»Fiume o morte! je neposreden, drzen in zelo smešen. Film /…/ prinaša nadvse aktualno sporočilo, da je smeh na račun fašistov oblika upora /…/. To je čudovito punkovska različica zgodovinskega dokumentarca, prežeta s humorjem in uporniškim duhom ljudi, ki so bili v 20. stoletju državljani ‘osmih ali devetih različnih držav’, govorili različne jezike, a jim je vseeno uspelo ohraniti lastno prepoznavno identiteto.«
– Wendy Ide, Screen Daily

»Mnogi filmski ustvarjalci preveč zaupajo v svojo sposobnost prikazati načine življenja, ki so daleč od njihovih lastnih izkušenj. Ta slepa samozavest je še posebej očitna pri opisovanju daljne zgodovine, kjer domišljija neizogibno vodi k fabrikacijam. Hrvaški režiser Igor Bezinović se v filmu Fiume o morte! z omenjeno težavo pogumno in briljantno spopade tako, da pokaže svoj proces. Nefikcijske prvine preplete s fikcionaliziranimi zgodovinskimi dogodki in z razkritjem zakulisja teh uprizoritev film spremeni v dokumentarec o lastnem nastajanju.«
– Richard Brody, The New York Times