BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kulturni center Janeza Trdine
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20190331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20191027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20200329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20201025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220107T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220107T210000
DTSTAMP:20260422T224608
CREATED:20250811T120416Z
LAST-MODIFIED:20250811T120416Z
UID:10000204-1641582000-1641589200@kcjt.si
SUMMARY:Corpus christi / Boże Ciało
DESCRIPTION:Jan Komasa / Poljska\, Francija / 2019 / 116 min / poljščina / distribucija: Demiurg \nFILM\, TEMELJEČ NA RESNIČNEM POJAVU LAŽNIH DUHOVNIKOV NA POLJSKEM\, JE SODOBNA IN PROVOKATIVNA PARABOLA O VERI\, ODPUŠČANJU IN ODREŠITVI\, KI JO POGANJA NEPOZABNI NASTOP GLAVNEGA IGRALCA. \nDvajsetletni Daniel je med bivanjem v prevzgojnem domu zaslišal božji klic\, a kot obsojeni zločinec ne more v semenišče. Po prestani zaporni kazni se tako odpravi na drug konec države\, kjer mu je dodeljeno delo v žagi. V vasi pa se predstavi za duhovnika in po spletu naključij kmalu prevzame vodenje župnije. Prihod karizmatičnega mladega pridigarja je za vaščane priložnost\, da se soočijo s tragedijo\, ki razžira malo skupnost … \nhttps://demiurg.si/corpus-christi-2/  \nhttps://www.kinodvor.org/film/corpus-christi/ 
URL:https://kcjt.si/dogodek/corpus-christi-boze-cialo/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Corpus-Christi_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211212T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211212T221000
DTSTAMP:20260422T224608
CREATED:20250811T120125Z
LAST-MODIFIED:20250811T120125Z
UID:10000202-1639339200-1639347000@kcjt.si
SUMMARY:Aline\, moč ljubezni / Aline\, the power of love
DESCRIPTION:Valerie Lemercier / Francija\, Kanada / 2021 / 128 min / angleščina  \ndistribucija: FIVIA – Vojnik \nŽIVLJENJSKA ZGODBA LEGENDARNE KANADSKE PEVSKE SENZACIJE ALINE DIEU. NEURADEN BIOGRAFSKI FILM JE FIKCIJA\, KI JO JE NAVDIHNILO ŽIVLJENJE CELINE DION.
URL:https://kcjt.si/dogodek/aline-moc-ljubezni-aline-the-power-of-love-2/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/celine-dion.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211211T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211211T182500
DTSTAMP:20260422T224608
CREATED:20250811T120018Z
LAST-MODIFIED:20250811T120018Z
UID:10000201-1639242000-1639247100@kcjt.si
SUMMARY:Pozabljen božič / Snekker Andersen & Julenissen: Den Vesle Bygda som Glomte at det var jul Andrea Eckerbom
DESCRIPTION:Andrea Eckerbom / Norveška / 2019 / 71 min / norveščina / 6+ \ndistribucija: FIVIA – Vojnik \nBOŽIČNA ZIMSKA PRAVLJICA\, V KATERI RADOVEDNA\, NEUSTAVLJIVA DEKLICA ELIZA SPOZNAVA ČAROBNOST DAVNO POZABLJENEGA BOŽIČA. FILM PO ZNANI NORVEŠKI BOŽIČNI ZGODBI ALFA PRØYSENA.
URL:https://kcjt.si/dogodek/pozabljen-bozic-snekker-andersen-julenissen-den-vesle-bygda-som-glomte-at-det-var-jul-andrea-eckerbom/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/bozic.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211211T140000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211211T153500
DTSTAMP:20260422T224608
CREATED:20250811T120239Z
LAST-MODIFIED:20250811T120239Z
UID:10000203-1639231200-1639236900@kcjt.si
SUMMARY:Nelly Rapp: Agentka za pošasti / Nelly Rapp – Monsteragent
DESCRIPTION:Amanda Adolfsson / Švedska / 2020 / 92 min / podnapisi\, švedščina / 8+ \ndistribucija FIVIA – Vojnik \nNelly obožuje pošasti\, vampirje in zombije. Oče in sošolci ne delijo njenega navdušenja – ampak sami so krivi\, če ne vedo\, kaj je res zanimivo. Ko jo očka odpelje na počitnice k stricu Hanibalu\, se Nelly prvič v življenju znajde v velikem\, malce čudaškem dvorcu\, polnem presenečenj. Že prvi večer na skrivaj prisostvuje zabavi agentov za pošasti\, ki jo priredita Hanibal in njegova spremljevalka Lena-Sleva. Še več\, agentka za pošasti je bila tudi Nellyjina mama\, ki jo je deklica izgubila kmalu po rojstvu. Nelly ugotovi\, da njena družina že dolgo skrbi za mirno sobivanje ljudi in strašljivih bitij\, s katerimi si delimo svet. Agentka za pošasti želi postati tudi sama\, srečanje z nenavadno deklico Roberto pa njen pogled spremeni.
URL:https://kcjt.si/dogodek/nelly-rapp-agentka-za-posasti-nelly-rapp-monsteragent/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/nelly-rap.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211211T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211211T112000
DTSTAMP:20260422T224608
CREATED:20250811T115801Z
LAST-MODIFIED:20250811T115801Z
UID:10000200-1639216800-1639221600@kcjt.si
SUMMARY:Neverjetna zgodba o velikanski hruški / Den utrolige historie om den kæmpestore pære
DESCRIPTION:Philip Einstein Lipski\, Jørgen Lerdam\, Amalie Næsby Fick / Danska / 2017 / 80 min / sinhronizirano / 5+             \ndistribucija: Demiurg \nSLON SEBASTJAN IN MAČKA MIŠA ŽIVITA V SONČNEM MESTU\, KJER SO VSI SREČNI … DOKLER NEKEGA DNE NE IZGINE MESTNI ŽUPAN. NAPETA IN DUHOVITA ANIMIRANA DOGODIVŠČINA\, KI SLAVI OTROŠKO DOMIŠLJIJO IN ANARHIJO.
URL:https://kcjt.si/dogodek/neverjetna-zgodba-o-velikanski-hruski-den-utrolige-historie-om-den-kaempestore-paere-2/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/neverjetna-zgodba-o-hruski.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211206
DTEND;VALUE=DATE:20220201
DTSTAMP:20260422T224608
CREATED:20250811T143037Z
LAST-MODIFIED:20250811T143037Z
UID:10000255-1638748800-1643673599@kcjt.si
SUMMARY:DLUD: SPEKTRUM
DESCRIPTION:Letna razstava Društva likovnih umetnikov Dolenjske in Bele krajine. \n“V teh težkih časih\, ko iščemo bližino drugega\, ko hlepimo po neposredni komunikaciji\, ko smo se prisiljeni zapirati drug pred drugim\, ko se napetosti v družbi nevarno stopnjujejo\, je umetnost tisto polje\, v katerem lahko znova najdemo sami sebe in najdemo svet\, ki se nam razkrije v svoji pravi luči\, umetnine pa so okna\, skozi katere lahko spoznamo svoje najvišje zmožnosti.”
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlud-spektrum/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20211209_112328-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211203T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211203T204500
DTSTAMP:20260422T224608
CREATED:20250811T115658Z
LAST-MODIFIED:20250811T115658Z
UID:10000199-1638558000-1638564300@kcjt.si
SUMMARY:Mož\, ki je prodal svojo kožo / The Man Who Sold His Skin
DESCRIPTION:Kaouther Ben Hania / Tunizija\, Švedska\, Nemčija\, Francija\, Belgija / 2020 / 104 min / angleščina\, arabščina\, francoščina                                                                                                                             \ndistribucija: Demiurg \nDA BI LAHKO ODPOTOVAL V EVROPO IN SE PONOVNO ZDRUŽIL Z LJUBEZNIJO SVOJEGA ŽIVLJENJA\, MLAD SIRSKI BEGUNEC PRIVOLI\, DA MU SLAVNI IN PROVOKATIVNI UMETNIK NA HRBET TETOVIRA PODOBO ŠENGENSKE VIZE IN GA TAKO SPREMENI V PRESTIŽNO UMETNIŠKO DELO. TUNIZIJSKA REŽISERKA Z VELIKO IGRIVOSTI\, DRZNOSTI IN TRPKEGA HUMORJA SOOČI DVA POVSEM RAZLIČNA SVETOVA: SVET SODOBNE UMETNOSTI IN SVET BEGUNCEV.
URL:https://kcjt.si/dogodek/moz-ki-je-prodal-svojo-kozo-the-man-who-sold-his-skin/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Moz-ki-je-prodal-svojo-kozo_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211111T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211111T190000
DTSTAMP:20260422T224608
CREATED:20250811T114939Z
LAST-MODIFIED:20250811T114939Z
UID:10000195-1636650000-1636657200@kcjt.si
SUMMARY:Tri nadstropja / Tre piani
DESCRIPTION:Nanni Moretti / Italija\, Francija / 2021 / 119 min / italijanščina / distribucija: FIVIA – Vojnik \nNANNI MORETTI SE V RAZBURKANI PRIPOVEDI O TREH DRUŽINAH\, ŽIVEČIH V ISTI ZGRADBI\, DOTAKNE TEM\, KOT SO KRIVDA IN PRAVICA\, STARŠEVSKA ODGOVORNOST TER NEIZBRISNE POSLEDICE NAŠIH ODLOČITEV. \n  \nhttps://www.kinodvor.org/film/tri-nadstropja/  \nhttps://fivia.si/index.php/movie/tri-nadstropja/ 
URL:https://kcjt.si/dogodek/tri-nadstropja-tre-piani-2/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Tri-nadstropja_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211108T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211108T193000
DTSTAMP:20260422T224608
CREATED:20250811T114849Z
LAST-MODIFIED:20250811T114849Z
UID:10000194-1636394400-1636399800@kcjt.si
SUMMARY:Zakaj skačem / The Reason I Jump
DESCRIPTION:Jerry Rothwell / Velika Britanija\, ZDA / 2020 / 82 min / angleščina / distribucija: Demiurg \nFILM\, POSNET PO KNJIŽNI USPEŠNICI NEGOVOREČEGA AVTISTIČNEGA DEČKA\, JE SENZORIČNO FILMSKO POPOTOVANJE PO NEZNANEM SVETU. DOKUMENTAREC\, KI NAM ODPRE OČI IN ZRUŠI NAŠE PREDSTAVE O AVTIZMU. \n  \nhttps://www.kinodvor.org/film/zakaj-skacem/  \nhttps://demiurg.si/zakaj-skacem/ 
URL:https://kcjt.si/dogodek/zakaj-skacem-the-reason-i-jump/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Zakaj-skacem_02_FILM-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211104T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211104T212500
DTSTAMP:20260422T224608
CREATED:20250811T114740Z
LAST-MODIFIED:20250811T114746Z
UID:10000193-1636056000-1636061100@kcjt.si
SUMMARY:Panj / Zgjoi
DESCRIPTION:Blerta Basholli / Kosovo / 2021 / 84 min / albanščina / distribucija: Demiurg \nFILM JE POSNET PO RESNIČNI ZGODBI KOSOVSKE VOJNE VDOVE IN PRIKAZUJE NJEN BOJ ZA NEODVISNOST V GLOBOKO PATRIARHALNI DRUŽBI. PREJEL JE KAR TRI GLAVNE NAGRADE NA FESTIVALU SUNDANCE: VELIKO NAGRADO ŽIRIJE\, NAGRADO ZA NAJBOLJŠO REŽIJO IN NAGRADO OBČINSTVA. \n  \nhttps://www.kinodvor.org/film/panj/  \nhttps://demiurg.si/panj/ 
URL:https://kcjt.si/dogodek/panj-zgjoi/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Panj_02_FILM-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211103
DTEND;VALUE=DATE:20211204
DTSTAMP:20260422T224608
CREATED:20250811T141219Z
LAST-MODIFIED:20250811T141219Z
UID:10000254-1635897600-1638575999@kcjt.si
SUMMARY:Skulpte: ODSEV VODE V KAMNU
DESCRIPTION:Avtorji skulptur: Skender Bajrović\, Ivo Ferkolj\, Rado Čepič\, Andrej Hudoklin\, Franci Komljanec\, Stane Jakopin\, Ciril Povše\, Jožica Škof\, Rudi Škof\, Lado Vidic in Marjana Vidic \nDruštvo likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulptevas vabi na ogled kiparske razstave \n  \nOdsev vode v kamnu \n  \nOdprtje bo 3. novembra 2021 ob 18. uri v  galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. \n  \nVoda je vir življenja na Zemlji. S klimatskimi spremembami in neustavljivo rastjo človeštva postaja neprecenljiv naravni vir. Žal se njenega vsestranskega pomena in še zlasti njene ogroženosti premalo zavedamo. Kot prispevek k ozaveščanju javnosti smo izdelali vrsto skulptur\, ki odsevajo večplastnost pomenov vode. Ustvarjalci smo jih začutili in izrazili v kamnu\, ki je v naravi z vodo neločljivo povezan. \n  \nAvtorji skulptur: Skender Bajrović\, Ivo Ferkolj\, Rado Čepič\, Andrej Hudoklin\, Franci Komljanec\, Stane Jakopin\, Ciril Povše\, Jožica Škof\, Rudi Škof\, Lado Vidic in Marjana Vidic \n  \nVsebina razstavnega kataloga: \n– likovne ocene: Jožef Matijevič\, umetnostni zgodovinar \n– fotografije skulptur: Marko Pršina\, fotograf in oblikovalec \n– poezija: Smiljan Trobiš\, pesnik \n  \nGlasbena točka: Marko Pršina\, kitara in ustna harmonika \n  \nDomov
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-odsev-vode-v-kamnu/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Skulpte-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211102T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211102T203000
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T115409Z
LAST-MODIFIED:20250811T115409Z
UID:10000198-1635879600-1635885000@kcjt.si
SUMMARY:Delo na zahtevo / The Gig Is Up
DESCRIPTION:Shannon Walsh / Kanada\, Francija / 2021 / 88 min / podnapisi\, angleščina\, francoščina / 16+            distribucija: Demiurg \nDOKUMENTAREC RAZKRIVA ČLOVEŠKI DAVEK\, KI GA TERJA UPORABNIKU TAKO ZELO UDOBNA\, TRILIJONE DOLARJEV VREDNA EKONOMIJA NA ZAHTEVO. ČUDOVITA NOVA TEHNOLOGIJA\, KI PRIČARA VSE\, KAR SI ŽELIMO\, KADARKOLI SI ŽELIMO\, MORDA NI TAKO ZELO ČUDOVITA ZA MILIJONE PREKARNIH DELAVCEV\, KI SKRBIJO\, DA SE KOLESJE OBRAČA.
URL:https://kcjt.si/dogodek/delo-na-zahtevo-the-gig-is-up/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Delo-na-zahtevo_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211016T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211016T113000
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T114443Z
LAST-MODIFIED:20250811T114443Z
UID:10000191-1634378400-1634383800@kcjt.si
SUMMARY:Divja Slovenija
DESCRIPTION:Matej Vranič / Slovenija / 2021 / 83 min / slovenščina / 6+ / distribucija: FIVIA – Vojnik \nNOVI FILM MATEJA VRANIČA (PTICE JEZER) JE ČUDOVIT DOKUMENTARNI PRELET SKOZI BOGASTVO NARAVNEGA OKOLJA V SLOVENIJI. FILMU DAJEJO POSEBEN PEČAT IZJEMNO REDKO VIDENI PRIZORI V NARAVI. \nhttps://www.kinodvor.org/film/divja-slovenija/
URL:https://kcjt.si/dogodek/divja-slovenija/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/divja-slovenija.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211014T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211014T220000
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T114350Z
LAST-MODIFIED:20250811T114350Z
UID:10000190-1634241600-1634248800@kcjt.si
SUMMARY:Gloria Mundi
DESCRIPTION:Robert Guédiguian / Francija\, Italija / 2019 / 107 min / francoščina / distribucija: FIVIA – Vojnik \nV MARSEILLU SE ZBERE DRUŽINA\, DA BI PRAZNOVALA ROJSTVO MALE GLORIE. A ČASI SO TEŽKI IN MLADA STARŠA KOMAJ SHAJATA. MEDTEM KO SE TRUDITA OBDRŽATI GLAVO NAD VODO\, V ŽIVLJENJE DRUŽINE ZNOVA VSTOPI GLORIIN DEDEK\, KI SE JE PO DOLGIH LETIH VRNIL IZ ZAPORA … \nhttps://www.kinodvor.org/film/gloria-mundi/
URL:https://kcjt.si/dogodek/gloria-mundi/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Gloria-mundi_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211005T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211005T214000
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T114143Z
LAST-MODIFIED:20250811T114143Z
UID:10000189-1633464000-1633470000@kcjt.si
SUMMARY:Kako postati dobra žena / Die La bonne épouse
DESCRIPTION:Martin Provost / Francija\, Belgija / 2020 / 109 min / francoščina / distribucija: Demiurg \nŽIVAHNA IN BARVITA KOMEDIJA\, POSTAVLJENA V ŠOLO ZA GOSPODINJE NA PREDVEČER SEKSUALNE REVOLUCIJE\, SE Z IRONIJO IN RAZPOSAJENIM HUMORJEM LOTEVA TEM ŽENSKE EMANCIPACIJE IN SPOLNE ENAKOPRAVNOSTI. Z JULIETTE BINOCHE V GLAVNI VLOGI. \nKako postati dobra žena \n \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/kako-postati-dobra-zena-die-la-bonne-epouse/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Kako-postati-dobra-zena_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210929
DTEND;VALUE=DATE:20211102
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T140956Z
LAST-MODIFIED:20250811T140956Z
UID:10000253-1632873600-1635811199@kcjt.si
SUMMARY:Leoš Janáček
DESCRIPTION:Leoš Janáček se je rodil sredi 19. stoletja\, njegovo delo pa ga uvršča ob bok vrhunskim skladateljem glasbe 20. stoletja\, kot so Igor Stravinski\, Béla Bartók\, Sergej Prokofjev in Alban Berg. \nLeoš Janáček (1854–1928) velja za enega najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev. \nNjegova dela spodbujajo k razmišljanju in so predmet občudovanja. Poslušalca navdušujejo njegovi tematski kontrasti in celoten ustvarjalni razvoj\, v katerem je kmalu presegel meje tradicionalne misli in uveljavil ideje o glasbeni umetnosti. Svoj glasbeni izraz je našel v kompoziciji in je dosegel neponovljivo izvirnost\, zaradi česa ga danes občuduje ves svet. Njegova glasba je prežeta češkim nacionalnim duhom. Ob raziskovanju češke in moravske folklore je razvil t.i teorijo govorne melodije\, ki je postala izhodišče njegovega glasbeno-dramskega sloga. Mednarodno priznanje je dosegel po zaslugi opere Njena pastorka (Jenufa)\, ki je bila v času Janáčkovega življenja uprizorjena na številnih svetovnih odrih\, tudi v Metropolitanski operi v New Yorku. Janáčkovo življenje je tesno povezano z mestom Brno\, kjer je živel in ustvarjal že od malih nog in kjer je bila večina njegovih skladb prvič predstavljena. \n  \nRazstava bo skladatelja in njegovo delo med drugim predstavila skozi številne fotografije in slikovne dokumente\, odnos med Janáčkom in Brnom je namenjen predstavitvi aktualnega dogajanja v skladateljevem mestu. Razstavo so pripravili Oddelek za zgodovino glasbe Moravskega muzeja v Brnu in Turistično informacijski center Brno v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani.
URL:https://kcjt.si/dogodek/leos-janacek/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/LJ-v-Luhacovicich-pred-Janovym-domem-1926.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210928T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210928T220000
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T114036Z
LAST-MODIFIED:20250811T114036Z
UID:10000188-1632859200-1632866400@kcjt.si
SUMMARY:Minari
DESCRIPTION:Lee Isaac Chung / ZDA / 2020 / 115 min / korejščina\, angleščina / distribucija: Cinemania Group \nKorejsko-ameriška družina se v osemdesetih letih iz kalifornije preseli v ruralni arkansas in začne na neobetavnem kosu zemlje pridelovati korejsko zelenjavo. Nežna in pogosto humorna zgodba o iskanju ameriških sanj in moči družinskih vezi.
URL:https://kcjt.si/dogodek/minari/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Minari_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210921T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210921T213000
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T113929Z
LAST-MODIFIED:20250811T113929Z
UID:10000187-1632254400-1632259800@kcjt.si
SUMMARY:Krt / El Agente Topo
DESCRIPTION:Avtor Maite Alberdi / Čile / 2020 / 84 min / španščina\nDistribucija: Demiurg \nMaite Alberdi / Čile / 2020 / 84 min / španščina / distribucija: Demiurg \nNenavadna mešanica dokumentarca in detektivke\, polna humorja\, topline in slikovitih likov\, nam pokaže\, da nikoli ni prepozno za nove izzive in nova prijateljstva. Film je navdušil festivalska občinstva ter prejel nominacijo za oskarja za najboljši dokumentarec.
URL:https://kcjt.si/dogodek/krt-el-agente-topo/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Krt_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210914T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210914T114000
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T113750Z
LAST-MODIFIED:20250811T113812Z
UID:10000186-1631613600-1631619600@kcjt.si
SUMMARY:Okus lakote / Smagen af sult
DESCRIPTION:Avtor Christoffer Boe / Danska / 2021 / 100 min / danščina\nDstribucija: Cinemania Group \nChristoffer Boe / Danska / 2021 / 100 min / danščina / distribucija: Cinemania Group \nVirtuoznemu kuharskemu mojstru in antropologinji hrane\, zvezdama danske gurmanske scene\, manjka do popolnosti le še prestižna michelinova zvezdica\, za katero sta pripravljena žrtvovati vse.
URL:https://kcjt.si/dogodek/okus-lakote-smagen-af-sult-2/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Okus-lakote_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210901T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210901T193000
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T113637Z
LAST-MODIFIED:20250811T113651Z
UID:10000185-1630515600-1630524600@kcjt.si
SUMMARY:Škratki / Die Heinzels - Rückkehr der Heinzelmännchen
DESCRIPTION:Avtor Ute von Münchow-Pohl / Nemčija / 2019 / 78 min / sinhronizirano / 5+ /\nIzvajalci Glasovi: Matej Recer\, Maša Derganc\, Asja Kahrimanovič\, Gašper Jarni\, Vesna Pernarčič\, Andrej Murenc\, Iztok Lužar\nDistribucija: FIVIA – Vojnik \nŠkrati in ljudje so živeli v harmoniji\, vse dokler jih nehvaležna in zla krojačeva žena ni pregnala in so se skrili pod zemljo. Zdaj so nazaj v človeškem svetu\, kjer jih čaka sladko doživetje\, polno akcije.
URL:https://kcjt.si/dogodek/skratki-die-heinzels-ruckkehr-der-heinzelmannchen/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/movie_010963841_36295_1627228274.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210816
DTEND;VALUE=DATE:20210927
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T140247Z
LAST-MODIFIED:20250811T140859Z
UID:10000252-1629072000-1632700799@kcjt.si
SUMMARY:2. Mednarodni bienale likovne vizije Etike(te) – Smeh 2021
DESCRIPTION:Smeh kot transformativna ali subverzivna izkušnja. \nDruštvo likovnih umetnikov Dolenjske po treh izpeljanih mednarodnih projektih nadaljuje organizacijo in izvedbo niza tematskih razstav sodobne likovne umetnosti. Tema letošnjega 2. Mednarodnega bienala Likovne vizije\, Etike(te) je smeh.\nNa razstavi sodeluje 55 umetnikov iz Slovenije\, Avstrije\, Nemčije\, Hrvaške\, Poljske in Makedonije. Žirija v sestavi Gorana Milovanovića\, kot predsednika\, in članov\, Jasne Kocuvan Štukelj\, Dajane Vlaisavljević\, Roberta Lozarja\, Olge Butinar Čeh in Matjaža Brulca je od 58 prijavljenih izbrala 34 likovnih del\, za katere je presodila\, da prvenstveno obravnavajo razpisano temo\, v avtorski poetiki ter izrazu pa so hkrati dovolj prepričljiva. Preostalih 21 avtorjev je na podlagi njihovega ugleda in vsebinskega ujemanja s temo bienala k sodelovanju povabil organizacijski odbor.\nOb odprtju razstave bo strokovna žirija slavnostno podelila veliko nagrado oziroma grand prix 2. Mednarodnega bienala likovne vizije\, Etike(te) – Smeh 2021 in nagrado za najboljše delo mladega avtorja.\nDruštvo likovnih umetnikov Dolenjske je sicer leta 2019 pripravilo razstavo na temo strahu oziroma abstraktnega čustvenega stanja\, ki je pogosta tema likovne umetnosti. Letos\, ko svet še vedno drsi skozi kataklizmo virusne pandemije\, pa se je pripravljalni odbor odločil za temo smeha\, ki morda na prvi pogled deluje sproščujoče\, a hkrati v sebi skriva mnoge pasti. Zaradi plitvega učinka namreč lahko prehitro zdrsne v banalno\, trivialno – morda celo absurdno\, nekomu smešno\, drugemu z nekoliko drugačnimi pogledi pa popolnoma bizarno.\nSmeh sicer sodi med temeljne človekove odzive. Gre za psihološko stanje in odziv na dogodke ali okoliščine. Smeh povzročajo predvsem dogodki\, ki jih razumemo kot komične in odpirajo prostor humorja ter veselja – o tem so pisali številni filozofi\, od Platona in Aristotela do Bergsona in drugih\, smeh in humor pa praviloma nista veljala za posvečeni temi.\nVendar obstajajo še druge razsežnosti. Pomembna je tista\, ki smeh evolucijsko povezuje s strahom oziroma podrejanjem\, še pomembnejša pa je razsežnost\, ki presega živalskost – smeh kot transformativna ali subverzivna izkušnja. Kot je v romanu Ime rože zapisal Umberto Eco\, je bil za oblastnike\, še posebej tiste s totalitarnimi težnjami\, smeh ultimativna subverzija\, zato so ga vedno poskušali nadzorovati in ga omogočati zgolj v okviru natančno določenih praznikov norosti in neresnosti.\nDa je bil smeh tudi na Slovenskem protiutež političnim razmeram po drugi svetovni vojni\, pričajo visoke naklade satiričnega časopisa Pavliha\, ki ni zbadal le s šalami na račun politične elite\, ampak je tedanje politične razmere komentiral tudi s karikaturami. Zaradi svoje drznosti so imeli avtorji satiričnih besedil in karikatur neredko težave z oblastjo in tudi sodoben smeh je velikokrat nevaren ter občasno celo kaznovan.\nOb vsem tem je zato toliko pomembnejše poudarjati njegov osvobajajoči učinek\, ki lahko sprošča danes še kako potrebno ustvarjalnost. Prežemajoča splošna družbena zakrčenost\, zavrtost in strah tako prav zahtevajo občasen glasen smeh in sprostitev ustvarjalnih zmožnosti na vseh življenjskih področjih. Umetnost pa je ena ključnih dejavnosti\, ki so te probleme sposobne nagovarjati.\nNa razstavi sodelujejo:\nEva Aasad (AT)\nIgor Banfi (SI)\nKatja Bogataj (SI)\nMatija Brumen (SI)\nBrut Carniollus (SI)\nHamo Čavrk (SI)\nBoštjan Drinovec (SI)\nVesna Drnovšek (SI)\nČrtomir Frelih (SI)\nMilena Gregorčič (SI)\nMarco Henkenjohann (DE)\nSvetlana Jakimovska Rodić (MK)\nLado Jakša (SI)\nPaulina Jazvić (HR)\nAnže Jurkovšek (SI)\nBarbara Jurkovšek (SI)\nJurij Kalan (SI)\nLojze Kalinšek (SI)\nJanez Kardelj (SI)\nBoštjan Kavčič (SI)\nMateja Kavčič (SI)\nDušan Kirbiš (SI)\nPaola Korošec (SI)\nNina Koželj (SI)\nVladimir Leben (SI)\nMichael Lohmann (DE)\nIzar Lunaček (SI)\nIvica Malčić (HR)\nMirko Malle (AT)\nMarijan Mirt (SI)\nNataša Mirtič (SI)\nRok Mohar (SI)\nTina Mohorović (SI)\nJasmina Nedanovski (SI)\nZdzisław Pacholski (PL)\nBoštjan Plesničar (SI)\nIris Pokovec (SI)\nLuka Popič (SI)\nArjan Pregl (SI)\nBoštjan Pucelj (SI)\nJur Samec (SI)\nDietmar Schmale (DE)\nAndreja Schwenner (SI)\nSuzana Senica (SI)\nMojca Smerdu (SI)\nBerthold Socha (DE)\nTeo Spiller (SI)\nZora Stančič (SI)\nBrane Širca (SI)\nLuka Širok (SI)\nTanja Špenko (SI)\nKlavdij Tutta (SI)\nUroš Weinberger (SI)\nJoni Zakonjšek (SI)\nAna Zavadlav (SI)\nOrganizacijsko skupino 2. Mednarodnega bienala likovne vizije\, Etike(te) – Smeh 2021 sestavljajo Sandra Boršić\, Jasna Kocuvan\, Nataša Mirtič\, Goran Milovanović\, Simon Kajtna\, Robert Lozar\, Maid Hadžihasanović in Hamo Čavrk.\nTajnica bienala je Natalija Zanoški. Predsednik Društva likovnih umetnikov Dolenjske je Hamo Čavrk.
URL:https://kcjt.si/dogodek/2-mednarodni-bienale-likovne-vizije-etikete-smeh-2021/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20210820_122602.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210628
DTEND;VALUE=DATE:20210811
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T140139Z
LAST-MODIFIED:20250811T140139Z
UID:10000251-1624838400-1628639999@kcjt.si
SUMMARY:RISBA. SLIKA. KIP.
DESCRIPTION:Izbrana dela študentov Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
URL:https://kcjt.si/dogodek/risba-slika-kip/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/207976002_1809621772573320_7314760988088144011_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210531
DTEND;VALUE=DATE:20210629
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T140001Z
LAST-MODIFIED:20250811T140001Z
UID:10000250-1622419200-1624924799@kcjt.si
SUMMARY:Igor Papež: Otoki časa
DESCRIPTION:Otoki časa privilegirajo minljivost\, organskost in posledično obrabljenost nad zamenljivost\, storilnost in razpoložljivost. \n… \nOTOKI ČASA \nSlika ne nastane v hipu kot fotografija\, ne podaja gibanja podob kot film. Njena zgodovina je dolga. Slike so s prikazovanjem zgodovine zgodovino soustvarjale\, digitalni mediji so zgodovino odpravili. V informacijski dobi je vse razpoložljivo in dosegljivo v trenutku in v trenutku pozabljeno. Ta časovnost nima preteklosti\, prihodnosti\, smisla\, identitete\, zgodovine.  Zanikuje telesne aspekte časovnosti\, saj staranje dojema kot okvarjenost.  V prejšnjih ciklih je bilo slikarstvo formalno aktualizirano (Območja intime\, Trg za skupnost) z umeščanjem informacijskih elementov v kompozicije. V Otokih časa so iz procesa slikanja namerno odstranjeni elementi\, ki so značilni za informacijsko hipnost in razpoložljivost (slikanje pri umetni svetlobi\, po fotografski predlogi\, kolažiranje). \nZa slikanje je ključna slikarjeva veščina\, ki je posledica dolgotrajnega urjenja\, shranjenega v telesnem spominu. Posledično je slikanje prepleteno s telesnostjo\, odraža biološki čas. Ta je cikličen\, poteka v intervalih dneva\, noči\, spanja\, prehranjevanja.  Hkrati je tudi linearen\, saj potekajo ti cikli v obdobju od rojstva do smrti. Otoki časa so nastajali ob dnevni svetlobi\, tihožitja po predlogi\, krajine na prostem\, kar je poudarilo neposrednost čutnih zaznav. \nNa ta način cikel odslikava vsebine narcizma\, odtujenosti\, ekološke krize\, zamegljene meje med realnostjo in iluzijo. Tihožitja se ikonografsko naslanjajo na univerzalno simboliko predmetov in rastlin. Narcise izžarevajo potratno lepoto samoljubja\, kopriva trdoživost\, trn bolečino. \nRastline in dotrajani predmeti kažejo intimno dinamiko časa z gubami\, razpokami\, hrapavostjo. Obkoljeni so z materiali\, ki ne kažejo obrabe. Plastika\, krom\, zrcala so materiali sodobnosti\, ki so degradirali minljivost v obrabljenost. V duhu digitalnosti z odsevi zrcalijo\, reproducirajo organske oblike\, ne razkrivajo pa ničesar o lastni strukturi\, pogled zaustavijo na površini in ga odbijejo nazaj. To odraža slika Jabolka ni\, kjer so gube jabolka soočene z nepropustnostjo keramičnega jabolka\, nato pa se izgubijo v labirintih zrcalnega ozadja. Minljivost organskega izgine v odsevih neorganskih površin. Plastika nadomesti zemljo\, krompir in kruh rasteta iz plastične embalaže (Kruh in plastika\, Kje je zemlja?). Vseprisotna plastika kaže identitetno in ekološko krizo. V Starih poteh dotrajana obutev hrani spomine na prehojene poti. \nOtoki časa privilegirajo minljivost\, organskost in posledično obrabljenost nad zamenljivost\, storilnost in razpoložljivost. Pred stoletjem in pol so impresionisti pod milim nebom našli vsebine\, ki so zamenjale teološke motive. V informacijskem 21. stoletju je slikanje na prostem mogoče še bolj ekscentrično\, kot je bilo na začetku modernizma. \n  \nIgor Papež
URL:https://kcjt.si/dogodek/igor-papez-otoki-casa/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Most-100-x-70-2020.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210504T083000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210504T103500
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T112416Z
LAST-MODIFIED:20250811T113518Z
UID:10000184-1620117000-1620124500@kcjt.si
SUMMARY:Posebni / Hors normes
DESCRIPTION:Avtor Olivier Nakache\, Éric Toledano\nIzvajalci Vincent Cassel\, Reda Kateb\, Hélène Vincent\, Bryan Mialoundama\, Alban Ivanov\, Benjamin Lesieur\ndistribucija FIVIA – Vojnik \nfestivali\, nagrade San Sebastian (najboljši film)\, Hamburg 2019\, Cannes 2019 (zaključni film festivala) \n  \nO FILMU \nBruno in Malik že dvajset let živita v čisto posebnem svetu. Prvi vodi organizacijo\, ki skrbi za avtistične otroke in mladostnike\, drugi pa mlade iz revnih četrti usposablja za spremljevalce »posebej težavnih« posameznikov. Ko inšpekcija pod drobnogled vzame Brunovo organizacijo\, ki deluje mimo zakona\, in ji zato grozi zaprtje\, se skozi zgodbo začnejo porajati vprašanja o tem\, kam napotiti težavnejše primere\, katere so vse ostale organizacije že zavrnile\, in ali so posamezniki\, kot je Bruno\, res edino zatočišče za tiste\, pri katerih sistem odpove. \nFilm\, ki se težke teme loteva s toplino in humorjem\, sta po resničnih dogodkih posnela Éric Toledano in Olivier Nakache\, režiserja uspešnice Prijatelja (Intouchables\, 2011). Dobitnik nagrade občinstva v San Sebastiánu. \nKRITIKE \niz prve roke\n»Najini filmi vedno govorijo o neobičajnih srečanjih. Pričujoči pa ima prav posebno razsežnost: kako ljudje\, ki komunicirajo malo ali pa sploh nič in veljajo za ‘nenormalne’\, uspejo pripraviti tako imenovane ‘normalne’\, da spet začnejo komunicirati.«\n– Éric Toledano \n»V naši družbi so nekatere pristojne institucije zatajile\, Brunova organizacija pa je tista\, ki deluje – in to je glavna tematika filma. Kaj opredeljuje marginalno in kaj normalno? Film pokaže\, da včasih te meje lahko opredelimo le\, če jih prestopimo. Živimo v časih\, v katerih neposlušnost državljanov pridobiva na moči\, in četudi je kršenje pravil nekoliko kaotično\, obrodi sadove.«\n– Olivier Nakache in Éric Toledano
URL:https://kcjt.si/dogodek/posebni-hors-normes/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film,Kulturno-umetnostna vzgoja
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Posebni_01-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210504T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210504T170000
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T112057Z
LAST-MODIFIED:20250811T112300Z
UID:10000183-1620115200-1620147600@kcjt.si
SUMMARY:Moj brat lovi dinozavre / Mio Fratello Rincorre i Dinosauri
DESCRIPTION:Avtor Stefano Cipani\nRežiser Isabella Cocuzza\nIzvajalci Alessandro Gassmann\, Isabella Ragonese\, Rossy de Palma\, Francesco Gheghi\, Gea Dall’Orto\, Maria Vittoria Dallasta\, Lorenzo Sisto idr.\nProducent Film v sklopu KUV – Kulturno umetnostna vzgoja\nFotografija Sergi Bartrolí\n\n\ndistribucija Demiurgfestivali\, nagrade EFA – Evropska nagrada mladega filmskega občinstva 2020 \n  \nOPIS FILMA \nGanljiv in obenem humoren film o najstniških tegobah\, sprejemanju drugačnega in lastnega je posnet po resnični zgodbi ter istoimenski knjigi Giacoma Mazzariola\, mladi iz kar 32 držav pa so mu letos podelili Evropsko nagrado mladega filmskega občinstva. \nZANIMIVOSTI \nFilm je posnet po avtobiografskem romanu Giacoma Mazzariola. Roman je bil preveden v nekaj tujih jezikov\, prodali pa so ga v tristo tisoč izvodih. \nKRITIKE \niz prve roke\n“/…/ Osebno se mi je roman prikupil\, ker je v svojem jedru zgodba o prijateljstvu: o vezi med Jackom in njegovim bratom Giom. Ta žanr\, ki bi ga nekako lahko poimenovali ‘tovariški film’\, je zelo uglašen z mojo senzibilnostjo. K proučevanju medčloveških odnosov me najbolj pritegne in spodbudi neobičajno prijateljstvo.”\n– Stefano Cipani
URL:https://kcjt.si/dogodek/moj-brat-lovi-dinozavre-mio-fratello-rincorre-i-dinosauri/
CATEGORIES:Film,Kulturno-umetnostna vzgoja
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/maxresdefault.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210504T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210504T094500
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T111748Z
LAST-MODIFIED:20250811T111748Z
UID:10000182-1620115200-1620121500@kcjt.si
SUMMARY:Med tem ko vas ni bilo / Sorry We Missed You
DESCRIPTION:Avtor Ken Loach\nRežiser Paul Laverty\nIzvajalci Kris Hitchen\, Debbie Honeywood\, Rhys Stone\, Katie Proctor\, Ross Brewster\nProducent KULTURNO-UMETNOSTNA VZGOJA IN DOPOLDANSKI IZVEN\nFotografija Robbie Ryan \n  \ndistribucija FIVIA – Vojnik \nfestivali\, nagrade Cannes; San Sebastián (nagrada občinstva); Sydney; Šanghaj; Toronto; Busan; Mumbai; Chicago; LIFFe (nagrada mladinske žirije Kinotrip). \n  \nO FILMU\nRicky\, Abby in njuna otroka živijo v Newcastlu. So ljubeča in povezana družina\, a finančno jim ne gre najbolje. Ricky je zamenjal že vrsto slabo plačanih služb\, Abby pa predano opravlja delo patronažne sestre. Zavedata se\, da kljub trdemu delu nikoli ne bosta imela lastnega doma. Potem pa se Rickyju ponudi izjemna priložnost. Če bi prodal ženin avto in kupil kombi\, bi se lahko samozaposlil kot pogodbeni kurir. Nova zaposlitev obeta svobodnejši delovnik in boljši zaslužek\, toda … \nLoachevi filmi so poželi številne lovorike najprestižnejših mednarodnih filmskih festivalov in domače nagrade BAFTA\, leta 2009 pa je režiser prejel nagrado Evropske filmske akademije za življenjsko delo. Avtorjeva dela so čustveno neposredna\, aktualna in angažirana. Kljub pretanjenemu čutu za socialno ter politično realnost pa je tisto\, kar poganja kri po žilah Loachevih filmov\, neuklonljivi človeški duh. \nKRITIKE \n»Tudi letošnji Liffe je za doslej najboljši film moral počakati na Kena Loacha in njegov film Medtem ko vas ni bilo. /…/ če vas ni bilo med gledalci ali gledalkami\, ste zamudili ne le nekaj najboljšega\, marveč sam ‘trenutek resnice’. /…/ Loach zna narediti film\, ki se na neki način skrije za tem\, kar prikazuje. Da ‘se skrije’\, pomeni\, da mu ne gre toliko za kakšno umetelnost naracije ali stilistično bravuroznost\, kakor za to\, da se odgovorno in temeljito loti snovi\, problema\, situacije\, ki jo obravnava. Loachevski film je neke vrste film ‘ad rem’\, ki zna biti tudi bolj resničen od same realnosti\, se pravi\, da zna pokazati\, kaj ta v resnici je. In ‘zero hours’ je v resnici to\, da je samozaposleni ne le brez vseh delavskih pravic\, marveč da dela za ‘nič ur’ svojega časa.«\n– Zdenko Vrdlovec\, Dnevnik \n»/…/ še eno netaktno\, strastno poročilo iz srca sodobne Britanije\, dežele vazalov ‘dela na zahtevo’ ter tlačanov storitvenega gospodarstva – film\, ki nadaljuje Loachevo preteklo tradicijo in sega k Tatovom koles Vittoria De Sice. To je ognjevito\, neposredno in srdito delo\, ki nam brez ironije in olepševanja predstavi sodobni problem\, katerega posledice kar ne najdejo svojega mesta v dnevnih poročilih.«\n– Peter Bradshaw\, The Guardian \n»To je ravno toliko film o družinski dinamiki kot o tem\, kaj kot družba žrtvujemo za udobje hitre dostave Amazonovih paketov. Pristen\, niansiran čustveni naboj filma se razkrije prav v tihem opazovanju naraščajočih napetosti med zaposlenima staršema in njunima otrokoma.«\n– Lee Marshall\, Screen Daily \n»Novi film Kena Loacha Medtem ko vas ni bilo brexita ne omeni niti z besedo\, čeprav je evidentno\, da kaos angleškega socialnega sistema izhaja tudi iz političnih manipulacij zadnjih treh let. V tem smislu Loachev film prikliče Coppolovega Botra\, kjer mafije prav tako nihče ni omenjal z besedo\, vedno je bil govor le o ‘družini’. In družina je sidrišče prepričljivega filma starega britanskega socialista /…/.«\n– Simon Popek\, Dnevnik \n»Ljubeča in skromna družina razpade pred našimi očmi na obupane in dostojanstva oropane človeške lupine. Sistem ubija – je končno sporočilo filma\, ki bi ga lahko pristojno ministrstvo /…/ odtisnilo na etikete z opozorilom pred nevarnostmi kapitalizma in svobodnega trga.«\n– Tina Lešničar\, Delo \n»/…/ drama tako goreče človeške empatije in srce parajoče vsakdanjosti\, da vam njeni siloviti klimaktični prizori dobesedno vzamejo sapo.«\n– David Rooney\, The Hollywood Reporter \n»Nekateri režiserji z leti postajajo vse mlajši – proti vsem pričakovanjem postanejo bolj vitalni\, pronicljivi\, prepričljivi in relevantni. Ken Loach je dolgo delal nepopustljive\, stroge in trpke drame o ljudeh\, ki so jih nekoč imenovali ‘delavski razred’ – in ti filmi so živeli na tihem koncu radarja; nekaj jih je bilo dobrih\, a večina je šla mimo bolj ali manj neopaženo. Vendar je čas Loacha dohitel in ga potisnil na sam vrh ustvarjalnih moči. Pri dvainosemdesetih snema filme\, ki razkrivajo – s skoraj karmičnim občutkom za tempiranje – družbeno dramo našega časa. /…/ Tokrat je spet zadel v črno. Njegov novi film Medtem ko vas ni bilo je še ena intimna in silovita drama o tem\, kaj se dogaja v vsakdanjem življenju ljudi – pa ne le v Angliji\, ampak po vsem svetu.«\n– Owen Gleiberman\, Variety \n»Kot v vseh Loachevih najboljših delih je tudi tu močna\, prizemljena\, naturalistična igra igralcev tista\, ki poskrbi\, da film ne zdrsne v pretirano didaktičnost\, ampak navduši kot pretresljiva\, prepričljiva\, relevantna drama o hudo omejenih možnostih\, s katerimi se dandanes sooča vse preveč Britancev.«\n– Geoff Andrew\, Sight & Sound \n»Rickyja tu in tam ugrizne kak pes\, toda kapitalizem ga raztrga. Predvsem pa mu kapitalizem raztrga družino. Abbie (Debbie Honeywood)\, njegova žena\, je patronažna negovalka – bolnim nudi oskrbo na domu. Skrbi za ljudi. Na drugi strani pa se kapitalizem za ljudi ne meni več. Spravlja jih na rob živčnega zloma. Nobene empatije. Vse bolj je nečloveški. Film Medtem ko vas ni bilo\, nadaljevanje Loachevega filma Jaz\, Daniel Blake\, jasno pokaže\, da se Ricky\, Abbie in njuna otroka kapitalizmu ne izplačajo več – in da se Rickyju\, Abbie in njunima otrokoma ne izplača več kapitalizem.« ZA+\n– Marcel Štefančič\, jr.\, Mladina
URL:https://kcjt.si/dogodek/med-tem-ko-vas-ni-bilo-sorry-we-missed-you/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Medtem-ko-vas-ni-bilo_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210503T113000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210503T131000
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T111337Z
LAST-MODIFIED:20250811T111337Z
UID:10000181-1620041400-1620047400@kcjt.si
SUMMARY:Jadralke / Maiden
DESCRIPTION:Distribucija: Demiurg\nIzvajalci Tracy Edwards\, Jo Gooding\, Nancy Harris\, Angela Heath\, Marie-Claude Heys\, Sally Hunter\, Jeni Mundy\, Dawn Riley\, Tanja Visser\, Mikaela Von Koskull\, Claire Warren \nAlex Holmes / Velika Britanija / 2018 / 97 min / angleščina\, francoščina / distribucija: Demiurg \nNavdihujoč dokumentarec o Tracy Edwards\, ki je drzno skočila v moški zelnik in postala skiperka prve jadrnice z izključno žensko posadko na najbolj ekstremni regati sveta. \nFESTIVALI\, NAGRADE \nnagrada National Board of Review za najboljši dokumentarec; ožji izbor za oskarja v kategoriji najboljši dokumentarec; nominacija za nagrado BAFTA za najboljši prvenec; nominacija za nagrado Društva ameriških režiserjev (Directors Guild of America) za izjemen režijski dosežek na področju dokumentarnega filma; nagrada po izboru kritikov (Critics’ Choice Award) za najboljši dokumentarec; Dublin (nagrada občinstva); Hamptons (nagrada občinstva v sklopu SummerDocs); Toronto; Sundance; Tribeca \n  \nNačrt Tracy Edwards\, da se z izključno žensko ekipo jadralk udeleži Whitbreadove regate okoli sveta\, je bil leta 1989 nekaj popolnoma nezaslišanega. Nihče ni verjel\, da bodo sploh prišle do startne linije\, kaj šele zdržale do finiša. Nikoli ne bodo našle sponzorja. Prešibke so in manjka jim znanja. Še prve etape jim ne bo uspelo zaključiti. Pravzaprav bodo lahko srečne\, če sploh preživijo … A šestindvajsetletna Tracy\, nekdanja ladijska kuharica\, je za krmilom jadrnice Maiden\, »stare konzerve\, polne babnic«\, kot se je izrazil neki novinar\, dokazala\, da se motijo. \n  \n»Maiden je ena tistih navdihujočih zgodb: ko jih enkrat slišiš\, jih nikoli več ne pozabiš. Tako je bilo tudi z mano. Tracy Edwards sem prvič srečal\, ko je imela govor na osnovni šoli moje hčerke. Ni me prevzela le moč njene zgodbe\, pač pa tudi Tracyjina strast in predanost. Takoj sem vedel\, da hočem posneti film\, ki bi se poklonil njenemu dosežku. /…/ Jadralke je film o pogumu in odločnosti\, o tem\, kako se lahko zgodijo velike reči\, kadar nam je dovoljeno verjeti vase. To je zgodba o dekletu\, ki si je drznila sanjati\, ter o ekipi\, ki je kljubovala šovinizmu in postavila zgled vsemu svetu. Tracyjina zgodba je danes enako pomembna\, kot je bila v času zgodovinske plovbe. Na številnih področjih življenja še vedno vladajo predsodki in šovinizem. Upam\, da nas bo film spomnil – kdorkoli že smo\, moški ali ženske –\, da moramo slediti svojim sanjam\, tudi če se ovire včasih zdijo nepremostljive. /…/ Jadralke pa je zame tudi film o sestrstvu in naklonjenosti\, ki sta se stkala med ženskami. To sicer ni bil Tracyjin cilj\, a mislim\, da je bila to zanjo ena največjih nagrad.« \nAlex Holmes \n  \n»Projekta sem se lotila zaradi povsem sebičnih razlogov. /…/ Moja strast je navigacija in vedela sem\, da na vsem svetu ni moške posadke\, ki bi sprejela žensko navigatorko. /…/ Nisem se imela za feministko – če sem čisto iskrena\, nisem niti vedela\, kaj to pomeni. Vedela sem le tisto\, kar so mi povedali moški prijatelji: da so feministke pošastne\, obupne babure\, grozljive\, odvratne ženske. In pri triindvajsetih\, štiriindvajsetih nisem hotela veljati za takšno. /…/ Kasneje\, med tekmo\, pa sem začela opažati\, da se je vsakič\, ko smo kaj dosegle\, pred nami pojavilo še več ovir ali pa nas ljudje še vedno niso jemali resno\, zato sem si mislila: ‘Kar počnemo\, je veliko večje od mene in veliko večje od Maiden. To pripada vsem ženskam na svetu.’ Zavedla sem se\, da bijem bitko\, in se odločila\, da jo vzamem resno. /…/ Spoznala sem\, da če biti feministka pomeni zavzemati se za enakost in pravičnost\, potem sem feministka tudi sama.« \nTracy Edwards \n»Alex Holmes poskrbi za ravno dovolj ozadja\, da se nejadralci v njem znajdejo\, obenem pa ne toliko\, da bi zaprisežene celince ali tiste brez športnih nagnjenj odvrnil od ogleda. Glavna vaba filma je Tracy Edwards\, popoln primer upornice. Režiser s pomočjo arhivskih in sodobnih posnetkov pripoveduje zgodbo o neposlušni hčerki\, ki je mlada zapustila dom in se zaljubila v jadranje. Ko se je odločila\, da hoče prepluti svet\, je našla svoj smisel in samo sebe: odkritje\, ki jo je povzdignilo v feministični zgled. Film je vznemirljivo popotovanje\, tudi zato\, ker Holmes v razburljivo bitko za enakost vplete junaški portret protagonistke.« \nManohla Dargis\, The New York Times \n  \n»Jadralke pripoveduje mogočno zgodbo o veličini človeškega duha in ženski moči; poleg vsega pa je zgodba še resnična. /…/ Izjemna saga o pogumu in drznosti nasproti dvomom\, strahu in smrtno nevarnim okoliščinam. /…/ Ta navdihujoči dokumentarec o ženski\, ki je vztrajala\, ne meneč se za skeptike\, poskrbi za presenečenja in napetost\, prav lahko pa vas bo spravil tudi do solz.« \nKenneth Turan\, Los Angeles Times \n  \n»Tudi smejali se boste\, zlasti ob pogledu na jadralke\, ki izzivalno pozirajo v kopalkah\, da bi se ponorčevale iz medijev in njihovega seksističnega odnosa. Večinoma pa film deluje v polju napetosti. ‘Ocean te vedno poskuša ubiti\,’ na začetku reče Tracy Edwards. Ne šali se. Iz nekaterih posnetkov\, ki so jih posnele članice posadke\, puhti dih jemajoč suspenz. /…/ Ko barka zapluje v sklepno etapo\, pa se vam bo v grlu naredil cmok. Pionirkam zato pripravite fanfare in vzklike občudovanja. Njihov dosežek je še vedno razlog za slavje.« \nPeter Travers\, Rolling Stone \n  \n»/…/ ženske očitno lažje shajajo s peklom. Jadralke so imele s peklom\, testom fizične in mentalne vzdržljivosti (in tudi testom solidarnosti)\, bogate izkušnje\, zato so bile nanj pripravljene. Bolje kot moški. Ženske\, ki so obplule svet\, so izgledale kot zgodovinski dogodek\, kot inspirativni prelom\, kot ognjemet drugačnosti\, kot gibanje. Doku Jadralke pokaže\, kako nastane sestrstvo. Ali če hočete – kako nastane #MeToo.« ZA+ \nMarcel Štefančič\, jr.\, Mladina
URL:https://kcjt.si/dogodek/jadralke-maiden/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/jadralke.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210326
DTEND;VALUE=DATE:20210504
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T135807Z
LAST-MODIFIED:20250811T135807Z
UID:10000249-1616716800-1620086399@kcjt.si
SUMMARY:RDNM: KRKA SKOZI MOJE OČI
DESCRIPTION:Razstava fotografij\, prispelih na nagradni fotografski natečaj Ribiške družine Novo mesto \nFotografska razstava v Galeriji Kocka \nKrka skozi moje oči \nFotografski natečaj v organizaciji Ribiške družine Novo mesto \n  \n  \nRibiška Družina Novo mesto je kot organizator natečaja z naslovom Krka skozi moje oči skupaj s partnerjema v tem projektu\, Zavodom Novo mesto in studiem Foto Asja\, v mesecu januarju 2020 razpisala fotografski natečaj na temo reke Krke. \n  \nSodelovalo je 20 fotografov (Alen Zulić\, Anita Kožar\, Darja Cesar\, Darko Jakovac\, Elica Pavlič\, Erik Conteras Menciger\, Jan Zalaznik\, Joško Šimic\, Jože Hanc\, Juan Conteras\, Jure Gombač\, Luka Rifelj\, Marina Menciger\, Marko Habjan\, Matjaž Šimic\, Mitja Habjan\, Stane Penca\, Tomaž Mikec\, Urška Juršak\, Vane Urh) s skupno 82 fotografijami. \nOcenjevalno komisijo so sestavljali Zoran Leko\, Črt Šuštar (Ribiška družina Novo mesto)\, Matjaž Kuzma (Zavod Novo mesto)\, Damjan Kozjan (Foto Asja) ter mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin. Komisija je imela težko delo\, kajti odziv na natečaj je bil odličen in prispelo je veliko dobrih fotografij. \n  \nRibiška družina Novo mesto je po presoji komisije in strokovnih utemeljitvah fotografa Boruta Peterlina podelila naslednje nagrade: \n  \n1.       nagrada: TOMAŽ MIKEC \nNa tej fotografiji se svetloba vali po vodi in avtor je z daljšim osvetlitvenim časom pričaral svilnatost gladine Krke\, ki nežno teče proti morju. Fotografijo zaokroži objem mogočnih dreves\, kot nemih opazovalcev. In tako vzdušje pozoren opazovalec podoživi\, kar je magija fotografije\, kot medija. (Borut Peterlin) \n  \n2.       nagrada: ALEN ZULIĆ \nPredstavljam si\, da se bodo gledalci ob prvem pogledu na fotografijo vprašali ali je to sploh reka Krka? Brez dvoma je to zgornji del reke Krke\, pri Šmihelu\, in v tej fotografiji je fantastično ujeta divja narava naše dolenjske lepotice. Nebrzdana\, divje teče proti gledalcu in predstavlja reko Krko\, isto\, kot je bila pred tisočletji. Bralcu priporočam\, da pozorno pogleda barvno paleto prvonagrajene in drugonagrajene fotografije. Barva v obeh fotografijah nosi emocionalni naboj\, v prvem primeru sproščenosti\, v drugem pa divjosti. (Borut Peterlin) \n  \n3.       nagrada: STANE PENCA \nNa tej fotografiji je jez v Vavti vasi in vsebuje barvne palete obeh zgornjih fotografij. Začenši s hladno modrino vode\, prek pastelno rumeno-rdečega mlina\, do nežnega neba. Prav tako nas kompozicija mojstrsko vodi od skal in trdnega jeza v prvem planu\, mlina v središču nato se perspektiva izteče v nebo oziroma odteče skupaj z lepotico Krko. (Borut Peterlin) \n  \n4.       nagrada: DARKO JAKOVAC \nFotografija je slejkoprej narejena z brezpilotnim letalnikom in prikazuje Krko\, če smem uporabiti športni izraz\, v ciljni ravnini. Prečudovit okljuk reke Krke v kostanjeviški ravnini je kronan z gorjanskimi hribi in obsijan z zahajajočim soncem. Prečudovit zaključek serije štirih fotografij\, ki tudi kot celota tvorijo zgodbo o dolenjski lepotici. (Borut Peterlin) \n  \nFotografije so na ogled v Galeriji Kocka (Kulturni center Janeza Trdine\, Novi trg 5\, Novo mesto) od 26. marca 2021 do Svetovnega dneva Zemlje\, 22. aprila 2021. \nGalerija kocka je odprta vsak delovnik od 8.00 do 16.00 ure. Ogled je možen tudi po predhodnem dogovoru na kocka@novomesto.si. \nOgled je možen ob upoštevanju ukrepov NIJZ (nošenje mask\, razkuževanje rok) do štirim obiskovalcem hkrati. \n  \nVabljeni na ogled!
URL:https://kcjt.si/dogodek/rdnm-krka-skozi-moje-oci/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20210503_094011.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210225T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210225T205000
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T114554Z
LAST-MODIFIED:20250811T114632Z
UID:10000192-1614279600-1614286200@kcjt.si
SUMMARY:Jagnje / Dýrið
DESCRIPTION:Valdimar Jóhannsson / Islandija\, Švedska\, Poljska / 2021 / 106 min / islandščina / distribucija: Demiurg \nPAR BREZ OTROK\, KI ŽIVI NA ODMAKNJENEM ISLANDSKEM PODEŽELJU\, NEKEGA DNE V SVOJEM OVČJEM HLEVU ODKRIJE NENAVADNO DARILO MATERE NARAVE. A VSAK ČUDEŽ IMA SVOJO CENO … RAZPOLOŽENJSKI HIBRID DRUŽINSKE DRAME IN ISLANDSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE JE OSVOJIL NAGRADO ZA IZVIRNOST V SEKCIJI POSEBNI POGLED V CANNESU TER NAGRADO ZA NAJBOLJŠI CELOVEČEREC V SITGESU. PREDVAJAN JE BIL NA FESTIVALU LIFFE 2021. \n  \nhttps://demiurg.si/jagnje/ \nhttps://www.kinodvor.org/film/jagnje/
URL:https://kcjt.si/dogodek/jagnje-dyrid/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/jagnje-02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20201013T113000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20201013T131000
DTSTAMP:20260422T224611
CREATED:20250811T111121Z
LAST-MODIFIED:20250811T111121Z
UID:10000180-1602588600-1602594600@kcjt.si
SUMMARY:Bog obstaja\, ime ji je Petrunija / Gospod postoi\, imeto i’ e Petrunija
DESCRIPTION:Režiser  Teona Strugar Mitevska / distribucija: Vertigo\nIzvajalci Zorica Nuševa\, Labina Mitevska\, Simeon Moni Damevski\, Suad Begovski\, Stefan Vujisić\, Violeta Šapkovska \nTeona Strugar Mitevska / Severna Makedonija\, Slovenija\, Francija\, Belgija\, Hrvaška / 2019 / 100 min / makedonščina / distribucija: Vertigo \nFILM\, POSNET PO DOGODKU\, KI JE PRED LETI VZNEMIRIL MALO MAKEDONSKO SKUPNOST\, JE UNIVERZALNA IN NADVSE AKTUALNA ZGODBA O UPORU PROTI PATRIARHALNI DRUŽBI. DOBITNIK NAGRADE LUX IN NAGRADE ART KINO MREŽE SLOVENIJE. \nFESTIVALI\, NAGRADE \nBerlinale 2019 (nagrada ekumenske žirije\, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov); nagrada LUX; Motovun (nagrada FIPRESCI); Pulj (zlata arena za režijo v kategoriji manjšinska produkcija); Hercegnovi (nagrada za najboljši film); FSF Portorož (vesna za najboljšo manjšinsko koprodukcijo\, nagrada Art kino mreže Slovenije); Sevilla (najboljša igralka); Dnevi avtorjev Benetke; Sarajevo; Zagreb; Liffe \n  \nV Štipu\, malem makedonskem mestu\, lokalni duhovnik vsako leto januarja vrže v reko leseni križ\, za katerim se požene množica moških. Tistega\, ki ga ujame\, bosta vse leto spremljala sreča in uspeh. Tokrat za križem skoči tudi Petrunija in se že naslednji trenutek dvigne iz vode s trofejo v roki. Moški so besni: kako si drzne v njihovem ritualu sodelovati ženska? Vse mesto je na nogah\, a Petrunija se ne da: dobila je svoj križ in ne bo se mu odrekla. \n»Vsak januar\, na praznik bogojavljenja\, se v ortodoksnem svetu vzhodne Evrope odvija obred metanja križa. Leta 2014 je v Štipu\, na vzhodu Makedonije\, križ ujela ženska. Prebivalci in verski velikaši so bili ogorčeni\, saj ženskam ni dovoljeno sodelovati pri dogodku. Hoteli so ji vzeti križ\, a se ni vdala. Naslednjega dne je dala intervju lokalni postaji\, v katerem je spodbujala ženske\, naj v prihodnje tudi one skačejo za križem. Ljudje so jo označili za ‘noro’\, ‘moteno’\, ‘težavno’. /…/ Nazadnje so ji križ vzeli in ženskam uradno prepovedali sodelovanje. Dogodek je v meni vzbudil bes. /…/ Če bi se zgodba\, ki govori o rušenju steklenega stropa\, dogajala v pisarni\, bi bile stvari nazornejše\, z umestitvijo v tradicionalno okolje majhnega makedonskega mesta pa vse skupaj postane bolj kompleksno. Petrunija se kot simbol sodobnosti postavi nasproti dvema ustanovama\, cerkvi in državi. Pred njima je brez moči\, a morda jo bo rešila izobrazba. Nimam odgovora na vprašanje\, kako najti ravnovesje med tradicijo in sodobnostjo ali kakšno vlogo bo imela tradicija v prihodnosti. Zanima me predvsem\, kako je mogoče tradicijo prilagoditi\, da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol. /…/ Petrunija predstavlja vse\, kar sem sama vedno želela biti – in kar sem morda na neki način tudi postala.« \nTeona Strugar Mitevska \n  \nKRITIKE \n»/…/ ostra satira o oblasti\, spremembi in mestu ženske v patriarhalnem svetu. /…/ Režiserka nikoli ne izpusti priložnosti\, da bi v premisi našla trpko komedijo. Naj nas Petrunijin položaj spravlja v še takšen bes\, bi obnašanje\, s katerim se mora soočiti (moški\, ki razglašajo svojo nadvlado\, medtem ko se derejo kot kakšni užaljeni pamži)\, lahko delovalo farsično\, če ne bi bilo tako resnično. Petrunija skrbno vzdržuje to idealno ravnovesje /…/. To ni le zanimiva zgodba o ženski\, ki izzove patriarhalno cerkev in državo\, pač pa film\, ki inteligentno in strastno obsodi široko sprejeto podrejanje vseh vrst.« \nSarah Ward\, Screen Daily \n  \n»/…/ Teona Strugar Mitevska se še zdaleč ne zadovolji s suhoparno antropologijo in sociologijo\, ki bi film in gledalce vzela za talce\, pač pa prinaša kompleksno pripoved\, ki se poigrava z različnimi ravnmi analize\, da bi nam ponudila bogato meditacijo o sreči in srečnih naključjih. In mimogrede ustvari enega najlepših ženskih likov\, kar smo jih videli v dolgem času /…/.« \nBaptiste Roux\, Positif \n  \n»Bog obstaja\, ime ji je Petrunija je slikovita feministična satira. /…/ Prvi film Teone Strugar Mitevske v tekmovalnem delu Berlinala se je izkazal za ljubljenca občinstva\, kar sploh ne preseneča glede na sijajni nastop Zorice Nuševe v vlogi ženske\, ki se upre patriarhalnim cerkvenim avtoritetam. /…/ Čeprav scenarij /…/ morda ni najbolj subtilen\, pa vendarle uspe najti pravo ravnovesje med napeto melodramo in globoko občuteno\, jedko satiro. /…/ To je film neverjetne strasti in energije\, kar gre pripisati predvsem Petrunijini živopisni karakterizaciji. Zorica Nuševa s svojim očarljivim\, a nikoli sentimentalnim nastopom zlahka pridobi gledalčeve simpatije. Njena niansirana igra razkriva tako Petrunijino prirojeno inteligenco kot njeno postopno transformacijo /…/.« \nGeoff Andrew\, Sight & Sound \n  \n»/…/ odkritje. /…/ filmi Teone Strugar Mitevske pričajo o rojstvu nove generacije ženskih cineastk.«\nMichel Ciment\, Positif \n  \n»Makedonska režiserka se vrača v Berlin s filmom\, ki se na mojstrski način – in s pridihom panka – spopade s tradicijo in patriarhatom.« \nVladan Petković\, Cineuropa \n  \n»Film\, ki groteskno pripoveduje o sodobni emancipaciji\, je socialno delo\, prežeto z elementi črnega humorja in komedije\, v katerem je v središče dogajanja postavljena prav ženska stvarnost v sodobni družbi. Prepričljiva zgodba\, ki iz male Makedonije s pomočjo izkušene režijske roke gleda na velike univerzalne teme /…/.« \nIvana Godnik\, Primorski dnevnik \n»Teona Strugar Mitevska prinaša navdahnjen prikaz avtorske vizije filma. Režiserka\, ki prek lika Petrunije – svoje ‘svetnice’\, ‘Ivane Orleanske’ – postavi pod vprašaj ‘spol boga’ in osvetli ‘pomen spola’\, preizprašuje položaj žensk v sodobni družbi in njihove (še vedno) ogrožene pravice /…/ – in to ne nujno znotraj religije ali Balkana /…/. Zgodba\, ki z veliko simbolike in nadihom romunskega filma razkriva številne stereotipe in nesmisle ter spodbuja razpravo\, je morda res lokalna\, a deluje globalno.« \nMarko Njegić \n  \n»/…/ čudoviti poklon še vedno neizbojevanemu boju za enakopravnost spolov.« \nDenis Valič\, Radio Slovenija \n  \n»Junakinjo močni notranji občutek za pravičnost žene v tihi\, a vztrajni upor proti na videz svetim pravilom in nepremakljivim strukturam moči. Njen boj je danes več kot aktualen. Izvrstno igro glavne protagonistke in močno zgodbo s ščepcem satiričnega humorja podpira ikonična in hkrati ironična vizualna podoba.« \nutemeljitev nagrade Art kino mreže Slovenije\, FSF Portorož \n  \nVir besedila: Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/bog-obstaja-ime-ji-je-petrunija-gospod-postoi-imeto-i-e-petrunija/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Bog-._1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR