Ansambel “Lah-ov Boris s Prijatelji ” že vrsto let s posebno predanostjo ohranja in poustvarja bogato dediščino bratov Avsenik. Njihov pristop ni le tehnično dovršen, temveč globoko spoštljiv – do glasbe, do tradicije in do občinstva. O tem kako ohranjati pristnost Avsenikovega zvoka, smo se pogovarjali z vodjo ansambla Borisom Lahom.
Vaš ansambel je znan po tem, da z izjemnim spoštovanjem ohranja Avsenikovo glasbo. Kaj vam osebno pomeni ta dediščina?
Avsenikova glasba je eden od temeljev slovenske narodno-zabavne glasbe. Ko igramo skladbe, ki sta jih ustvarjala Slavko in Vilko Avsenik, čutimo odgovornost – da ostanemo zvesti izvirnemu zvoku, dinamiki in občutku, ki ga ta glasba nosi. To ni samo izvajanje not, to je prenos vrednot. Ko igramo njihove skladbe, ne razmišljamo samo o pravilnih tonih, ampak o duhu, ki ga nosijo. Ta dediščina pomeni odgovornost – da ohranimo prepoznavni zvok, dinamiko, barvo terceta in spoštovanje do publike. To je glasba, ki je Slovenijo ponesla v svet, in prav je, da jo izvajamo z največjo možno integriteto.
Vaša glasba temelji na tradiciji. Kako gledate na sodobne vplive v narodno-zabavni glasbi?
Sodobni vplivi so del časa, v katerem živimo in tega ne moremo ignorirati. A verjamem, da mora imeti vsaka glasba trdne korenine. Če izgubiš identiteto, izgubiš srce. Mi se trudimo ostati zvesti izvirni zasedbi, značilnim harmonijam in akustični čistosti.
Kako izbirate repertoar za svoje koncerte?
Repertoar gradimo kot zgodbo. Koncert mora imeti tok – energijo, čustvo, vrhunec in umiritev. Vedno vključimo skladbe, ki jih občinstvo pričakuje in jih povezuje s svojimi spomini. Hkrati pa radi posežemo tudi po manj izvajanih melodijah, ki pokažejo širino Avsenikove ustvarjalnosti. Pomembno nam je, da vsak koncert diha kot celota.
Kateri trenutek na odru vam je ostal posebej v spominu?
Veliko jih je, a posebej mi ostanejo v srcu trenutki, ko publika zapoje z nami. Ko vidiš, da ljudje zaprejo oči, se primejo za roke ali jim pride solza v oči – takrat veš, da glasba preseže oder. Takšni trenutki te opomnijo, zakaj to počneš.
Pogosto se omenja, da imate enega najboljših pevskih tercetov v Sloveniji. Kaj je skrivnost vaše vokalne harmonije?
Skrivnost je v posameznikih, ki poslušajo drug drugega. Tercet ni tekmovanje glasov, ampak dihanje kot eno telo. Veliko lepega je skritega v dinamiki, izgovorjavi, barvi tona in predvsem v medsebojnem spoštovanju med člani. Ko med pevci vlada zaupanje, se harmonija zgodi naravno. Tehnična natančnost je pomembna, a brez medsebojnega čuta ne pomeni nič.
Kako vidite prihodnost Avsenikove glasbe med mladimi generacijami?
Verjamem, da bo Avsenikova glasba živela še dolgo. Mlade generacije morda najprej pritegne energija, a ko enkrat začutijo melodiko in harmonijo, jih ta glasba prevzame. Naša naloga je, da jo predstavimo spoštljivo, kakovostno in brez kompromisov. Če ostanemo zvesti izviru, bo tudi mladina začutila njeno vrednost.
Kaj želite, da poslušalci odnesejo s seboj po vašem koncertu?
Želim, da odnesejo občutek topline. Da se spomnijo, kako lepo je skupaj peti, poslušati in doživeti nekaj pristnega. Če gre nekdo domov z mislijo: »To je bilo iskreno,« potem smo svoje delo opravili. Glasba mora ljudi povezovati – in to je naš največji cilj.
