BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20180325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20181028T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20190331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20191027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20200329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20201025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211016T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211016T113000
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T114443Z
LAST-MODIFIED:20250811T114443Z
UID:10000191-1634378400-1634383800@kcjt.si
SUMMARY:Divja Slovenija
DESCRIPTION:Matej Vranič / Slovenija / 2021 / 83 min / slovenščina / 6+ / distribucija: FIVIA – Vojnik \nNOVI FILM MATEJA VRANIČA (PTICE JEZER) JE ČUDOVIT DOKUMENTARNI PRELET SKOZI BOGASTVO NARAVNEGA OKOLJA V SLOVENIJI. FILMU DAJEJO POSEBEN PEČAT IZJEMNO REDKO VIDENI PRIZORI V NARAVI. \nhttps://www.kinodvor.org/film/divja-slovenija/
URL:https://kcjt.si/dogodek/divja-slovenija/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/divja-slovenija.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211014T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211014T220000
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T114350Z
LAST-MODIFIED:20250811T114350Z
UID:10000190-1634241600-1634248800@kcjt.si
SUMMARY:Gloria Mundi
DESCRIPTION:Robert Guédiguian / Francija\, Italija / 2019 / 107 min / francoščina / distribucija: FIVIA – Vojnik \nV MARSEILLU SE ZBERE DRUŽINA\, DA BI PRAZNOVALA ROJSTVO MALE GLORIE. A ČASI SO TEŽKI IN MLADA STARŠA KOMAJ SHAJATA. MEDTEM KO SE TRUDITA OBDRŽATI GLAVO NAD VODO\, V ŽIVLJENJE DRUŽINE ZNOVA VSTOPI GLORIIN DEDEK\, KI SE JE PO DOLGIH LETIH VRNIL IZ ZAPORA … \nhttps://www.kinodvor.org/film/gloria-mundi/
URL:https://kcjt.si/dogodek/gloria-mundi/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Gloria-mundi_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211005T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211005T214000
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T114143Z
LAST-MODIFIED:20250811T114143Z
UID:10000189-1633464000-1633470000@kcjt.si
SUMMARY:Kako postati dobra žena / Die La bonne épouse
DESCRIPTION:Martin Provost / Francija\, Belgija / 2020 / 109 min / francoščina / distribucija: Demiurg \nŽIVAHNA IN BARVITA KOMEDIJA\, POSTAVLJENA V ŠOLO ZA GOSPODINJE NA PREDVEČER SEKSUALNE REVOLUCIJE\, SE Z IRONIJO IN RAZPOSAJENIM HUMORJEM LOTEVA TEM ŽENSKE EMANCIPACIJE IN SPOLNE ENAKOPRAVNOSTI. Z JULIETTE BINOCHE V GLAVNI VLOGI. \nKako postati dobra žena \n \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/kako-postati-dobra-zena-die-la-bonne-epouse/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Kako-postati-dobra-zena_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210929
DTEND;VALUE=DATE:20211102
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T140956Z
LAST-MODIFIED:20250811T140956Z
UID:10000253-1632873600-1635811199@kcjt.si
SUMMARY:Leoš Janáček
DESCRIPTION:Leoš Janáček se je rodil sredi 19. stoletja\, njegovo delo pa ga uvršča ob bok vrhunskim skladateljem glasbe 20. stoletja\, kot so Igor Stravinski\, Béla Bartók\, Sergej Prokofjev in Alban Berg. \nLeoš Janáček (1854–1928) velja za enega najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev. \nNjegova dela spodbujajo k razmišljanju in so predmet občudovanja. Poslušalca navdušujejo njegovi tematski kontrasti in celoten ustvarjalni razvoj\, v katerem je kmalu presegel meje tradicionalne misli in uveljavil ideje o glasbeni umetnosti. Svoj glasbeni izraz je našel v kompoziciji in je dosegel neponovljivo izvirnost\, zaradi česa ga danes občuduje ves svet. Njegova glasba je prežeta češkim nacionalnim duhom. Ob raziskovanju češke in moravske folklore je razvil t.i teorijo govorne melodije\, ki je postala izhodišče njegovega glasbeno-dramskega sloga. Mednarodno priznanje je dosegel po zaslugi opere Njena pastorka (Jenufa)\, ki je bila v času Janáčkovega življenja uprizorjena na številnih svetovnih odrih\, tudi v Metropolitanski operi v New Yorku. Janáčkovo življenje je tesno povezano z mestom Brno\, kjer je živel in ustvarjal že od malih nog in kjer je bila večina njegovih skladb prvič predstavljena. \n  \nRazstava bo skladatelja in njegovo delo med drugim predstavila skozi številne fotografije in slikovne dokumente\, odnos med Janáčkom in Brnom je namenjen predstavitvi aktualnega dogajanja v skladateljevem mestu. Razstavo so pripravili Oddelek za zgodovino glasbe Moravskega muzeja v Brnu in Turistično informacijski center Brno v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani.
URL:https://kcjt.si/dogodek/leos-janacek/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/LJ-v-Luhacovicich-pred-Janovym-domem-1926.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210928T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210928T220000
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T114036Z
LAST-MODIFIED:20250811T114036Z
UID:10000188-1632859200-1632866400@kcjt.si
SUMMARY:Minari
DESCRIPTION:Lee Isaac Chung / ZDA / 2020 / 115 min / korejščina\, angleščina / distribucija: Cinemania Group \nKorejsko-ameriška družina se v osemdesetih letih iz kalifornije preseli v ruralni arkansas in začne na neobetavnem kosu zemlje pridelovati korejsko zelenjavo. Nežna in pogosto humorna zgodba o iskanju ameriških sanj in moči družinskih vezi.
URL:https://kcjt.si/dogodek/minari/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Minari_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210921T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210921T213000
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T113929Z
LAST-MODIFIED:20250811T113929Z
UID:10000187-1632254400-1632259800@kcjt.si
SUMMARY:Krt / El Agente Topo
DESCRIPTION:Avtor Maite Alberdi / Čile / 2020 / 84 min / španščina\nDistribucija: Demiurg \nMaite Alberdi / Čile / 2020 / 84 min / španščina / distribucija: Demiurg \nNenavadna mešanica dokumentarca in detektivke\, polna humorja\, topline in slikovitih likov\, nam pokaže\, da nikoli ni prepozno za nove izzive in nova prijateljstva. Film je navdušil festivalska občinstva ter prejel nominacijo za oskarja za najboljši dokumentarec.
URL:https://kcjt.si/dogodek/krt-el-agente-topo/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Krt_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210914T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210914T114000
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T113750Z
LAST-MODIFIED:20250811T113812Z
UID:10000186-1631613600-1631619600@kcjt.si
SUMMARY:Okus lakote / Smagen af sult
DESCRIPTION:Avtor Christoffer Boe / Danska / 2021 / 100 min / danščina\nDstribucija: Cinemania Group \nChristoffer Boe / Danska / 2021 / 100 min / danščina / distribucija: Cinemania Group \nVirtuoznemu kuharskemu mojstru in antropologinji hrane\, zvezdama danske gurmanske scene\, manjka do popolnosti le še prestižna michelinova zvezdica\, za katero sta pripravljena žrtvovati vse.
URL:https://kcjt.si/dogodek/okus-lakote-smagen-af-sult-2/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Okus-lakote_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210901T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210901T193000
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T113637Z
LAST-MODIFIED:20250811T113651Z
UID:10000185-1630515600-1630524600@kcjt.si
SUMMARY:Škratki / Die Heinzels - Rückkehr der Heinzelmännchen
DESCRIPTION:Avtor Ute von Münchow-Pohl / Nemčija / 2019 / 78 min / sinhronizirano / 5+ /\nIzvajalci Glasovi: Matej Recer\, Maša Derganc\, Asja Kahrimanovič\, Gašper Jarni\, Vesna Pernarčič\, Andrej Murenc\, Iztok Lužar\nDistribucija: FIVIA – Vojnik \nŠkrati in ljudje so živeli v harmoniji\, vse dokler jih nehvaležna in zla krojačeva žena ni pregnala in so se skrili pod zemljo. Zdaj so nazaj v človeškem svetu\, kjer jih čaka sladko doživetje\, polno akcije.
URL:https://kcjt.si/dogodek/skratki-die-heinzels-ruckkehr-der-heinzelmannchen/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/movie_010963841_36295_1627228274.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210816
DTEND;VALUE=DATE:20210927
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T140247Z
LAST-MODIFIED:20250811T140859Z
UID:10000252-1629072000-1632700799@kcjt.si
SUMMARY:2. Mednarodni bienale likovne vizije Etike(te) – Smeh 2021
DESCRIPTION:Smeh kot transformativna ali subverzivna izkušnja. \nDruštvo likovnih umetnikov Dolenjske po treh izpeljanih mednarodnih projektih nadaljuje organizacijo in izvedbo niza tematskih razstav sodobne likovne umetnosti. Tema letošnjega 2. Mednarodnega bienala Likovne vizije\, Etike(te) je smeh.\nNa razstavi sodeluje 55 umetnikov iz Slovenije\, Avstrije\, Nemčije\, Hrvaške\, Poljske in Makedonije. Žirija v sestavi Gorana Milovanovića\, kot predsednika\, in članov\, Jasne Kocuvan Štukelj\, Dajane Vlaisavljević\, Roberta Lozarja\, Olge Butinar Čeh in Matjaža Brulca je od 58 prijavljenih izbrala 34 likovnih del\, za katere je presodila\, da prvenstveno obravnavajo razpisano temo\, v avtorski poetiki ter izrazu pa so hkrati dovolj prepričljiva. Preostalih 21 avtorjev je na podlagi njihovega ugleda in vsebinskega ujemanja s temo bienala k sodelovanju povabil organizacijski odbor.\nOb odprtju razstave bo strokovna žirija slavnostno podelila veliko nagrado oziroma grand prix 2. Mednarodnega bienala likovne vizije\, Etike(te) – Smeh 2021 in nagrado za najboljše delo mladega avtorja.\nDruštvo likovnih umetnikov Dolenjske je sicer leta 2019 pripravilo razstavo na temo strahu oziroma abstraktnega čustvenega stanja\, ki je pogosta tema likovne umetnosti. Letos\, ko svet še vedno drsi skozi kataklizmo virusne pandemije\, pa se je pripravljalni odbor odločil za temo smeha\, ki morda na prvi pogled deluje sproščujoče\, a hkrati v sebi skriva mnoge pasti. Zaradi plitvega učinka namreč lahko prehitro zdrsne v banalno\, trivialno – morda celo absurdno\, nekomu smešno\, drugemu z nekoliko drugačnimi pogledi pa popolnoma bizarno.\nSmeh sicer sodi med temeljne človekove odzive. Gre za psihološko stanje in odziv na dogodke ali okoliščine. Smeh povzročajo predvsem dogodki\, ki jih razumemo kot komične in odpirajo prostor humorja ter veselja – o tem so pisali številni filozofi\, od Platona in Aristotela do Bergsona in drugih\, smeh in humor pa praviloma nista veljala za posvečeni temi.\nVendar obstajajo še druge razsežnosti. Pomembna je tista\, ki smeh evolucijsko povezuje s strahom oziroma podrejanjem\, še pomembnejša pa je razsežnost\, ki presega živalskost – smeh kot transformativna ali subverzivna izkušnja. Kot je v romanu Ime rože zapisal Umberto Eco\, je bil za oblastnike\, še posebej tiste s totalitarnimi težnjami\, smeh ultimativna subverzija\, zato so ga vedno poskušali nadzorovati in ga omogočati zgolj v okviru natančno določenih praznikov norosti in neresnosti.\nDa je bil smeh tudi na Slovenskem protiutež političnim razmeram po drugi svetovni vojni\, pričajo visoke naklade satiričnega časopisa Pavliha\, ki ni zbadal le s šalami na račun politične elite\, ampak je tedanje politične razmere komentiral tudi s karikaturami. Zaradi svoje drznosti so imeli avtorji satiričnih besedil in karikatur neredko težave z oblastjo in tudi sodoben smeh je velikokrat nevaren ter občasno celo kaznovan.\nOb vsem tem je zato toliko pomembnejše poudarjati njegov osvobajajoči učinek\, ki lahko sprošča danes še kako potrebno ustvarjalnost. Prežemajoča splošna družbena zakrčenost\, zavrtost in strah tako prav zahtevajo občasen glasen smeh in sprostitev ustvarjalnih zmožnosti na vseh življenjskih področjih. Umetnost pa je ena ključnih dejavnosti\, ki so te probleme sposobne nagovarjati.\nNa razstavi sodelujejo:\nEva Aasad (AT)\nIgor Banfi (SI)\nKatja Bogataj (SI)\nMatija Brumen (SI)\nBrut Carniollus (SI)\nHamo Čavrk (SI)\nBoštjan Drinovec (SI)\nVesna Drnovšek (SI)\nČrtomir Frelih (SI)\nMilena Gregorčič (SI)\nMarco Henkenjohann (DE)\nSvetlana Jakimovska Rodić (MK)\nLado Jakša (SI)\nPaulina Jazvić (HR)\nAnže Jurkovšek (SI)\nBarbara Jurkovšek (SI)\nJurij Kalan (SI)\nLojze Kalinšek (SI)\nJanez Kardelj (SI)\nBoštjan Kavčič (SI)\nMateja Kavčič (SI)\nDušan Kirbiš (SI)\nPaola Korošec (SI)\nNina Koželj (SI)\nVladimir Leben (SI)\nMichael Lohmann (DE)\nIzar Lunaček (SI)\nIvica Malčić (HR)\nMirko Malle (AT)\nMarijan Mirt (SI)\nNataša Mirtič (SI)\nRok Mohar (SI)\nTina Mohorović (SI)\nJasmina Nedanovski (SI)\nZdzisław Pacholski (PL)\nBoštjan Plesničar (SI)\nIris Pokovec (SI)\nLuka Popič (SI)\nArjan Pregl (SI)\nBoštjan Pucelj (SI)\nJur Samec (SI)\nDietmar Schmale (DE)\nAndreja Schwenner (SI)\nSuzana Senica (SI)\nMojca Smerdu (SI)\nBerthold Socha (DE)\nTeo Spiller (SI)\nZora Stančič (SI)\nBrane Širca (SI)\nLuka Širok (SI)\nTanja Špenko (SI)\nKlavdij Tutta (SI)\nUroš Weinberger (SI)\nJoni Zakonjšek (SI)\nAna Zavadlav (SI)\nOrganizacijsko skupino 2. Mednarodnega bienala likovne vizije\, Etike(te) – Smeh 2021 sestavljajo Sandra Boršić\, Jasna Kocuvan\, Nataša Mirtič\, Goran Milovanović\, Simon Kajtna\, Robert Lozar\, Maid Hadžihasanović in Hamo Čavrk.\nTajnica bienala je Natalija Zanoški. Predsednik Društva likovnih umetnikov Dolenjske je Hamo Čavrk.
URL:https://kcjt.si/dogodek/2-mednarodni-bienale-likovne-vizije-etikete-smeh-2021/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20210820_122602.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210628
DTEND;VALUE=DATE:20210811
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T140139Z
LAST-MODIFIED:20250811T140139Z
UID:10000251-1624838400-1628639999@kcjt.si
SUMMARY:RISBA. SLIKA. KIP.
DESCRIPTION:Izbrana dela študentov Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
URL:https://kcjt.si/dogodek/risba-slika-kip/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/207976002_1809621772573320_7314760988088144011_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210531
DTEND;VALUE=DATE:20210629
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T140001Z
LAST-MODIFIED:20250811T140001Z
UID:10000250-1622419200-1624924799@kcjt.si
SUMMARY:Igor Papež: Otoki časa
DESCRIPTION:Otoki časa privilegirajo minljivost\, organskost in posledično obrabljenost nad zamenljivost\, storilnost in razpoložljivost. \n… \nOTOKI ČASA \nSlika ne nastane v hipu kot fotografija\, ne podaja gibanja podob kot film. Njena zgodovina je dolga. Slike so s prikazovanjem zgodovine zgodovino soustvarjale\, digitalni mediji so zgodovino odpravili. V informacijski dobi je vse razpoložljivo in dosegljivo v trenutku in v trenutku pozabljeno. Ta časovnost nima preteklosti\, prihodnosti\, smisla\, identitete\, zgodovine.  Zanikuje telesne aspekte časovnosti\, saj staranje dojema kot okvarjenost.  V prejšnjih ciklih je bilo slikarstvo formalno aktualizirano (Območja intime\, Trg za skupnost) z umeščanjem informacijskih elementov v kompozicije. V Otokih časa so iz procesa slikanja namerno odstranjeni elementi\, ki so značilni za informacijsko hipnost in razpoložljivost (slikanje pri umetni svetlobi\, po fotografski predlogi\, kolažiranje). \nZa slikanje je ključna slikarjeva veščina\, ki je posledica dolgotrajnega urjenja\, shranjenega v telesnem spominu. Posledično je slikanje prepleteno s telesnostjo\, odraža biološki čas. Ta je cikličen\, poteka v intervalih dneva\, noči\, spanja\, prehranjevanja.  Hkrati je tudi linearen\, saj potekajo ti cikli v obdobju od rojstva do smrti. Otoki časa so nastajali ob dnevni svetlobi\, tihožitja po predlogi\, krajine na prostem\, kar je poudarilo neposrednost čutnih zaznav. \nNa ta način cikel odslikava vsebine narcizma\, odtujenosti\, ekološke krize\, zamegljene meje med realnostjo in iluzijo. Tihožitja se ikonografsko naslanjajo na univerzalno simboliko predmetov in rastlin. Narcise izžarevajo potratno lepoto samoljubja\, kopriva trdoživost\, trn bolečino. \nRastline in dotrajani predmeti kažejo intimno dinamiko časa z gubami\, razpokami\, hrapavostjo. Obkoljeni so z materiali\, ki ne kažejo obrabe. Plastika\, krom\, zrcala so materiali sodobnosti\, ki so degradirali minljivost v obrabljenost. V duhu digitalnosti z odsevi zrcalijo\, reproducirajo organske oblike\, ne razkrivajo pa ničesar o lastni strukturi\, pogled zaustavijo na površini in ga odbijejo nazaj. To odraža slika Jabolka ni\, kjer so gube jabolka soočene z nepropustnostjo keramičnega jabolka\, nato pa se izgubijo v labirintih zrcalnega ozadja. Minljivost organskega izgine v odsevih neorganskih površin. Plastika nadomesti zemljo\, krompir in kruh rasteta iz plastične embalaže (Kruh in plastika\, Kje je zemlja?). Vseprisotna plastika kaže identitetno in ekološko krizo. V Starih poteh dotrajana obutev hrani spomine na prehojene poti. \nOtoki časa privilegirajo minljivost\, organskost in posledično obrabljenost nad zamenljivost\, storilnost in razpoložljivost. Pred stoletjem in pol so impresionisti pod milim nebom našli vsebine\, ki so zamenjale teološke motive. V informacijskem 21. stoletju je slikanje na prostem mogoče še bolj ekscentrično\, kot je bilo na začetku modernizma. \n  \nIgor Papež
URL:https://kcjt.si/dogodek/igor-papez-otoki-casa/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Most-100-x-70-2020.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210504T083000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210504T103500
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T112416Z
LAST-MODIFIED:20250811T113518Z
UID:10000184-1620117000-1620124500@kcjt.si
SUMMARY:Posebni / Hors normes
DESCRIPTION:Avtor Olivier Nakache\, Éric Toledano\nIzvajalci Vincent Cassel\, Reda Kateb\, Hélène Vincent\, Bryan Mialoundama\, Alban Ivanov\, Benjamin Lesieur\ndistribucija FIVIA – Vojnik \nfestivali\, nagrade San Sebastian (najboljši film)\, Hamburg 2019\, Cannes 2019 (zaključni film festivala) \n  \nO FILMU \nBruno in Malik že dvajset let živita v čisto posebnem svetu. Prvi vodi organizacijo\, ki skrbi za avtistične otroke in mladostnike\, drugi pa mlade iz revnih četrti usposablja za spremljevalce »posebej težavnih« posameznikov. Ko inšpekcija pod drobnogled vzame Brunovo organizacijo\, ki deluje mimo zakona\, in ji zato grozi zaprtje\, se skozi zgodbo začnejo porajati vprašanja o tem\, kam napotiti težavnejše primere\, katere so vse ostale organizacije že zavrnile\, in ali so posamezniki\, kot je Bruno\, res edino zatočišče za tiste\, pri katerih sistem odpove. \nFilm\, ki se težke teme loteva s toplino in humorjem\, sta po resničnih dogodkih posnela Éric Toledano in Olivier Nakache\, režiserja uspešnice Prijatelja (Intouchables\, 2011). Dobitnik nagrade občinstva v San Sebastiánu. \nKRITIKE \niz prve roke\n»Najini filmi vedno govorijo o neobičajnih srečanjih. Pričujoči pa ima prav posebno razsežnost: kako ljudje\, ki komunicirajo malo ali pa sploh nič in veljajo za ‘nenormalne’\, uspejo pripraviti tako imenovane ‘normalne’\, da spet začnejo komunicirati.«\n– Éric Toledano \n»V naši družbi so nekatere pristojne institucije zatajile\, Brunova organizacija pa je tista\, ki deluje – in to je glavna tematika filma. Kaj opredeljuje marginalno in kaj normalno? Film pokaže\, da včasih te meje lahko opredelimo le\, če jih prestopimo. Živimo v časih\, v katerih neposlušnost državljanov pridobiva na moči\, in četudi je kršenje pravil nekoliko kaotično\, obrodi sadove.«\n– Olivier Nakache in Éric Toledano
URL:https://kcjt.si/dogodek/posebni-hors-normes/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film,Kulturno-umetnostna vzgoja
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Posebni_01-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210504T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210504T170000
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T112057Z
LAST-MODIFIED:20250811T112300Z
UID:10000183-1620115200-1620147600@kcjt.si
SUMMARY:Moj brat lovi dinozavre / Mio Fratello Rincorre i Dinosauri
DESCRIPTION:Avtor Stefano Cipani\nRežiser Isabella Cocuzza\nIzvajalci Alessandro Gassmann\, Isabella Ragonese\, Rossy de Palma\, Francesco Gheghi\, Gea Dall’Orto\, Maria Vittoria Dallasta\, Lorenzo Sisto idr.\nProducent Film v sklopu KUV – Kulturno umetnostna vzgoja\nFotografija Sergi Bartrolí\n\n\ndistribucija Demiurgfestivali\, nagrade EFA – Evropska nagrada mladega filmskega občinstva 2020 \n  \nOPIS FILMA \nGanljiv in obenem humoren film o najstniških tegobah\, sprejemanju drugačnega in lastnega je posnet po resnični zgodbi ter istoimenski knjigi Giacoma Mazzariola\, mladi iz kar 32 držav pa so mu letos podelili Evropsko nagrado mladega filmskega občinstva. \nZANIMIVOSTI \nFilm je posnet po avtobiografskem romanu Giacoma Mazzariola. Roman je bil preveden v nekaj tujih jezikov\, prodali pa so ga v tristo tisoč izvodih. \nKRITIKE \niz prve roke\n“/…/ Osebno se mi je roman prikupil\, ker je v svojem jedru zgodba o prijateljstvu: o vezi med Jackom in njegovim bratom Giom. Ta žanr\, ki bi ga nekako lahko poimenovali ‘tovariški film’\, je zelo uglašen z mojo senzibilnostjo. K proučevanju medčloveških odnosov me najbolj pritegne in spodbudi neobičajno prijateljstvo.”\n– Stefano Cipani
URL:https://kcjt.si/dogodek/moj-brat-lovi-dinozavre-mio-fratello-rincorre-i-dinosauri/
CATEGORIES:Film,Kulturno-umetnostna vzgoja
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/maxresdefault.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210504T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210504T094500
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T111748Z
LAST-MODIFIED:20250811T111748Z
UID:10000182-1620115200-1620121500@kcjt.si
SUMMARY:Med tem ko vas ni bilo / Sorry We Missed You
DESCRIPTION:Avtor Ken Loach\nRežiser Paul Laverty\nIzvajalci Kris Hitchen\, Debbie Honeywood\, Rhys Stone\, Katie Proctor\, Ross Brewster\nProducent KULTURNO-UMETNOSTNA VZGOJA IN DOPOLDANSKI IZVEN\nFotografija Robbie Ryan \n  \ndistribucija FIVIA – Vojnik \nfestivali\, nagrade Cannes; San Sebastián (nagrada občinstva); Sydney; Šanghaj; Toronto; Busan; Mumbai; Chicago; LIFFe (nagrada mladinske žirije Kinotrip). \n  \nO FILMU\nRicky\, Abby in njuna otroka živijo v Newcastlu. So ljubeča in povezana družina\, a finančno jim ne gre najbolje. Ricky je zamenjal že vrsto slabo plačanih služb\, Abby pa predano opravlja delo patronažne sestre. Zavedata se\, da kljub trdemu delu nikoli ne bosta imela lastnega doma. Potem pa se Rickyju ponudi izjemna priložnost. Če bi prodal ženin avto in kupil kombi\, bi se lahko samozaposlil kot pogodbeni kurir. Nova zaposlitev obeta svobodnejši delovnik in boljši zaslužek\, toda … \nLoachevi filmi so poželi številne lovorike najprestižnejših mednarodnih filmskih festivalov in domače nagrade BAFTA\, leta 2009 pa je režiser prejel nagrado Evropske filmske akademije za življenjsko delo. Avtorjeva dela so čustveno neposredna\, aktualna in angažirana. Kljub pretanjenemu čutu za socialno ter politično realnost pa je tisto\, kar poganja kri po žilah Loachevih filmov\, neuklonljivi človeški duh. \nKRITIKE \n»Tudi letošnji Liffe je za doslej najboljši film moral počakati na Kena Loacha in njegov film Medtem ko vas ni bilo. /…/ če vas ni bilo med gledalci ali gledalkami\, ste zamudili ne le nekaj najboljšega\, marveč sam ‘trenutek resnice’. /…/ Loach zna narediti film\, ki se na neki način skrije za tem\, kar prikazuje. Da ‘se skrije’\, pomeni\, da mu ne gre toliko za kakšno umetelnost naracije ali stilistično bravuroznost\, kakor za to\, da se odgovorno in temeljito loti snovi\, problema\, situacije\, ki jo obravnava. Loachevski film je neke vrste film ‘ad rem’\, ki zna biti tudi bolj resničen od same realnosti\, se pravi\, da zna pokazati\, kaj ta v resnici je. In ‘zero hours’ je v resnici to\, da je samozaposleni ne le brez vseh delavskih pravic\, marveč da dela za ‘nič ur’ svojega časa.«\n– Zdenko Vrdlovec\, Dnevnik \n»/…/ še eno netaktno\, strastno poročilo iz srca sodobne Britanije\, dežele vazalov ‘dela na zahtevo’ ter tlačanov storitvenega gospodarstva – film\, ki nadaljuje Loachevo preteklo tradicijo in sega k Tatovom koles Vittoria De Sice. To je ognjevito\, neposredno in srdito delo\, ki nam brez ironije in olepševanja predstavi sodobni problem\, katerega posledice kar ne najdejo svojega mesta v dnevnih poročilih.«\n– Peter Bradshaw\, The Guardian \n»To je ravno toliko film o družinski dinamiki kot o tem\, kaj kot družba žrtvujemo za udobje hitre dostave Amazonovih paketov. Pristen\, niansiran čustveni naboj filma se razkrije prav v tihem opazovanju naraščajočih napetosti med zaposlenima staršema in njunima otrokoma.«\n– Lee Marshall\, Screen Daily \n»Novi film Kena Loacha Medtem ko vas ni bilo brexita ne omeni niti z besedo\, čeprav je evidentno\, da kaos angleškega socialnega sistema izhaja tudi iz političnih manipulacij zadnjih treh let. V tem smislu Loachev film prikliče Coppolovega Botra\, kjer mafije prav tako nihče ni omenjal z besedo\, vedno je bil govor le o ‘družini’. In družina je sidrišče prepričljivega filma starega britanskega socialista /…/.«\n– Simon Popek\, Dnevnik \n»Ljubeča in skromna družina razpade pred našimi očmi na obupane in dostojanstva oropane človeške lupine. Sistem ubija – je končno sporočilo filma\, ki bi ga lahko pristojno ministrstvo /…/ odtisnilo na etikete z opozorilom pred nevarnostmi kapitalizma in svobodnega trga.«\n– Tina Lešničar\, Delo \n»/…/ drama tako goreče človeške empatije in srce parajoče vsakdanjosti\, da vam njeni siloviti klimaktični prizori dobesedno vzamejo sapo.«\n– David Rooney\, The Hollywood Reporter \n»Nekateri režiserji z leti postajajo vse mlajši – proti vsem pričakovanjem postanejo bolj vitalni\, pronicljivi\, prepričljivi in relevantni. Ken Loach je dolgo delal nepopustljive\, stroge in trpke drame o ljudeh\, ki so jih nekoč imenovali ‘delavski razred’ – in ti filmi so živeli na tihem koncu radarja; nekaj jih je bilo dobrih\, a večina je šla mimo bolj ali manj neopaženo. Vendar je čas Loacha dohitel in ga potisnil na sam vrh ustvarjalnih moči. Pri dvainosemdesetih snema filme\, ki razkrivajo – s skoraj karmičnim občutkom za tempiranje – družbeno dramo našega časa. /…/ Tokrat je spet zadel v črno. Njegov novi film Medtem ko vas ni bilo je še ena intimna in silovita drama o tem\, kaj se dogaja v vsakdanjem življenju ljudi – pa ne le v Angliji\, ampak po vsem svetu.«\n– Owen Gleiberman\, Variety \n»Kot v vseh Loachevih najboljših delih je tudi tu močna\, prizemljena\, naturalistična igra igralcev tista\, ki poskrbi\, da film ne zdrsne v pretirano didaktičnost\, ampak navduši kot pretresljiva\, prepričljiva\, relevantna drama o hudo omejenih možnostih\, s katerimi se dandanes sooča vse preveč Britancev.«\n– Geoff Andrew\, Sight & Sound \n»Rickyja tu in tam ugrizne kak pes\, toda kapitalizem ga raztrga. Predvsem pa mu kapitalizem raztrga družino. Abbie (Debbie Honeywood)\, njegova žena\, je patronažna negovalka – bolnim nudi oskrbo na domu. Skrbi za ljudi. Na drugi strani pa se kapitalizem za ljudi ne meni več. Spravlja jih na rob živčnega zloma. Nobene empatije. Vse bolj je nečloveški. Film Medtem ko vas ni bilo\, nadaljevanje Loachevega filma Jaz\, Daniel Blake\, jasno pokaže\, da se Ricky\, Abbie in njuna otroka kapitalizmu ne izplačajo več – in da se Rickyju\, Abbie in njunima otrokoma ne izplača več kapitalizem.« ZA+\n– Marcel Štefančič\, jr.\, Mladina
URL:https://kcjt.si/dogodek/med-tem-ko-vas-ni-bilo-sorry-we-missed-you/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Medtem-ko-vas-ni-bilo_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210503T113000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210503T131000
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T111337Z
LAST-MODIFIED:20250811T111337Z
UID:10000181-1620041400-1620047400@kcjt.si
SUMMARY:Jadralke / Maiden
DESCRIPTION:Distribucija: Demiurg\nIzvajalci Tracy Edwards\, Jo Gooding\, Nancy Harris\, Angela Heath\, Marie-Claude Heys\, Sally Hunter\, Jeni Mundy\, Dawn Riley\, Tanja Visser\, Mikaela Von Koskull\, Claire Warren \nAlex Holmes / Velika Britanija / 2018 / 97 min / angleščina\, francoščina / distribucija: Demiurg \nNavdihujoč dokumentarec o Tracy Edwards\, ki je drzno skočila v moški zelnik in postala skiperka prve jadrnice z izključno žensko posadko na najbolj ekstremni regati sveta. \nFESTIVALI\, NAGRADE \nnagrada National Board of Review za najboljši dokumentarec; ožji izbor za oskarja v kategoriji najboljši dokumentarec; nominacija za nagrado BAFTA za najboljši prvenec; nominacija za nagrado Društva ameriških režiserjev (Directors Guild of America) za izjemen režijski dosežek na področju dokumentarnega filma; nagrada po izboru kritikov (Critics’ Choice Award) za najboljši dokumentarec; Dublin (nagrada občinstva); Hamptons (nagrada občinstva v sklopu SummerDocs); Toronto; Sundance; Tribeca \n  \nNačrt Tracy Edwards\, da se z izključno žensko ekipo jadralk udeleži Whitbreadove regate okoli sveta\, je bil leta 1989 nekaj popolnoma nezaslišanega. Nihče ni verjel\, da bodo sploh prišle do startne linije\, kaj šele zdržale do finiša. Nikoli ne bodo našle sponzorja. Prešibke so in manjka jim znanja. Še prve etape jim ne bo uspelo zaključiti. Pravzaprav bodo lahko srečne\, če sploh preživijo … A šestindvajsetletna Tracy\, nekdanja ladijska kuharica\, je za krmilom jadrnice Maiden\, »stare konzerve\, polne babnic«\, kot se je izrazil neki novinar\, dokazala\, da se motijo. \n  \n»Maiden je ena tistih navdihujočih zgodb: ko jih enkrat slišiš\, jih nikoli več ne pozabiš. Tako je bilo tudi z mano. Tracy Edwards sem prvič srečal\, ko je imela govor na osnovni šoli moje hčerke. Ni me prevzela le moč njene zgodbe\, pač pa tudi Tracyjina strast in predanost. Takoj sem vedel\, da hočem posneti film\, ki bi se poklonil njenemu dosežku. /…/ Jadralke je film o pogumu in odločnosti\, o tem\, kako se lahko zgodijo velike reči\, kadar nam je dovoljeno verjeti vase. To je zgodba o dekletu\, ki si je drznila sanjati\, ter o ekipi\, ki je kljubovala šovinizmu in postavila zgled vsemu svetu. Tracyjina zgodba je danes enako pomembna\, kot je bila v času zgodovinske plovbe. Na številnih področjih življenja še vedno vladajo predsodki in šovinizem. Upam\, da nas bo film spomnil – kdorkoli že smo\, moški ali ženske –\, da moramo slediti svojim sanjam\, tudi če se ovire včasih zdijo nepremostljive. /…/ Jadralke pa je zame tudi film o sestrstvu in naklonjenosti\, ki sta se stkala med ženskami. To sicer ni bil Tracyjin cilj\, a mislim\, da je bila to zanjo ena največjih nagrad.« \nAlex Holmes \n  \n»Projekta sem se lotila zaradi povsem sebičnih razlogov. /…/ Moja strast je navigacija in vedela sem\, da na vsem svetu ni moške posadke\, ki bi sprejela žensko navigatorko. /…/ Nisem se imela za feministko – če sem čisto iskrena\, nisem niti vedela\, kaj to pomeni. Vedela sem le tisto\, kar so mi povedali moški prijatelji: da so feministke pošastne\, obupne babure\, grozljive\, odvratne ženske. In pri triindvajsetih\, štiriindvajsetih nisem hotela veljati za takšno. /…/ Kasneje\, med tekmo\, pa sem začela opažati\, da se je vsakič\, ko smo kaj dosegle\, pred nami pojavilo še več ovir ali pa nas ljudje še vedno niso jemali resno\, zato sem si mislila: ‘Kar počnemo\, je veliko večje od mene in veliko večje od Maiden. To pripada vsem ženskam na svetu.’ Zavedla sem se\, da bijem bitko\, in se odločila\, da jo vzamem resno. /…/ Spoznala sem\, da če biti feministka pomeni zavzemati se za enakost in pravičnost\, potem sem feministka tudi sama.« \nTracy Edwards \n»Alex Holmes poskrbi za ravno dovolj ozadja\, da se nejadralci v njem znajdejo\, obenem pa ne toliko\, da bi zaprisežene celince ali tiste brez športnih nagnjenj odvrnil od ogleda. Glavna vaba filma je Tracy Edwards\, popoln primer upornice. Režiser s pomočjo arhivskih in sodobnih posnetkov pripoveduje zgodbo o neposlušni hčerki\, ki je mlada zapustila dom in se zaljubila v jadranje. Ko se je odločila\, da hoče prepluti svet\, je našla svoj smisel in samo sebe: odkritje\, ki jo je povzdignilo v feministični zgled. Film je vznemirljivo popotovanje\, tudi zato\, ker Holmes v razburljivo bitko za enakost vplete junaški portret protagonistke.« \nManohla Dargis\, The New York Times \n  \n»Jadralke pripoveduje mogočno zgodbo o veličini človeškega duha in ženski moči; poleg vsega pa je zgodba še resnična. /…/ Izjemna saga o pogumu in drznosti nasproti dvomom\, strahu in smrtno nevarnim okoliščinam. /…/ Ta navdihujoči dokumentarec o ženski\, ki je vztrajala\, ne meneč se za skeptike\, poskrbi za presenečenja in napetost\, prav lahko pa vas bo spravil tudi do solz.« \nKenneth Turan\, Los Angeles Times \n  \n»Tudi smejali se boste\, zlasti ob pogledu na jadralke\, ki izzivalno pozirajo v kopalkah\, da bi se ponorčevale iz medijev in njihovega seksističnega odnosa. Večinoma pa film deluje v polju napetosti. ‘Ocean te vedno poskuša ubiti\,’ na začetku reče Tracy Edwards. Ne šali se. Iz nekaterih posnetkov\, ki so jih posnele članice posadke\, puhti dih jemajoč suspenz. /…/ Ko barka zapluje v sklepno etapo\, pa se vam bo v grlu naredil cmok. Pionirkam zato pripravite fanfare in vzklike občudovanja. Njihov dosežek je še vedno razlog za slavje.« \nPeter Travers\, Rolling Stone \n  \n»/…/ ženske očitno lažje shajajo s peklom. Jadralke so imele s peklom\, testom fizične in mentalne vzdržljivosti (in tudi testom solidarnosti)\, bogate izkušnje\, zato so bile nanj pripravljene. Bolje kot moški. Ženske\, ki so obplule svet\, so izgledale kot zgodovinski dogodek\, kot inspirativni prelom\, kot ognjemet drugačnosti\, kot gibanje. Doku Jadralke pokaže\, kako nastane sestrstvo. Ali če hočete – kako nastane #MeToo.« ZA+ \nMarcel Štefančič\, jr.\, Mladina
URL:https://kcjt.si/dogodek/jadralke-maiden/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/jadralke.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210326
DTEND;VALUE=DATE:20210504
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T135807Z
LAST-MODIFIED:20250811T135807Z
UID:10000249-1616716800-1620086399@kcjt.si
SUMMARY:RDNM: KRKA SKOZI MOJE OČI
DESCRIPTION:Razstava fotografij\, prispelih na nagradni fotografski natečaj Ribiške družine Novo mesto \nFotografska razstava v Galeriji Kocka \nKrka skozi moje oči \nFotografski natečaj v organizaciji Ribiške družine Novo mesto \n  \n  \nRibiška Družina Novo mesto je kot organizator natečaja z naslovom Krka skozi moje oči skupaj s partnerjema v tem projektu\, Zavodom Novo mesto in studiem Foto Asja\, v mesecu januarju 2020 razpisala fotografski natečaj na temo reke Krke. \n  \nSodelovalo je 20 fotografov (Alen Zulić\, Anita Kožar\, Darja Cesar\, Darko Jakovac\, Elica Pavlič\, Erik Conteras Menciger\, Jan Zalaznik\, Joško Šimic\, Jože Hanc\, Juan Conteras\, Jure Gombač\, Luka Rifelj\, Marina Menciger\, Marko Habjan\, Matjaž Šimic\, Mitja Habjan\, Stane Penca\, Tomaž Mikec\, Urška Juršak\, Vane Urh) s skupno 82 fotografijami. \nOcenjevalno komisijo so sestavljali Zoran Leko\, Črt Šuštar (Ribiška družina Novo mesto)\, Matjaž Kuzma (Zavod Novo mesto)\, Damjan Kozjan (Foto Asja) ter mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin. Komisija je imela težko delo\, kajti odziv na natečaj je bil odličen in prispelo je veliko dobrih fotografij. \n  \nRibiška družina Novo mesto je po presoji komisije in strokovnih utemeljitvah fotografa Boruta Peterlina podelila naslednje nagrade: \n  \n1.       nagrada: TOMAŽ MIKEC \nNa tej fotografiji se svetloba vali po vodi in avtor je z daljšim osvetlitvenim časom pričaral svilnatost gladine Krke\, ki nežno teče proti morju. Fotografijo zaokroži objem mogočnih dreves\, kot nemih opazovalcev. In tako vzdušje pozoren opazovalec podoživi\, kar je magija fotografije\, kot medija. (Borut Peterlin) \n  \n2.       nagrada: ALEN ZULIĆ \nPredstavljam si\, da se bodo gledalci ob prvem pogledu na fotografijo vprašali ali je to sploh reka Krka? Brez dvoma je to zgornji del reke Krke\, pri Šmihelu\, in v tej fotografiji je fantastično ujeta divja narava naše dolenjske lepotice. Nebrzdana\, divje teče proti gledalcu in predstavlja reko Krko\, isto\, kot je bila pred tisočletji. Bralcu priporočam\, da pozorno pogleda barvno paleto prvonagrajene in drugonagrajene fotografije. Barva v obeh fotografijah nosi emocionalni naboj\, v prvem primeru sproščenosti\, v drugem pa divjosti. (Borut Peterlin) \n  \n3.       nagrada: STANE PENCA \nNa tej fotografiji je jez v Vavti vasi in vsebuje barvne palete obeh zgornjih fotografij. Začenši s hladno modrino vode\, prek pastelno rumeno-rdečega mlina\, do nežnega neba. Prav tako nas kompozicija mojstrsko vodi od skal in trdnega jeza v prvem planu\, mlina v središču nato se perspektiva izteče v nebo oziroma odteče skupaj z lepotico Krko. (Borut Peterlin) \n  \n4.       nagrada: DARKO JAKOVAC \nFotografija je slejkoprej narejena z brezpilotnim letalnikom in prikazuje Krko\, če smem uporabiti športni izraz\, v ciljni ravnini. Prečudovit okljuk reke Krke v kostanjeviški ravnini je kronan z gorjanskimi hribi in obsijan z zahajajočim soncem. Prečudovit zaključek serije štirih fotografij\, ki tudi kot celota tvorijo zgodbo o dolenjski lepotici. (Borut Peterlin) \n  \nFotografije so na ogled v Galeriji Kocka (Kulturni center Janeza Trdine\, Novi trg 5\, Novo mesto) od 26. marca 2021 do Svetovnega dneva Zemlje\, 22. aprila 2021. \nGalerija kocka je odprta vsak delovnik od 8.00 do 16.00 ure. Ogled je možen tudi po predhodnem dogovoru na kocka@novomesto.si. \nOgled je možen ob upoštevanju ukrepov NIJZ (nošenje mask\, razkuževanje rok) do štirim obiskovalcem hkrati. \n  \nVabljeni na ogled!
URL:https://kcjt.si/dogodek/rdnm-krka-skozi-moje-oci/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20210503_094011.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210225T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210225T205000
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T114554Z
LAST-MODIFIED:20250811T114632Z
UID:10000192-1614279600-1614286200@kcjt.si
SUMMARY:Jagnje / Dýrið
DESCRIPTION:Valdimar Jóhannsson / Islandija\, Švedska\, Poljska / 2021 / 106 min / islandščina / distribucija: Demiurg \nPAR BREZ OTROK\, KI ŽIVI NA ODMAKNJENEM ISLANDSKEM PODEŽELJU\, NEKEGA DNE V SVOJEM OVČJEM HLEVU ODKRIJE NENAVADNO DARILO MATERE NARAVE. A VSAK ČUDEŽ IMA SVOJO CENO … RAZPOLOŽENJSKI HIBRID DRUŽINSKE DRAME IN ISLANDSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE JE OSVOJIL NAGRADO ZA IZVIRNOST V SEKCIJI POSEBNI POGLED V CANNESU TER NAGRADO ZA NAJBOLJŠI CELOVEČEREC V SITGESU. PREDVAJAN JE BIL NA FESTIVALU LIFFE 2021. \n  \nhttps://demiurg.si/jagnje/ \nhttps://www.kinodvor.org/film/jagnje/
URL:https://kcjt.si/dogodek/jagnje-dyrid/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/jagnje-02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20201013T113000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20201013T131000
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T111121Z
LAST-MODIFIED:20250811T111121Z
UID:10000180-1602588600-1602594600@kcjt.si
SUMMARY:Bog obstaja\, ime ji je Petrunija / Gospod postoi\, imeto i’ e Petrunija
DESCRIPTION:Režiser  Teona Strugar Mitevska / distribucija: Vertigo\nIzvajalci Zorica Nuševa\, Labina Mitevska\, Simeon Moni Damevski\, Suad Begovski\, Stefan Vujisić\, Violeta Šapkovska \nTeona Strugar Mitevska / Severna Makedonija\, Slovenija\, Francija\, Belgija\, Hrvaška / 2019 / 100 min / makedonščina / distribucija: Vertigo \nFILM\, POSNET PO DOGODKU\, KI JE PRED LETI VZNEMIRIL MALO MAKEDONSKO SKUPNOST\, JE UNIVERZALNA IN NADVSE AKTUALNA ZGODBA O UPORU PROTI PATRIARHALNI DRUŽBI. DOBITNIK NAGRADE LUX IN NAGRADE ART KINO MREŽE SLOVENIJE. \nFESTIVALI\, NAGRADE \nBerlinale 2019 (nagrada ekumenske žirije\, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov); nagrada LUX; Motovun (nagrada FIPRESCI); Pulj (zlata arena za režijo v kategoriji manjšinska produkcija); Hercegnovi (nagrada za najboljši film); FSF Portorož (vesna za najboljšo manjšinsko koprodukcijo\, nagrada Art kino mreže Slovenije); Sevilla (najboljša igralka); Dnevi avtorjev Benetke; Sarajevo; Zagreb; Liffe \n  \nV Štipu\, malem makedonskem mestu\, lokalni duhovnik vsako leto januarja vrže v reko leseni križ\, za katerim se požene množica moških. Tistega\, ki ga ujame\, bosta vse leto spremljala sreča in uspeh. Tokrat za križem skoči tudi Petrunija in se že naslednji trenutek dvigne iz vode s trofejo v roki. Moški so besni: kako si drzne v njihovem ritualu sodelovati ženska? Vse mesto je na nogah\, a Petrunija se ne da: dobila je svoj križ in ne bo se mu odrekla. \n»Vsak januar\, na praznik bogojavljenja\, se v ortodoksnem svetu vzhodne Evrope odvija obred metanja križa. Leta 2014 je v Štipu\, na vzhodu Makedonije\, križ ujela ženska. Prebivalci in verski velikaši so bili ogorčeni\, saj ženskam ni dovoljeno sodelovati pri dogodku. Hoteli so ji vzeti križ\, a se ni vdala. Naslednjega dne je dala intervju lokalni postaji\, v katerem je spodbujala ženske\, naj v prihodnje tudi one skačejo za križem. Ljudje so jo označili za ‘noro’\, ‘moteno’\, ‘težavno’. /…/ Nazadnje so ji križ vzeli in ženskam uradno prepovedali sodelovanje. Dogodek je v meni vzbudil bes. /…/ Če bi se zgodba\, ki govori o rušenju steklenega stropa\, dogajala v pisarni\, bi bile stvari nazornejše\, z umestitvijo v tradicionalno okolje majhnega makedonskega mesta pa vse skupaj postane bolj kompleksno. Petrunija se kot simbol sodobnosti postavi nasproti dvema ustanovama\, cerkvi in državi. Pred njima je brez moči\, a morda jo bo rešila izobrazba. Nimam odgovora na vprašanje\, kako najti ravnovesje med tradicijo in sodobnostjo ali kakšno vlogo bo imela tradicija v prihodnosti. Zanima me predvsem\, kako je mogoče tradicijo prilagoditi\, da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol. /…/ Petrunija predstavlja vse\, kar sem sama vedno želela biti – in kar sem morda na neki način tudi postala.« \nTeona Strugar Mitevska \n  \nKRITIKE \n»/…/ ostra satira o oblasti\, spremembi in mestu ženske v patriarhalnem svetu. /…/ Režiserka nikoli ne izpusti priložnosti\, da bi v premisi našla trpko komedijo. Naj nas Petrunijin položaj spravlja v še takšen bes\, bi obnašanje\, s katerim se mora soočiti (moški\, ki razglašajo svojo nadvlado\, medtem ko se derejo kot kakšni užaljeni pamži)\, lahko delovalo farsično\, če ne bi bilo tako resnično. Petrunija skrbno vzdržuje to idealno ravnovesje /…/. To ni le zanimiva zgodba o ženski\, ki izzove patriarhalno cerkev in državo\, pač pa film\, ki inteligentno in strastno obsodi široko sprejeto podrejanje vseh vrst.« \nSarah Ward\, Screen Daily \n  \n»/…/ Teona Strugar Mitevska se še zdaleč ne zadovolji s suhoparno antropologijo in sociologijo\, ki bi film in gledalce vzela za talce\, pač pa prinaša kompleksno pripoved\, ki se poigrava z različnimi ravnmi analize\, da bi nam ponudila bogato meditacijo o sreči in srečnih naključjih. In mimogrede ustvari enega najlepših ženskih likov\, kar smo jih videli v dolgem času /…/.« \nBaptiste Roux\, Positif \n  \n»Bog obstaja\, ime ji je Petrunija je slikovita feministična satira. /…/ Prvi film Teone Strugar Mitevske v tekmovalnem delu Berlinala se je izkazal za ljubljenca občinstva\, kar sploh ne preseneča glede na sijajni nastop Zorice Nuševe v vlogi ženske\, ki se upre patriarhalnim cerkvenim avtoritetam. /…/ Čeprav scenarij /…/ morda ni najbolj subtilen\, pa vendarle uspe najti pravo ravnovesje med napeto melodramo in globoko občuteno\, jedko satiro. /…/ To je film neverjetne strasti in energije\, kar gre pripisati predvsem Petrunijini živopisni karakterizaciji. Zorica Nuševa s svojim očarljivim\, a nikoli sentimentalnim nastopom zlahka pridobi gledalčeve simpatije. Njena niansirana igra razkriva tako Petrunijino prirojeno inteligenco kot njeno postopno transformacijo /…/.« \nGeoff Andrew\, Sight & Sound \n  \n»/…/ odkritje. /…/ filmi Teone Strugar Mitevske pričajo o rojstvu nove generacije ženskih cineastk.«\nMichel Ciment\, Positif \n  \n»Makedonska režiserka se vrača v Berlin s filmom\, ki se na mojstrski način – in s pridihom panka – spopade s tradicijo in patriarhatom.« \nVladan Petković\, Cineuropa \n  \n»Film\, ki groteskno pripoveduje o sodobni emancipaciji\, je socialno delo\, prežeto z elementi črnega humorja in komedije\, v katerem je v središče dogajanja postavljena prav ženska stvarnost v sodobni družbi. Prepričljiva zgodba\, ki iz male Makedonije s pomočjo izkušene režijske roke gleda na velike univerzalne teme /…/.« \nIvana Godnik\, Primorski dnevnik \n»Teona Strugar Mitevska prinaša navdahnjen prikaz avtorske vizije filma. Režiserka\, ki prek lika Petrunije – svoje ‘svetnice’\, ‘Ivane Orleanske’ – postavi pod vprašaj ‘spol boga’ in osvetli ‘pomen spola’\, preizprašuje položaj žensk v sodobni družbi in njihove (še vedno) ogrožene pravice /…/ – in to ne nujno znotraj religije ali Balkana /…/. Zgodba\, ki z veliko simbolike in nadihom romunskega filma razkriva številne stereotipe in nesmisle ter spodbuja razpravo\, je morda res lokalna\, a deluje globalno.« \nMarko Njegić \n  \n»/…/ čudoviti poklon še vedno neizbojevanemu boju za enakopravnost spolov.« \nDenis Valič\, Radio Slovenija \n  \n»Junakinjo močni notranji občutek za pravičnost žene v tihi\, a vztrajni upor proti na videz svetim pravilom in nepremakljivim strukturam moči. Njen boj je danes več kot aktualen. Izvrstno igro glavne protagonistke in močno zgodbo s ščepcem satiričnega humorja podpira ikonična in hkrati ironična vizualna podoba.« \nutemeljitev nagrade Art kino mreže Slovenije\, FSF Portorož \n  \nVir besedila: Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/bog-obstaja-ime-ji-je-petrunija-gospod-postoi-imeto-i-e-petrunija/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Bog-._1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201013
DTEND;VALUE=DATE:20201110
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T135628Z
LAST-MODIFIED:20250811T135628Z
UID:10000248-1602547200-1604966399@kcjt.si
SUMMARY:PFUL: 1 + 1\, 2020
DESCRIPTION:Razstava likovnih del Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete\, Univerza v Ljubljani \n. \nRazstavo z naslovom 1+1\, 2020 določajo likovna dela profesorjev in študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Gre za  novejša dela in posledično za vizualni prikaz študijskega utripa na Pedagoški fakulteti. \nSoočenja likovnih del študentov z deli mentorjev\, pri katerih so študentska dela nastala\, lahko predstavljajo za javnost poglobljen vpogled v likovne povezave različnih študijskih likovnih področij. Izbor avtorjev študentskih del\, ki so ga naredili posamezni mentorji\, sodi v sklop predmetov\, ki se redno poučujejo na Oddelku za likovno pedagogiko PeF UL kot del likovnega izobraževanja za pedagoški poklic. Kljub tradicionalni delitvi na likovna področja in pedagoškim temeljem študija se študentska dela mnogokrat aktualno umeščajo v sodobno likovno prakso našega prostora in kasneje nadaljujejo v zrelo umetniško likovno dejavnost\, kar daje razstavi dodatni pomen.
URL:https://kcjt.si/dogodek/pful-1-1-2020/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Anja-Jercic-Jakob-Zlata-drva-2012.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20201012T113000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20201012T131000
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T110817Z
LAST-MODIFIED:20250811T110825Z
UID:10000179-1602502200-1602508200@kcjt.si
SUMMARY:Posledice
DESCRIPTION:Avtor Distribucija: Demiurg\nRežiser Darko Štante / Slovenija\, Avstrija / 2018 / 95 min / slovenščina/ distribucija: Demiurg\nIzvajalci Igrajo: Matej Zemljič\, Timon Šturbej\, Gašper Markun\, Lovro Zafred\, Rosana Hribar\, Dejan Spasić\, Blaž Setnikar\, Iztok Drabik Jug\, Lea Cok\nTip dogodka FILM // ZAKLJUČENO ZA ŠOLE \nPRISTNA IN ČUSTVENO NABITA PRIPOVED\, KI POD SUROVO OBJESTNOSTJO RAZKRIVA NEŽNOSTI IN RANLJIVOSTI »PROBLEMATIČNIH MULCEV« V VZGOJNIH ZAVODIH. \nAndrej ima zaradi neprimernega in nasilnega vedenja težave s starši\, šolo\, socialno delavko\, policijo in sodnico. Ko pristane v vzgojnem zavodu\, si svoje mesto izbori v manjši tolpi fantov\, ki jo vodi Žele. Skupaj se zapletajo v objestne avanture\, zaznamovane z nasiljem\, kriminalnimi dejanji\, zabavami\, drogami in alkoholom. Pod mladostniško objestnostjo pa Andrej skrbno varuje svojo skrivnost. Nova prijateljstva v njem prvič vzbudijo občutke varnosti in sprejetosti. Vendar ti ne trajajo dolgo\, saj se po spletu okoliščin znajde pred težkimi odločitvami in spoznanji.
URL:https://kcjt.si/dogodek/posledice/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/POSLEDICE_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200921
DTEND;VALUE=DATE:20201013
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T135425Z
LAST-MODIFIED:20250811T135450Z
UID:10000247-1600646400-1602547199@kcjt.si
SUMMARY:Alojz Konec: VI.DI
DESCRIPTION:Razstavlja Alojz Konec\, akademski slikar in srednješolski profesor likovne umetnosti. Na ogled je postavil svoje recentne slike zadnjih dveh let v olju in akvarelu. Osredotoča se na zaznavanje hitre\, bežeče\, fragmentirane\, ovirane\, zastrte in indirektne realnosti. Slavi življenje in energijo vividnih barv na belini\, na kateri žarijo v zanosnih potezah čopiča na samem robu prepoznave. \nAlojz Konec (*1956)\, akademski slikar in srednješolski profesor likovne umetnosti je diplomiral iz slikarstva na ALUO  UL Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Samostojno in skupinsko razstavlja doma in po svetu. Član DLUD Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, ZDSLU Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov\, SVA Zavoda Slovenski vizualni avtorji  ter povezan z IWS Mednarodnim združenjem akvarelistov  Slovenija.Samostojno in skupinsko razstavlja doma in po svetu. Živi in ustvarja v Sevnici. \n*** \nKaj? Korakam svoje življenje. Svet se me dotika od zunaj in znotraj. Doživljam in premlevam ga in se najprej spontano odzovem nanj. Krajine\, tihožitja\, portreti so ti stiki\, ki prvi pričajo umetniško dušo. Iz spontanega\, odzivnega beleženja postopoma ostrim svoj opazovalno-raziskovalni duh. Pogled se mi vse bolj ciljno ostri. Postaja vse bolj izbirčen\, selektiven. Osredotočam se na sloj optičnih zaznav bistva. Daleč od pejsažev\, tihožitij in portretov. Spoznavna plat obstoja. Spremembe se dogajajo postopno. Razvoj pa je drastičen. Od impulza taktilnosti do ostrine abstrakcije. \nKako se nam prikazuje ta svet? Blazno hitro in bežeče. Skrito\, prikrito\, zastrto\, velikokrat motno in bolj kot ne sluteno. Odkrivamo ga s pripomočki. Indirektno in s prizadevanji. Posredno\, z neverjetnimi povečavami in raznoraznimi filtri. Večkrat komaj razumljivo in potrebno razmisleka in presoje. Pretvorjeno v našo vidno govorico. Skozi posredovane podatke. Predstavljajo jih fragmentirani pogledi vsled opazovalčevega gibanja\, pogledi skozi daljnogled\, skozi steklo\, zarosen objektiv\, skozi žaluzije in druge ovire\, anamorfične sferizacije\, multizrcaljenja\, konkavne in konveksne deformacije\, lomi in izrezi ter odsevi. V zaznavah so prisotni: fraktalnost\, enigmatičnost\, Cornsweet-ova  iluzija\, (raz)fokusiranje\, bokeh\, popačenje\, moire\, interferenca\, vibriranje\, utripanje. \nIzgleda? Slike se pojavljajo iz beline. Na samem robu prepoznave. Kje je minimum sklepanja in prepoznave likov iz mimetičnega prostora. Konture so v drugem planu slikine pojavnosti in njene zgodbe\, fabule. Like razumevam bolj kot akterje abstrakcije. Še zlasti\, ko prostoru dodamo čas in njegovo popačenje ter relativnost. Zaznavno tako privilegiram odkriti stožčasti prostor s slutenimi zametki nekih reprezentativnih oblik. Njihove silhuete tako postanejo dinamični akterji na samem robu opredeljevanja form. Zame pa so iritantne in taktilne\, subtilne in narativne hkrati. \nGlavno besedo mojih slik imajo barve. Tvorijo armaturo slikinega polja. So njen genski zapis\, gostobeseden in zgovoren. Gradijo njeno harmonijo in nosijo njeno energijo. Življenje in energija vividnih barv na belini. Kaligrafski ples njihoviz potez. Narejenih v zanosu med impresijo in ekspresijo. Položenih na kozmično vse vsebujočo belino. Kot prapok rojenih iz krčev trebušnih mišic. Morfogeneza. \nPoteznost žarenja barv v olju in akvarelu. Zelo kočljivo bi bilo slaviti slikarsko tehniko. Katerokoli. Da ustvarjanje ne prestopi v maniro. Ne maram rutine\, ampak principe. Asociacija je metageneza motiva\, ki je zgolj izhodišče\, tematika. Prerasel sem mimesis in hodim po njenem robu kot aerobat po napeti vrvi abstrakcije vihrajoč z dolgo ročko čopiča za ravnotežje. Zato neponovljivost in nepričakovanost. Kako v olju dobiti akvarelno prosojnost in žar barvne poteze. In kako akvarel na papirju ustvariti za primernega partnerja olju na platnu\, kako ukrotiti surovo belino in belino transparence. Eden drugemu sta lahko skica. Kdorkoli od njiju je lahko v malem ali velikem formatu. Kako v obeh tehnikah doseči zamah svobode. \nAlojz Konec\, avgusta 2020
URL:https://kcjt.si/dogodek/alojz-konec-vi-di/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Alojz-Konec_Fabula-11_akvarel_38x56cm_2020.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200309
DTEND;VALUE=DATE:20200414
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T135301Z
LAST-MODIFIED:20250811T135301Z
UID:10000246-1583712000-1586822399@kcjt.si
SUMMARY:DLU Insula: BARVA IN KAMEN
DESCRIPTION:Razstavljajo gostje DLU Insula iz Izole:\nMira Ličen\, Vojc Sodnikar Ponis\, Tomo Vran\, Marko Zelenko \nBarva in kamen sta dve prvini\, ki svojstveno zaznamujeta likovno ustvarjalnost primorskih avtorjev. \nUmetnost\, ki jo opredeljuje svetloba\, in ta je ob morju posebna\, v podobah primorskih ustvarjalcev obsežno opredeljuje izraznost na podlagi bohotnega kolorita. \nNa drugi strani pa je kamen material\, ki ima tradicionalen pomen tako v stavbarstvu kot v umetniški kreativnosti tega prostora. \nZato smo za predstavitev naših avtorjev v Novem Mestu izbrali naslov Barva in kamen. Gre za razstavo štirih umetnikov\, slikarjev Toma Vrana in Mire Ličen\, ter kiparjev  Vojca Sodnikarja Ponisa in Marka Zelenka.
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlu-insula-barva-in-kamen/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/vran-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200210
DTEND;VALUE=DATE:20200310
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T135139Z
LAST-MODIFIED:20250811T135200Z
UID:10000245-1581292800-1583798399@kcjt.si
SUMMARY:Andreja Schwenner: VMESNI PROSTOR
DESCRIPTION:Andreja Schwenner je svojo likovno pot poiskala v slikarskem zapisovanju Dolenjske pokrajine. Gre za povsem subjektivno odzivanje na motiv stvarne\, resnične pokrajine\, ki jo želi združiti z neko reprezentacijsko razsežnostjo\, ki se ne nanaša zgolj na objektivno\, stvarno pojavnost krajine\, ki jo upodablja. \nPerspektiva od znotraj\nČe s pogledom zaobjamemo dela Andreje Schwener\, takoj vidimo\, da gre za krajine\, torej za upodobitev nekega prostora. Ker smo vajeni prostor dojemati primarno\, na teritorialni osnovi\, v njem nehote iščemo topografske značilnosti\, da bi krajino locirali. Toda\, ali je dovolj\, da se modra površina na platnu zameji s krivuljo\, da bi v njej prepoznali okljuk Krke? Ali drugače: je sploh potrebno iskati Krko? Andrejine slike so pomenljiv dokaz\, da nam slikarstvo pravzaprav že zelo dolgo ne ponuja fizične pojavnosti\, temveč zgolj in zgovorneje psihološko. Umetnik v svojem izražanju poskuša na sliko prenesti doživetje ob videnem ali razpoloženje videnega. Ob tem pa je sledenje realnemu prostoru prej ovira kot vzgib. Saj poznamo občutek\, ko skozi spomin nam ljubi del kakšnega prostora dobiva vse bolj idealizirano podobo\, običajno celo do takšne mere\, da postane\, ko ga ponovno soočimo z realnim\, neprepoznaven in pogosto celo banalen. Osnovna dilema je torej\, katera podoba kraja je sedaj prava. Morda je odgovor paradoksalen\, vendar se glasi: obe. Sobivata in sta druga od druge neodvisni. \n  \nNa podoben način oblikuje slikovni prostor tudi Andreja Schwener. Ustvarja opis možnih mentalnih prostorov\, ki se zde kot prevod\, ko poskuša izraziti mentalno sliko sebe\, toda ne kot paralelo realnosti\, temveč kot njen presežek. Kljub temu\, da se z motivnih značilnosti in zaradi izbora precej reducirane barvne palete v njenih delih da razbrati genius loci\, pa avtorica več pozornosti namenja rešitvam kompleksnosti med površino in globino ter dialogu med fragmentom in celoto. Ob barvnem niansiranju\, abstrahiranju oblik na temeljne lastnosti ter s pogosto risarsko intervencijo\, ko s pastelnim risalom poudari vdor svetlobe\, nam s površine pogled zdrsne v lasten svet iluzije\, za videz stvari\, v polje metafizike\, da najde harmonijo med človekom in naravo v primarnem pomenu. To tezo podkrepi še s posebnim načinom moduliranja slike\, kjer na podlagi izkušenj iz sveta restavratorstva eksperimentira z različnimi materiali. Ko raznim smolam dodaja primarni material\, kot na primer mivko (ali na nekaterih slikah oglje)\, nas spominja na informelovski način ohranjanja materije (Dubuffet\, Fautrier)\, kjer le ta predisponira učinek podobe in ponotranja prvobitnost zemeljske snovnosti. Ta se v avtoričinih slikah najbolj odraža pri prehajanju in prepletanju med zemeljskimi in vodnimi površinami v sliki\, kot pretakanje nematerialnega v materialno in obratno. Preplet uporabe tehnološko vse bolj razvitih slikarskih materialov in prvinskih derivatov zemlje pa izpričuje tudi močno ekološko zavest\, ki je ta čas med mladimi vseprisotna kot generacijska revolucionarna nota. Zavest ohranjanja planeta\, katerega del so tudi imaginarne slikarske krajine\, sodi danes v ozaveščen modus vivendi. To sporočajo tudi slike Andreje Schwener\, način ohranjanja te zavesti pa reflektira v zgoraj omenjenem dialogu površine in globine\, ki ga lahko poimenujemo tudi slikarsko izražen kozmološki panteizem. Ta je posebej zgovoren v dveh manjših podolgovatih slikah brez naslova\, kjer je gozd upodobljen v ozki barvni paleti\, kot divja krajina\, kot nekaj prepovedanega\, prostor diametralnosti\, ki v isti sapi odraža tudi silovitost\, vitalnost in trajnost dreves\, na drugi pa krhkost\, nebogljenost in kratkost človeškega bitja. Obenem pa je to prostor\, kjer prebivajo duhovi in žive gozdne nimfe Driade. Nič manj silovito pa se panteizem – kot preplet Logosa in Kozmosa – na drugi strani ne izraža v sugestivnosti Andrejinih lazurnih nanosov v naslikanih vodnih površinah\, kjer zaslutimo nimfe Najade. \n  \nPrepričan sem\, da bodo mnogi\, ki bodo postali ob slikah\, ujeli resonanco lastnega in avtoričinega notranjega sveta\, začutili kontemplativnost in brezčasnost narave\, se potopili v barvno ubranost in tako bo naenkrat postalo popolnoma nepomembno\, s katere perspektive in ob katerem delu dneva je umetnica zrla na naš planet. Saj ne smemo pozabiti\, da Andreja pogosto na ta kos naše krajine gleda tudi s perspektive padalke. Od tam pa naj bi na nas menda gledali le bogovi? \n  \nGoran Milovanović \n  \n*** \n  \nAndreja Schwenner je svojo likovno pot poiskala v slikarskem zapisovanju Dolenjske pokrajine. Gre za povsem subjektivno odzivanje na motiv stvarne\, resnične pokrajine\, ki jo želi združiti z neko reprezentacijsko razsežnostjo\, ki se ne nanaša zgolj na objektivno\, stvarno pojavnost krajine\, ki jo upodablja. Ali kot zapiše avtorica. »Gre za soočenje s konkretno snovjo\, naneseno na nosilec\, vendar slika ni le tekstura snovnih sredstev\, temveč je hkrati tudi tisto\, kar sama po sebi ni.« Priznanje\, da je slika zgolj material na ploskem nosilcu\, nam torej ne onemogoča\, da ne bi iluzije še naprej videli\, nasprotno pa gledalčev pogled vrača na površino podobe in s tem jasno določa materialnost slike. Z vzpostavitvijo razmerja stvarno-umišljeno na slikovni površini Andreja Schwenner ustvarja »vmesni prostor«\, ki gledalca\, kot pri interaktivni sliki\, vsrka v njeno notranjost. Gledalec je tako nenadoma umeščen\, lokaliziran\, postavljen na prizorišče\, ni več čista točka pogleda\, ki vzdolž bežiščnic perspektivičnega sistema obvladuje prostor in okolje v njem. \n  \nV galeriji Kocka Andreja Schwenner na ogled postavlja likovna dela\, ki so nastala v okviru skupinske razstave v Jakčevem domu ob 650. obletnici ustanovitve Novega mesta kot predstavitev sodobnega likovnega dogajanja v Novem mestu ter jih nadgrajuje z novejšimi likovnimi deli. Rdečo nit razstave predstavlja povezava med našim bivanjem in posegom v krajino. Za takratno ustvarjanje je poiskala navdih v katastrskem načrtu Novega mesta iz leta 1825. Schwenner: »Ravne črte\, razvidne na načrtu\, so podale idejo\, kako na nevsiljiv način znotraj podobe krajine upodobiti pečat bivanja\, našega posega v naravno okolje. Na tovrstno podobo krajine ne želim gledati kritično\, temveč zgolj ozavestiti\, kaj dandanes krajina\, ki nas obdaja\, pretežno je\, kakšno vlogo znotraj te krajine nosimo in naš vpliv na podobo krajine\, pri samem ustvarjanju pa dati poudarek na prepletanje ravnih črt znotraj in zunaj povsem sproščenim\, prostih potez.« Iskanje in vnašanje ravnih črt v podobe krajin se na novejših delih kaže ne zgolj kot pečat bivanja\, temveč kot primarna lastnost krajine. \n  \nAndreja Schwenner \nPrapreče pri Straži 1A \n8351 Straža \ne-pošta: andreja.schwenner@gmail.com
URL:https://kcjt.si/dogodek/andreja-schwenner-vmesni-prostor/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/20200115_161752.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200117
DTEND;VALUE=DATE:20200210
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T135017Z
LAST-MODIFIED:20250811T135017Z
UID:10000244-1579219200-1581292799@kcjt.si
SUMMARY:Tatjana Ratković Bosnić: MODRO
DESCRIPTION:“Da bi se sprejelo umetniško delo v  celoti\, se  mora uporabnik  postaviti v položaj umetnika\, oziroma mora sam  zavzeti umetniško stališče.”\nMića Popović\, Izhodišče slike \nMODRO \nMlada avtorica Tatjana Ratković Bosnić\, se po dolgoletnem grafičnem ciklusu “Oblike”\, tokrat predstavlja z novim opusom “Modro”\, ne v grafičnem izrazu\, temveč v tehniki akrila na platnu. V “Oblikah” raziskuje svoje notranje “sokove”\, lastno substanco\, iz katere so zgrajena vsa fizična bitja\, z svojo maso\, barvo\, gostoto\, vonjem. \n  \nNjene “Oblike” niso odnos krivih in ravnih površin v zunanjem svetu\, temveč dvodimenzionalne oblike v fizičnem\, geometrijskem in fraktalnem smislu. Navezal se bom na del besedila\, ki ga je napisal prof. Nenad Zeljić: “Tatjana Ratković je avtorica\, katere poetika temelji predvsem na intenzivnih notranjih impulzih\, čustvenih refleksijah njenega bitja. Čeprav je govora o vsestranski osebi\, angažirani intelektualno\, ki se  zaveda okoliščin\, v katerih se odvija sodobna umetnost\, njena ustvarjalnost nastaja s poslušanjem lastnega telesa. Ratković je avtorica osebne umetniške poetike\, ostre realizacije\, nežne ideje.” V uvodu ne smemo pozabiti spregovoriti o “Oblikah”\, kajti avtorica nadaljuje z raziskavo\, lahko bi rekel drzno čustvenih refleksij njenega bitja in prepoznave posebnosti\, pri čemer se izraža z obliko\, v likovnem jeziku z natančnimi imeni del z lastnim gledanjem na zunanji svet\, njegovim  vplivom na notranja stanja in istočasna razmišljanja o vplivu tega stanja s stališča osebnega pogleda na zunanji svet in družbo. Način in značaj umetniške spoznanja… \n  \nAvtorica jemlje za izhodišče namero\, da s svojimi deli in naslovi pride iz intuitivnega v diskurzno spoznanje odnosa subjekta\, sebstva objekta\, in na ta način postavlja vprašanje lastne osebnosti in možnosti spoznave. Raziskuje različne oblike spoznave\, intuicijo posebnega\, pa tudi čutno intuicijo in na ta način vodi svoj um do nekega uvida edinstvene resničnosti. Obenem\, pa spretno raziskuje svojo intuitivno\, čustveno in družbeno definirano\, dogovorjeno in naučeno\, pri čemer poskuša sebi\,  zavedajoč se  vsega navedenega\, napraviti dokončno raspoznavo slike in na ta način uresničiti komunikacio\, ali ne? Zavestno se izogiba epskemu opisovanju. Pojavlja se samo v naslovih del ali v opombah nekaterih del\, kar ima za posledico upad všečnosti v potrošniškem svetu. Artefakt je intimen\, senzibilen\, smiselno\, bi rekel občasno močno boleč\, oseben\, skoraj monološki\, namenjej sebi\, v dialogu pa minimiziran. Avtorica s slikami materializira\, barva\, z naslovi del pa govori natančno\, eksplicitno in odkrito s pesniško slikovitostjo “govori” o svojih notranjih čustvenih stanjih\, razmišljanjih. Ne išče\, niti ne nudi odgovorov\, preprosto slika in določa svojo lastno stanje\, zasužnjuje misel v obliki podobe. Pri tem spretno uporablja slikarske izraze: obliko\, ki nikoli ni trda\, dokončana\, gledamo lazurno nanesene sloje\, skrite podslikane “misli”\, s statičnimi ali dinamičnimi potezami\, doživljamo  na pol realna\, sanjava\, levitirajoča stanja. Že v naslednjem delu nas avtorica preseneča s svojo “neurejenostjo” nočnih mor\, pri čemer realizira to s koloritom\, agresivnim gibom\, dinamiko\, ki vodi tudi nas v lastno neugodje\, kot ga nam prikazuje z naslovi slik: “Smrt pri 33. letih”\, “Črne misli”\, “Nedosegljivo”\, “Teža”\, “Samota”. Polivalenca življenja daje tudi druga videnje\, tako\, da nas že v naslednjih nežnih pastelnih delih nagradi: “Niti”\, “Pogled navzgor”\, “Toplota”. Modra barva je tokrat – lahko bi rekli – kot zbrani rokopis avtoričinega stanja\, ki je skoraj avtobiografski. Nespremenljiva v vseh svojih “oblikah”\, odtenkih\, globinah\, tonalitetah\, od temne\, globoke\, težke in mračne modre do prosojno voden tuirkizne. Izpostavil bi sliko “Za paravanom”\, s pravimi vprašanji: kakšni smo\, kakšna so naša življenja\, koliko smo mi\, mi\, in ko se dvignijo zavese in se začne “predstava”\, kakšna je naša “vloga”? \n  \nZa zaključek… Avtoričino polje ega-osebnosti je težnja k lastni popolnosti\, njenem resničnem JAZU. Ona\,  brez dvoma\, v gnostičnem smislu\, “da je vse v nas in da smo mi v vsem” išče tako mikro kot makro spoznanje\, ki nista niti racionalno niti konceptualno izvedljivi. S Heglovo logiko resničnosti omejuje na abstrakcijo\, pojem in z likovno konkretizacijo uresničuje  svojo lastno resničnost.
URL:https://kcjt.si/dogodek/tatjana-ratkovic-bosnic-modro/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/tatjana-ratkovic-bosnic-MODRO-SLovenija2-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200108
DTEND;VALUE=DATE:20200117
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T134705Z
LAST-MODIFIED:20250811T134727Z
UID:10000243-1578441600-1579219199@kcjt.si
SUMMARY:Izletniške kolonije mladih likovnikov
DESCRIPTION:Likovno nadarjeni učenci 11-ih dolenjskih osnovnih šol razstavljajo svoja slikarska dela\, ki so maja 2019 nastala na 5. Izletniški koloniji mladih likovnikov Dolenjske in Bele krajine v italijanskem Gradežu. \nIzletniške slikarske kolonije mladih likovnikov Dolenjske in Bele krajine potekajo že pet let zapovrstjo in združujejo likovne pedagoge in nadarjene učence v naši regiji.\nZadnja Izletniška kolonija mladih likovnikov je potekala 30. maja 2019 v italijanskem obmorskem mestu Gradež. Na koloniji se je zbralo 100 mladih likovnikov Dolenjske in Bele krajine iz 19-ih osnovnih šol\, od tega 49 učencev in 7 mentorjev iz 11-ih dolenjskih osnovnih šol. \nVsa slikarska dela dolenjskih nadarjenih likovnikov\, ki so nastala na zadnji koloniji\, bodo na ogled na razstavi v galeriji Kocka\, in sicer od 8. do 16. januarja 2020. Avtorji razstavljenih del prihajajo iz OŠ Grm\, OŠ Bršljin\, OŠ Stopiče\, OŠ Dolenjske Toplice\, OŠ Žužemberk\, OŠ Trebnje\, OŠ Frana Metelka Škocjan\, OŠ Šmarjeta\, OŠ Brusnice\, OŠ Toneta Pavčka in OŠ Mirna. \nIzbranim likovno nadarjenim učencem ta kolonija predstavlja enkratno\, nepozabno in bogato likovno izkušnjo\, ki jo šolski kurikul težko zajame\, prav tako pa je ni mogoče pridobiti v zaprtih prostorih šolske stavbe. Kot je v navadi\, se udeleženci kolonije odpravijo v likovno zanimiv kraj\, ki ga najprej  spoznajo v obliki vodenega ogleda. Nato si vsak likovnik izbere svoj motiv mestne vedute in prične slikati pod vodstvom mentorjev. Po zaključenem ustvarjanju na mestnih ulicah so udeleženci »nagrajeni« s prostočasnimi aktivnostmi\, kot so medsebojno druženje\, potepanje po mestu in celo kopanje v morju. \nIzletniška likovna kolonija ima velik pomen zlasti zaradi izmenjave medsebojnih izkušenj in nasvetov\, mladi likovniki spoznavajo drugačne poglede in pridobivajo nove likovne rešitve slikarskih problemov. Tudi mentorji izmenjujejo med seboj strokovne izkušnje in se ob prijetnem druženju učijo drug od drugega. Dolgoročno izletniška kolonija mladih likovnikov pomembno vpliva na krepitev likovne kulture v lokalnem okolju ter prispeva k promociji likovne dejavnosti med mladimi. \nKolonija ima že od vsega začetka svojo spletno stran\, kjer so razstavljena nastala likovna dela\, na njej pa je moč pridobiti tudi ostale informacije: http://izletniskakolonija.splet.arnes.si
URL:https://kcjt.si/dogodek/izletniske-kolonije-mladih-likovnikov/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/523333-PIUVEX-376.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20191206
DTEND;VALUE=DATE:20200105
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T134423Z
LAST-MODIFIED:20250811T134423Z
UID:10000241-1575590400-1578182399@kcjt.si
SUMMARY:Obešanje z DLUD
DESCRIPTION:Interaktivno odprtje razstave! Pridite in spoznajte vse o pripravi razstave z uveljavljenimi akademskimi slikarji iz društva DLUD.
URL:https://kcjt.si/dogodek/obesanje-z-dlud/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/vabilo.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20191204
DTEND;VALUE=DATE:20191207
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T134527Z
LAST-MODIFIED:20250811T134527Z
UID:10000242-1575417600-1575676799@kcjt.si
SUMMARY:Dobrodelna dražba umetniških slik
DESCRIPTION:OZRK leta 2019 obeležuje 20 let Sklada za\npomoč ljudem v stiski. \nOZRK leta 2019 obeležuje 20 let Sklada za pomoč ljudem v stiski.\nDOBRODELNA DRAŽBA UMETNIŠKIH SLIK\nsreda\, 4. 12. 2019\, ob 19.00\nv KCJT\, Art café in Galerija Kocka\nVoditelj: Nik Škrlec \nPo eno sliko je darovalo sedem umetnikov:\nAlojz Konec\nJože Kumer\nJože Marinč\nJožica Medle\nAndreja Schwenner\nJanko Orač\nIgor Obradinović\nTri slike sta podarila dva donatorja. Avtorji del:\nWang Huiqin\nJože Kumer\nVladimir Lamut \nZ dobrodelno dražbo OZRK zbira sredstva za plačilo položnic za najnujnejše življenjske stroške in za šolske potrebščine\, kar znese 20.000 evrov letno.\nLeta 2019 OZRK obeležuje 20 let Sklada za pomoč ljudem v stiski z različnimi dejavnostmi: razstavo največjih humanitarnih akcij\, izdajo biltena\, podelitvijo štipendij\, podelitvijo izjemnih priznanj\, dobrodelno dražbo in z drugimi dejavnosti v letu 2020.
URL:https://kcjt.si/dogodek/dobrodelna-drazba-umetniskih-slik/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Katalog-umetniskih-slik-za-drazbo-Nisi-sam-OZ-RKS-NM-2019-1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20191105
DTEND;VALUE=DATE:20191205
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T134319Z
LAST-MODIFIED:20250811T134319Z
UID:10000240-1572912000-1575503999@kcjt.si
SUMMARY:Skulpte: LJUBEZEN\, VEČNA KOT KAMEN
DESCRIPTION:Člani SKULPTE so ustvarili samostojne kamnite skulpture ob 170. obletnici smrti Prešerna ter v kamen vpisali večno ljubezen Franceta Prešerna do naše meščanke Julije Primic. \nIZ NEGIBJA KAMNA V RAZSEŽNOST \n  \n»Kaj bi lahko bilo bolj negibno kot kamen? Večina ljudi ga tako doživlja; kot nekaj starodavnega\, trdega\, hladnega\, težkega\, negibnega in anorganskega. Vse našteto je pravzaprav res\, vendar le na prvi pogled. Človek in kamen sta sopotnika le kratek čas. Naš kratek čas. Če imamo priložnost kamen pogledati od blizu\, se nam odstre cela zgodba davnega časa\, saj v plasteh\, prelomih\, vključkih in zapolnitvah najdemo številne oblike in barve\, opazimo smeri pritiskov\, vplive deževnice\, raztopljene in vnovič kristalizirane minerale\, zlepljene ruševine drugih kamnin\, najdemo sledi kotaljenja\, gibanja in gubanja. Je torej kamen res negiben? V apnencih najdemo ostanke školjk\, polžev\, iglic morskih ježkov\, alg\, koral\, včasih najdemo okostja rib\, nekateri apnenci so obarvani črno zaradi organskih ostankov odmrlih živali. Je torej kamen res mrtev? Vzemimo si čas\, oglejmo si prerezano ploskev in videli bomo presek skozi davno minulo življenje. Kdaj smo nazadnje sedeli na kamniti klopi\, ki jo je ogrelo spomladansko sonce? Je kamen res hladen? Kdaj smo se nazadnje zazrli v kamnite gube in razprta krila angelov? Je torej kamen res trd\, če zna kipar iz njega izvabiti toliko mehkobe? \nAli je kamen težek? Je. Vendar njegova teža vzbuja spoštovanje\, zlasti takrat\, ko kamen odrešimo negibnosti in mu damo razsežnost\, kot je to storila skupina ljubiteljev\, ki je z vsakim udarcev dleta odvzela kamnu košček teže in mu dodala ščepec mehkobe. \nKamen ne mara grobosti\, rad ima preudarnost\, skrbnost in natančnost. Rad ima čas\, veliko časa. Surovi moči se upira. Vztrajnost in potrpežljivost zna poplačati bodisi z mehkobo oblik bodisi z bleščečo površino. Včasih nam razrezan dovoli\, da zgladimo njegovo sredico in pogledamo\, kaj nam ponuja notranjost. Ali ste opazili\, da kamna ne moremo le gledati kot sliko? Roka nam kar sama spolzi preko površine\, poboža profil\, prsti zatipajo grobo površino\, se rahlo odmaknejo in pogladijo zaobljeni rob. Le kdor kamen obdeluje in ga na ta način spoznava\, ve\, koliko mu ta lahko da. \nOb ogledu izdelkov je čutiti\, koliko občutenj so ustvarjalci vložili vanje s svojim delom in koliko jim je kamen dal. Tako oplemeniteni izdelki bodo umeščeni v okolje zaživeli novo življenje\, opazovalcem v veselje in ustvarjalcem v ponos. Želimo si\, da bi čim več negibnih lepot\, ki jih še skriva zemlja\, s pomočjo ustvarjalcev dobilo nove razsežnosti.« \n  \nTe besede je zapisala Maja Štembal Capuder\, predsednica Društva ljubiteljev slovenskega naravnega kamna\, Ljubljana\, katerega člani smo tudi ustvarjalci Društva SKULPTE. \n  \nDruštvo likovnih ustvarjalcev v kamnu SKULPTE je bilo ustanovljeno pred tremi leti kot nadaljevanje večletnega ustvarjanja skupine ljubiteljev slovenskega kamna\, kot medija za obdelavo\, saj s svojo lepoto\, barvitostjo\, plemenitostjo in enkratnostjo zavzema v našem okolju prav posebno mesto. Društvo šteje 15 članov\, trije pa smo tudi člani Društva Severin Šali. \nLjubezen do kamna nas je kot izrazni medij zelo hitro pritegnila in osvojila\, zato smo pred več leti začeli ustvarjati v kamnoseško-restavratorski delavnici v Zagradu\, kjer svoje zamisli uresničujemo ob podpori znanja obdelave kamna mojstra in restavratorja Francija Kocjana. Motivno promoviramo novomeške in ostale zgodbe in jim s svojim ustvarjalnim prizadevanjem v domačem kamnu dodajamo vsebino in pomen. \nSvoja dela smo predstavili na več odmevnih likovnih razstavah po Sloveniji. \nUstvarili smo kar nekaj prepoznavnih samostojnih in skupinskih projektov. \n  \n– KAMNITA FORMA VIVA 2005 ob Ulici Slavka Gruma v Novem mestu zajema 9 kamnitih skulptur\, ki so postavljene od Osnovne šole Drska do Splošne bolnišnice Novo mesto. Z njo smo počastili Trdinovo leto in Mesto situl. Obeležuje jih informativna turistična tabla. \n– Kamnita miza VEZ GENERACIJ pred Humanitarnim centrom na Drski. \n– Kamnite klopi SITULSKA PRIPOVED V KAMNU\, ki so nastale ob praznovanju 650. obletnice ustanovitve Novega mesta in so z Glavnega trga prestavljene na Muzejske vrtove. \n– PARK MLADOSTI\, ki je nastal ob praznovanju 200. obletnice rojstva Julije Primic in 100. obletnice železniške proge Novo mesto–Metlika zajema mizo z mozaikom\, klopmi in kipom JULIJE PRIMIC\, seveda z motivi situlske umetnosti. \n– JANTARNI ZAPIS V KAMNU (kamniti prestol z jantarjem\, miza z upodobitvijo jantarne poti in s klopmi) smo posvetili praznovanju Jantarnega leta v Novem mestu. \n– ŠKUPANJE v Beli krajini\, kjer smo na kamniti mizi z vklesom prikazali obred škupanja\, pripravo slame za slamnato streho. \n  \nVsako leto člani SKULPTE ustvarimo poleg skupinskih projektov tudi samostojne kamnite skulpture na določeno temo. Lansko leto je bila to DOTIK ŠPORTA V KAMNU\, v letošnjem letu smo se ob 170. obletnici smrti Prešerna odločili za tematiko Franceta Prešerna in naše meščanke Julije Primic. Nastala dela bomo kot vsako leto predstavili na tematski razstavi v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu\, februarja prihodnje leto pa ob kulturnem prazniku v Državnem svetu RS. \n  \nPri ustvarjalnem delu nas spremlja tudi naš član SKULPTE – novomeški pesnik Smiljan Trobiš\, ki svoje vtise ob nastalih kiparskih delih ponazori s poezijo. \n  \nPrav tako naše delo že vrsto let likovno ocenjuje naš član – umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič\, ki je o naših kamnitih skupinskih projektih napisal: \n»Obdelovanje in oblikovanje kamna za različne namene je fenomen\, ki spremlja človeka od njegovih začetkov pa vse do danes. V povezavi človeka s kamnom so se rojevale številne zamisli\, ki so navdihovale in še danes navdihujejo oblikovalce kamnitih gmot\, saj je sleherna pomembna civilizacija skrbno negovala večnamensko praktično in estetsko obdelavo različnih vrst kamna. Kiparjevo delo sodimo po tem\, v kakšni meri nam posreduje lastne občutke za črto\, ploskev\, volumen\, simetrijo\, ritem in proporce. \nPo teh načelih so se ravnali dosledno tudi člani Društva likovnih ustvarjalcev v kamnu SKULPTE NOVO MESTO\, ki so nase opozorili z izvedbo monumentalnega projekta\, ki obsega pet med seboj povezanih stičnih točk. \nV ta sklop sodijo skulpture KAMNITA FORMA VIVA na Ulici Slavka Gruma\, KAMNITE KLOPI na Muzejskih vrtovih\, kjer so kiparji z izbranim motivom na istem kraju in istočasno oživili geološko in človeško preteklost\, ki se razodeva z motivi človeških in živalskih figur v preprosti stilizirani formi\, s katerimi so krasili situle\, prazgodovinske obredne pivske posode v obliki vedric. Omenjeni motivni izbor predstavlja rdečo nit skozi celoten projekt\, zato se z njim srečamo tudi pred Humanitarnim centrom RK Novo mesto (KAMNITA MASIVNA MIZA v Parku medgeneracijske solidarnosti)\, v PARKU MLADOSTI so se poklonili spominu Prešernove muze Julije s kipom po Langusovi slikarski predlogi. Okrogla miza v tem sklopu je zanimiva tudi po domiselni tehnološki izvedbi. Njen obod je namreč narejen iz masivnega litoželeznega pogonskega kolesa parne lokomotive\, ki je vozila na progi Novo mesto–Metlika\, noga pa je – tako kot tudi nosila klopi okoli mize – okrašena z motivi situlske umetnosti. Ciklus projekta sklene JANTARNI ZAPIS V KAMNU\, postavljen pred avtobusno postajo. Ustvarjalno delo bodo nadaljevali ob sprehajalni poti Portovald s postavitvijo POVODNEGA MOŽA NA KRKI in klopmi\, s tematiko\, povzeto po bajkah in ljudskem izročilu.« \n  \nProf. dr. Josip Korošec pravi: »Odnos do kamna je tudi odnos do časa. Kamen je eden temeljnih prvin\, ki nam omogoča spoznati samega sebe.« \nO naših projektih pa je med drugim napisal: »Kljub časovni oddaljenosti oba likovna dogodka pomenita spontano nastalo celoto\, v kateri pobude preteklosti in nuja po izražanju soustvarjajo pravo sedanjost; v njej ima naravni kamen nedvomno svoj usodni pomen.« \n  \nPred nedavnim me je ob nekem kulturnem dogodku predsednik Borut Pahor vprašal\, če kamen res joka. Spomnila sem se besed Georgija Plehanova: »Z besedami predajamo svoje misli\, z umetnostjo pa svoja čustva.« Ustvarjalci v kamnu in člani SKULPTE kamen zelo spoštujemo in vanj pri pozorni obdelavi predajamo veliko svojih čustev. In če povzamem besede Maje Štembal Capuder\, da je kamen odraz naše preteklosti\, ki dovoli iz sebe izvabljati mehkobo\, se pojavlja v mnogih različnih barvnih odtenkih\, je živ\, topel\, občutljiv in ljubi pozornost umetnika – potem kamen lahko tudi joka … \n  \nJožica Škof
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-ljubezen-vecna-kot-kamen/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_4374.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20190930
DTEND;VALUE=DATE:20191105
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T134222Z
LAST-MODIFIED:20250811T134222Z
UID:10000239-1569801600-1572911999@kcjt.si
SUMMARY:GRAFIKA TREH / Čavrk\, Mirtič\, Orač
DESCRIPTION:Producent DLUD \nNa razstavi z naslovom Grafika treh se bodo predstavili trije novomeški grafični umetniki: Hamo Čavrk\, Nataša Mirtič in Janko Orač. \nHamo Čavrk  (1950\, Sarajevo) je diplomiral na Likovni akademiji v Sarajevu\, smer kiparstvo. Iz grafike je magistriral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Za grafiko pravi\, »da je večna od prvega odtisa v jami do današnjih sodobnih tehnik. Grafika ima enako pomembnost v umetnosti kot vse tehnike\, ki jih srečujemo v likovni umetnosti.« \nNataša Mirtič (1973\, Novo mesto) je diplomirala na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tam končala tudi magistrski študij grafike pri prof. Lojzetu Logarju. Za ustvarjanje v žlahtnih grafičnih tehnikah v današnjem zdigitaliziranem svetu pravi\, »da ga jemlje kot velik privilegij. Grafika ne dopušča hitenja in površnosti\, grafični atelje tako postane prostor\, kjer se je moč upreti hitremu življenjskemu tempu.« \nJanko Orač (1958\, Celje) je diplomiral na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani in zaključil  podiplomski študij grafike na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Za Janka je bistvo grafike »sled\, ki jo gradi vsak umetnik (grafik) na grafični matrici ter kot vrh gore\, ki zasveti na grafičnem listu. Sledi pa so vidne takrat\, ko jih opazimo v našem in širšem okolju\, ko postanejo naša resničnost.«
URL:https://kcjt.si/dogodek/grafika-treh-cavrk-mirtic-orac/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/DSC_1054.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20190913
DTEND;VALUE=DATE:20191001
DTSTAMP:20260423T003703
CREATED:20250811T134038Z
LAST-MODIFIED:20250811T134038Z
UID:10000238-1568332800-1569887999@kcjt.si
SUMMARY:Podvodna fotografija 2019
DESCRIPTION:Producent Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto \nVsako leto v Klubu za podvodne aktivnosti Novo mesto med člani izvedejo natečaj za najboljšo podvodno fotografijo. Kar nekaj članov med njimi se intenzivno in ljubiteljsko ukvarja s fotografijo\, nekateri med njimi pa so tudi dobitniki različnih nagrad. \n*** \nV Novem mestu so bili potapljači organizirani med prvimi v Sloveniji. Sprva je klub združeval predvsem potapljače plavalce\, kasneje pa je razvil še številne aktivnosti ter zadnjih štirideset let ves čas aktivno deloval v Slovenskem in širšem prostoru\, KPA Novo mesto je celo med ustanovnimi člani Slovenske Potapljaške Zveze.\nSkozi izobraževalne programe KPA Novo mesto je šlo že veliko Novomeščanov ter na ta način skozi leta uraslo in približalo podvodni svet tudi ostalim prebivalcem Novega mesta. \nKPA je finančno samostojen in dobro opremljen klub\, prav tako pa je v njem zbrana tudi vrhunsko opremljena reševalna ekipa. \nDoživeli so vzpone in padce. Skozi leta so klubu pri njegovem delovanju pomagali številni posamezniki in podjetja in člani kluba se zavedajo\, da brez tovrstne pomoči someščanov ne bi šlo. \nBili so prvaki v več potapljaških športnih panogah in organizatorji evropskega tekmovanja v hitrostnem plavanju v Dolenjskih toplicah. Sodelujejo z različnimi interesnimi skupnostmi od šol do tabornikov ter z veseljem učijo ter vzgajajo mlade k ljubezni in spoštovanju voda ter življenja v njih. \nPod okriljem Slovenske potapljaške zveze redno organizirajo in izvajajo številne okoljevarstvene in čistilne akcije ter skrbijo za urejeno rečno dno reke Krke v Novem mestu. Radi poudarijo\, da so in bodo živeli v tem prostoru in za ta prostor. \nV Kocki gostimo izbor podvodnih fotografij članov KPA Novo mesto. Vljudno vabljeni na ogled svetov\, kakršni so skriti pod gladino zelene lepotice! \n  \n. \nFotografije z odprtja razstave je prispeval Jaka Šuln
URL:https://kcjt.si/dogodek/podvodna-fotografija-2019/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/FB_IMG_1567054676292.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR