BEGIN:VCALENDAR VERSION:2.0 PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN CALSCALE:GREGORIAN METHOD:PUBLISH X-WR-CALNAME:Kulturni center Janeza Trdine X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H X-Robots-Tag:noindex X-PUBLISHED-TTL:PT1H BEGIN:VTIMEZONE TZID:Europe/Ljubljana BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20240331T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20241027T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20250330T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20251026T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20260329T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20261025T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20270328T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20271031T010000 END:STANDARD END:VTIMEZONE BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260213T190000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260213T190000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20260204T095020Z LAST-MODIFIED:20260216T082201Z UID:10000461-1771009200-1771009200@kcjt.si SUMMARY:Noro (Dogodek ob valentinovem prazniku) DESCRIPTION:• Dogodek ob valentinovem prazniku (po projekciji filma bo sledilo druženje ob kozarcu penine) \nNORO / Follemente \nPaolo Genovese / Italija / 2025 / 97 min / italijanščina; slovenski podnapisi / distribucija: Demiurg \nLara\, stara okoli petintrideset let\, je simpatična\, neorganizirana\, ustvarjalna\, neodvisna in naivna. V življenju je že večkrat ljubila in bila razočarana\, padla je in se spet pobrala. Kdo ve\, morda pa bo Piero tisti … Piero\, nekaj čez štirideset\, ima tako kot vsi mi zapleteno preteklost in negotovo prihodnost – trenutno pa ga spravlja v zadrego dejstvo\, da ga je Lara na prvi zmenek povabila kar k sebi domov. A če se moški zaradi vabila na večerjo odpove ogledu pomembne nogometne tekme\, to morda  vendarle nekaj pomeni … Naš um je natrpan kraj – v vsakem izmed nas živi več osebnosti\, ki so v nenehnem konfliktu. Razumne\, romantične\, instinktivne\, včasih nore … Toda katera bo imela zadnjo besedo? Zabavna romantična komedija nas odpelje v misli moškega in ženske na prvem zmenku\, da bi razkrila mehanizme\, ki usmerjajo naša dejanja. Uspešnica Liffa 2025. \n»Koliko osebnosti imamo? S koliko vidiki svojega značaja se moramo soočiti\, ko sprejemamo neko odločitev? In koliko notranjih bitk poteka v naših glavah\, ko je to odločanje neprijetno\, zapleteno\, mučno ali tvegano? To je izhodišče naše komedije\, ki želi raziskati in prikazati notranje konflikte\, s katerimi se srečujemo\, ko sprejemamo pomembne odločitve – še posebej tiste\, ki lahko naše življenje naredijo čudovito ali neznosno: namreč romantične. \nNe spremljamo pa le dogajanja v resničnem svetu\, ampak vstopimo v njuni glavi\, da bi odkrili\, kako se oblikujejo naše misli in čustva; da bi raziskali skrivnostne in nepredvidljive mehanizme\, ki vsakega izmed nas vodijo pri odločitvi o vsaki gesti\, dejanju\, besedi ali odnosu – še preden ti postanejo resničnost.\nRazlične osebnosti\, ki živijo v nas\, bodo končno dobile svoj glas; a ne le to\, dobile bodo telo iz mesa in kosti\, pa tudi simbolni prostor\, kjer se bodo soočale in spopadale; prostor\, ki predstavlja metaforo za vsebino naših možganov; sobo\, polno predmetov\, igrač\, dokumentov\, spominov\, fotografij in vsega\, kar se v naših glavah nabere v teku življenja. Lahko se bodo svobodno izrazile; videli jih bomo\, kako razpravljajo in se prepirajo\, veselijo in jokajo; kako se pustijo dotakniti dogodkom v tej zgodbi.«\n– Paolo Genovese \nBesedilo: Demiurg in Kinodvor URL:https://kcjt.si/dogodek/noro-dogodek-ob-valentinovem-prazniku/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Film ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Noro_01.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260213T170000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260213T170000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20260204T095323Z LAST-MODIFIED:20260204T095326Z UID:10000453-1771002000-1771002000@kcjt.si SUMMARY:Medo in pujsi DESCRIPTION:MEDO IN PUJSI \nLutkovno gledališče Ljubljana\nRežiser: Mare Bulc\nIgrata: Matevž Müller\, Brane Vižintin \nPredstava traja 45 minut.\nFoto: Jaka Varmuž \nLUTKOVNA PREDSTAVA Z LJUBKIMI ZAPLETI \nMedo in Pujsi sta iz revije Cicido in istoimenskih slikanic založbe Mladinska knjiga skočila še na gledališki oder in zaživela v lutkovni predstavi za najmlajše. Najboljša prijatelja tudi v gledališki uprizoritvi živita skupaj. Njun dom je mala hiška na vrhu stolpnice\, pod katero je njuno najljubše otroško igrišče. \nMedo je potrpežljiv\, preudaren in redoljuben\, mlajši Pujsi pa živahen\, igriv in malce nepremišljen. Simpatična junaka se na nov način soočita z (ne)vsakdanjimi pripetljaji in poučnimi prigodami. Njuna drugačnost je neusahljiv vir ljubkih zapletov\, ki jih njuno iskreno prijateljstvo vsakič znova razreši. \n  \n\n\n\nTale dan začel se je\nzelo lepo\, zelo lepo.\nLepo pozdravljeni ste vsi\,\nki na predstavo ste prišli.\n \nJaz sem Medo dobrovoljec\,\nrad pospravljam\, rad imam red\,\nrad imam tudi medenjake\nin naloge brez napake.\n(Najrajši imam pa Pujsija.)\n \nJaz sem Pujsi radovednež\,\nvse na hitro naredim\,\nče sem jezen\, se namrščim\, glasno rečem:\nTega nočem\, ne\, ne\, ne!\nVsak od nas je včasih Pujsi\,\njeza v glavi nam zavre\,\nkrulimo in cepetamo:\nTega nočem! Ne\, ne\, ne!\n \nA čez nekaj že trenutkov\nslaba volja izpuhti\,\nko v objemu srček spozna\,\nnajlepše imeti je prijatelja.Takrat naš srček spozna\,\nnajlepše imeti je rad – prijatelja. URL:https://kcjt.si/dogodek/medo-in-pujsi-5/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Medo-in-pujsi_Jaka-Varmuz_2-scaled.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260212T170000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260212T170000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20260127T062646Z LAST-MODIFIED:20260204T095248Z UID:10000452-1770915600-1770915600@kcjt.si SUMMARY:Medo in pujsi DESCRIPTION:MEDO IN PUJSI \nLutkovno gledališče Ljubljana\nRežiser: Mare Bulc\nIgrata: Matevž Müller\, Brane Vižintin \nPredstava traja 45 minut.\nFoto: Jaka Varmuž \nLUTKOVNA PREDSTAVA Z LJUBKIMI ZAPLETI \nMedo in Pujsi sta iz revije Cicido in istoimenskih slikanic založbe Mladinska knjiga skočila še na gledališki oder in zaživela v lutkovni predstavi za najmlajše. Najboljša prijatelja tudi v gledališki uprizoritvi živita skupaj. Njun dom je mala hiška na vrhu stolpnice\, pod katero je njuno najljubše otroško igrišče. \nMedo je potrpežljiv\, preudaren in redoljuben\, mlajši Pujsi pa živahen\, igriv in malce nepremišljen. Simpatična junaka se na nov način soočita z (ne)vsakdanjimi pripetljaji in poučnimi prigodami. Njuna drugačnost je neusahljiv vir ljubkih zapletov\, ki jih njuno iskreno prijateljstvo vsakič znova razreši. \n  \n\n\n\nTale dan začel se je\nzelo lepo\, zelo lepo.\nLepo pozdravljeni ste vsi\,\nki na predstavo ste prišli.\n \nJaz sem Medo dobrovoljec\,\nrad pospravljam\, rad imam red\,\nrad imam tudi medenjake\nin naloge brez napake.\n(Najrajši imam pa Pujsija.)\n \nJaz sem Pujsi radovednež\,\nvse na hitro naredim\,\nče sem jezen\, se namrščim\, glasno rečem:\nTega nočem\, ne\, ne\, ne!\nVsak od nas je včasih Pujsi\,\njeza v glavi nam zavre\,\nkrulimo in cepetamo:\nTega nočem! Ne\, ne\, ne!\n \nA čez nekaj že trenutkov\nslaba volja izpuhti\,\nko v objemu srček spozna\,\nnajlepše imeti je prijatelja.Takrat naš srček spozna\,\nnajlepše imeti je rad – prijatelja. URL:https://kcjt.si/dogodek/medo-in-pujsi-4/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Medo-in-pujsi_Jaka-Varmuz_2-scaled.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260209T100000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260209T100000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20260119T093223Z LAST-MODIFIED:20260209T103831Z UID:10000448-1770631200-1770631200@kcjt.si SUMMARY:Hola\, Frida DESCRIPTION:Hola\, Frida/ Hola\, Frida\nAndré Kadi\, Karine Vézina / Francija\, Kanada / 2024 / 82 min / sinhronizirano / 7+ \nIgriv in barvit film nas popelje v svet deklice\, ki bo nekoč postala znamenita slikarka Frida Kahlo. Radovedna\, domiselna in polna življenja\, Frida vsako preizkušnjo spremeni v pustolovščino. V umetnosti in ustvarjanju pa jo spremljata pogum in divja domišljija.\n\nrežija André Kadi\, Karine Vézina\, scenarij Anne Bryan\, Sophie Faucher\, Émilie Gabrielle\, André Kadi\, glasba Laetitia Pansanel-Garric\, Olivia Ruiz\, glasovi Saša Mihelčič (Frida)\, Matej Puc (oče)\, Vesna Pernarčić (mama)\, Gašper Jarni (Tonito)\, Maša Drganc (gdč. Gonzales)\, Filip Žunić (Ramon)\, Maja Kunšič (Cristina)\, Damjana Černe (branjevka)\, Blaž Šef (Rafael)\, Primož Pirnat (župan)\, Borut Veselko (branjevec)\, Andrej Fon (Alex)\, Vanja Plut (Josefina)\, Asja Kahrimanovič (Luisa)\, producenti Florence Roche\, André Kadi\, produkcija Tobo Media\, distribucija Fivia \nfestivali\, nagrade Annecy IFF 2024\, Anima IFF Brussels 2024\, Cine Junior Val-de-Marne 2025\, New York CFF 2025\, Stockholm Junior CFF 2025\, My First Festival Spain 2025\, New York CFF 2025\, FIFEM CFF Montreal 2025\, Anima IFF Brussels 2025 (nagrada)\, JEF CFF Vlaanderen 2025\, Kristiansand CFF 2025\, ITFS Stuttgart 2025\, Zlin CFF 2025\, Munich CFF 2025 (posebna omemba) \n\nvsebina\nMala Frida dneve preživlja na mehiški tržnici\, kjer se brezskrbno potika med stojnicami\, prijateljuje s potepuškim psom in zabava sošolce. A ko ji zdravniki diagnosticirajo otroško paralizo\, se nad njen živahni svet zgrne temen oblak. Toda Frida se ne da. Omejena na štiri stene svoje sobe najde tolažbo v svoji bogati domišljiji\, v oporo pa ji je tudi družina\, ki jo podpira pri vsem\, česar se loti. Ko se Fridino telo okrepi\, jo prav ta notranji svet domišljije in vztrajnosti vodi v barvito\, bogato in ustvarjalno življenje. \nFilm o moči domišljije\, ustvarjanja in umetnosti. »Nikoli nisem slikala sanj\,« pravi Frida. »Upodabljala sem svojo resničnost.« \n  \nPo projekciji filma Hola\, Frida se bosta z udeleženci pogovarjali: \n– Duška Vlašič\, profesorica likovne umetnosti\, ki ima bogate izkušnje na področju likovne pedagogike in animiranega filma ter \n– Jasna Kocuvan\, kustosinja Dolenjskega muzeja\, ki bo osvetlila življenje in delo Fride Kahlo ter njen pomen in mesto v moderni likovni umetnosti. \n\n\n\n\n\nVsaka filmska matineja bo obogatena – s pogovorom\, predavanjem\, predstavitvijo ali klepetom ob kavi. URL:https://kcjt.si/dogodek/hola-frida-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Film,Film&druženje ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/HOLA-FRIDA_1.png END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T190000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T190000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20260128T134759Z LAST-MODIFIED:20260209T103849Z UID:10000459-1770577200-1770577200@kcjt.si SUMMARY:Vivat Kozina DESCRIPTION:Ob Prešernovem dnevu bo vstop na projekcijo filma brezplačen. \nVivat Kozina je film posnet v počastitev stoletnice rojstva slovenskega skladatelja in dirigenta\, pisatelja in publicista\, pedagoga in prevajalca Marijana Kozine. Portret sestavljajo pripovedi poznavalcev\, sodelavcev in sorodnikov\, znancev in prijateljev pokojnega umetnika. O Kozinovem življenju in delu govorijo poznavalci zgodovinskih\, socialnih in kulturnih razmer ter ustvarjalnih silnic v prvi polovici dvajsetega stoletja\, zgodovinarji\, muzikologi in kulturologi. \n\n\n\n\n\n\nRežija: Filip Robar-Dorin\nzasedba: Marjan Kozina\, Bojan Arh\, Boštjan Frantar  URL:https://kcjt.si/dogodek/vivat-kozina/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:ArtKino,Film ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Izdelek-brez-naslova-2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260208 DTEND;VALUE=DATE:20260329 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20250826T114229Z LAST-MODIFIED:20250826T131313Z UID:10000377-1770508800-1774742399@kcjt.si SUMMARY:Janko Orač DESCRIPTION:Janko Orač ustvarja v polju slikarstva\, risbe\, grafike in prostorskih postavitev in je v svoji petinštiridesetletni karieri prejel številna priznanja doma in v tujini. Je eden najbolj prepoznanih slovenskih likovnih ustvarjalcev iz Novega mesta. \n  \nV Galeriji Kocka predstavlja svoje delo na področju slikarstva\, s katerim prepleta tudi svojo bogato grafično izraznost. Njegova dela izkazujejo suverenost in umetniško zrelost\, izraženo skozi izjemno kakovostne cikle. V razpetosti med slikarstvom in umetniško grafiko gradi dela z zanj značilnim rokopisom ritmičnega plastenja barv in barvnih nanosov na površino ter razvrščanja znakov in simbolov znotraj slikovnega polja pri gradnji in uravnoteženju kompozicijske celote. \n  \nObrazstavna dejavnost: ogled razstave in likovna ustvarjalnica Barvna sled/barvna monotipija z vodo in vodnimi barvami. Na delavnici bodo udeleženci ustvarjali odtise barv z uporabo vode in dotika. Tehnika monotipije spodbuja občutek za barvo\, gibanje\, opazovanje in čudenje nad naključjem. \n  \n(Produkcija Galerija Kocka) URL:https://kcjt.si/dogodek/janko-orac-2/ LOCATION:Galerija KOCKA CATEGORIES:srednje šole,Vizualna umetnost,vrtec in 1. do 3. razred OŠ ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/GALERIJA_KOCKA_JANKO_ORAC-scaled.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260205 DTEND;VALUE=DATE:20260328 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20250814T143229Z LAST-MODIFIED:20260305T071849Z UID:10000338-1770249600-1774655999@kcjt.si SUMMARY:Janko Orač: Časovne usedline DESCRIPTION:Vljudno vabljeni.\n\n\nGALERIJA KOCKA je odprta:\npon–pet: 7.00–21.00\nsob: 16.00–21.00 ////\n\nSlikarstvo Janka Orača se razkriva kot prostor plastenja\, spomina in počasnega gledanja. Njegova dela ne nagovarjajo z neposredno podobo\, temveč z materialnostjo\, barvo in tišino\, v kateri se pomen razpira postopoma. Razstava v Galeriji Kocka prinaša nova slikarska platna\, tudi večje formate\, v katerih se srečujejo grafični odtis\, akrilna plast in oljna globina. \n  \n*** \nJanko Orač\, diplomirani slikar in univerzitetni specialist grafik\, je rojen 3. junija 1958 v Celju\, otroštvo pa je preživel v Zibiki. Leta 1997 je diplomiral na Šoli za risanje in slikanje\, visoki strokovni šoli v Ljubljani\, pri prof. Dušanu Kirbišu. Zaključil je podiplomski študij umetniške grafike na ALU v Zagrebu pri prof. Nevenki Arbanas ter pridobil naziv univerzitetni specialist grafik. \nNajobsežnejše preglede svojega zdaj že več kot petinštiridesetletnega ustvarjalnega dela je imel leta 1999 in 2008 v Galeriji Dolenjskega muzeja Novo mesto\, leta 2002 v Galeriji sodobne umetnosti v Celju\, leta 2011 v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu in leta 2018 pregledno razstavo grafik v Jakčevem domu\, Dolenjski muzej Novo mesto. Za svoja dela je prejel številna priznanja doma in v tujini. \nUstvarja na področju slikarstva\, risbe\, grafike in prostorskih postavitev. Med letoma 2003 in 2016 je bil likovni urednik revije Rast. Je avtor in ustanovitelj likovnih simpozijev Novomeški likovni dnevi\, Zibika – Tinsko in Valvasorjevi mednarodni grafični dnevi. \nŽivi in ustvarja v Novem mestu in Zibiki. Je član DLUD in ZDSLU. Vrsto let se udeležuje slikarskih kolonij in simpozijev po Sloveniji in v tujini (Hrvaška\, Poljska\, Avstrija\, Bosna in Hercegovina\, Španija). V zadnjih letih je bil gost številnih grafičnih bienalov in trienalov v tujini (Split\, Livno\, Bitola\, Varna\, Pariz\, Podgorica) ter drugih mednarodnih razstav. \n  \n*** \nGoran Milovanović: Slikarsko polje kot prostor časovnih usedlin \nUmetniška izraznost Janka Orača že desetletja vztraja v polju grafike in slikarstva\, kjer se njegov likovni jezik oblikuje skozi premišljeno plastenje in kjer dokončano umetniško delo ni trenutni izraz\, temveč rezultat dolgotrajnega procesa usedanja. Njegova dela ne izhajajo iz impulzivne geste\, temveč iz premišljenega\, skoraj meditativnega odnosa do slikovne površine\, ki jo avtor razume kot polje spomina\, materialnega časa in zaznavnega trajanja. Oračev opus se izogiba mimetični reprezentaciji\, a kljub temu ohranja tesno vez z izkušnjo narave – sicer ne kot neposrednim motivom\, temveč kot strukturnim in ritmičnim principom\, kjer občasno doda kakšen predmetni fragment\, ki ima narativno funkcijo znaka. Značilna večplastna gradnja slikovnega polja\, ki pogosto spominja na kolaž\, je ena temeljnih konstant njegovega ustvarjanja. Kolažiranje pri Oraču ni zgolj tehnični postopek ali formalni citat modernistične tradicije\, temveč način mišljenja gradnje slikovnega polja. Fragmenti\, nanosi\, praskanja\, prekrivanja in ponovna razkrivanja ustvarjajo vtis arheološke plastičnosti\, kjer posamezne sledi niso izbrisane\, temveč ostajajo prisotne kot usedline preteklih odločitev. Njegovih umetnin tako običajno ne beremo kot zaključene celote\, temveč kot polje napetosti med vidnim in skritim\, med prisotnostjo in odsotnostjo. Delujejo kot časovne zakladnice naplastenih usedlin in hkrati ponavljajoča se vez med Oračevimi cikli.\nPo uspešni veliki razstavi grafik na gradu Rajhenburg se Orač v začetku leta 2026 v Galeriji Kocka Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu ponovno predstavlja s slikarskimi platni\, tokrat prvič tudi z dvema večjima slikama dimenzij 180 × 250 cm. To je pri njegovi gradnji slikarske ploskve precej pomemben podatek – kar vemo\, da praviloma ne funkcionira –\, temveč predvsem za drugačne\, nove kompozicijske napetosti in notranji dialog elementov\, ki zgradijo sliko v zaključeno celoto. Čeprav tokrat ne moremo govoriti o izrazitem odstopanju barvne palete od zadnjih grafičnih ciklov\, pa vendar pride do različnih haptičnih izkušenj\, ki so plod različnih tehnik. Tukaj ne mislim zgolj na razliko med grafično in slikarsko tehniko\, temveč tokrat tudi na diference znotraj slikarskih tehnik\, ko Orač na določenih platnih namesto zanj običajnih akrilnih barv ustvarja z oljnimi barvami. Gradnja slikovnega polja se bistveno spreminja glede na uporabljeni medij\, vendar Orač pri tem ostaja zvest osnovni logiki plastenja\, fragmentaciji in postopkovnemu toku zavesti. Razlike med grafičnimi tehnikami\, akrilom na platnu in najnovejšimi oljnimi slikami v oranžnem ciklu niso zgolj tehnične\, temveč zadevajo različno razumevanje prostora\, časa in materialnosti podobe. V grafičnih tehnikah je slikovno polje zgrajeno iz odtisa\, podoba nastaja posredno\, prek matrice\, kar pomeni\, da je že v izhodišču zaznamovana z distanco\, z zamikom med gesto in rezultatom. Prostor je tu praviloma plitev\, pogosto izključuje perspektivo\, strukturiran je z mrežami\, rastri in linearnimi zapisi\, ki izhajajo iz logike reprodukcije. Slikovno polje deluje kot sled pritiska\, sled orodja\, sled ponovitve. Pri akrilu na platnu se logika odtisa umakne logiki plasti. Barva se nanaša neposredno\, hitro in v zaporedjih\, ki dopuščajo prekrivanje\, brisanje in ponovno vpisovanje. Akrilno slikovno polje je bolj odprto\, bolj dinamično\, hkrati pa manj zadržano\, saj se barva hitro suši\, poteza ostaja vidna\, gesto je težje umakniti ali zabrisati. Prostor se tu ne gradi več skozi tehnično distanco\, temveč skozi fizično prisotnost geste. Kolažni elementi\, risba in fragmenti mrež vstopajo v sliko kot enakovredni akterji\, ki razpirajo slikovno polje navzven\, proti robu\, proti površini platna kot objekta. V zadnjem oranžnem ciklu\, izvedenem pretežno v oljni tehniki\, pa pride do opaznega premika v razumevanju slikovnega polja. Olje omogoča počasnost\, zadržanost in notranjo modulacijo barvne mase. Barva ni več zgolj plast\, temveč globina\, ki se gradi skozi čas. Oranžna ne deluje kot ekspresivni poudarek\, temveč kot polje atmosfere\, v katerem se geste umirijo\, robovi zmehčajo\, sledi pa se skoraj raztopijo v barvni snovi. Slikovno polje postane bolj zaprto\, bolj kontemplativno\, manj naplasteno v prostorskem smislu\, a bogatejše v notranji napetosti. V ospredje stopijo številni detajli\, ki na nas delujejo kot počasno nalaganje časa v barvo. V tem razponu med grafičnim odtisom\, akrilno plastjo in oljno globino se razkrije bistvena značilnost Oračevih del\, kjer slikovno polje ni nikoli zgolj nosilec motiva\, temveč prostor\, kjer se medij sam reflektira. Vsaka tehnika ne prinese le novega videza\, temveč novo ontologijo podobe – novo razmerje med površino\, prostorom in gledalčevo izkušnjo.\nOb prvem pogledu na razstavljena dela se nam zdi ključen Oračev odnos do barve. Bela\, modra in topla oranžna barvna polja\, ki se pojavljajo na razstavi\, ne delujejo kot izrazni kontrasti v klasičnem smislu\, temveč kot različni registri zaznave in razpoloženja. Bela v njegovih delih ni praznina\, temveč prostor kontemplacije\, ki pa je ne dojemamo kot nevtralno ozadje\, temveč aktivno površino\, ki vase absorbira svetlobo in jo hkrati razprši nazaj v prostor. V belih slikah je prostor pogosto brez jasno določljive globine\, a prav zato deluje odprto\, skoraj brezčasno. Sloji bele barve\, ki se med seboj komaj zaznavno razlikujejo\, ustvarjajo subtilne vibracije\, zaradi katerih slika nikoli ne obstane v statičnem ravnovesju. Modra barvna polja delujejo drugače. V njih se slikarski prostor zgosti in izrazito poglobi\, plastenje postane bolj otipljivo\, sledi preteklih nanosov pa izrazitejše. Modrina pri Oraču pogosto evocira nočne ali vodne prostore\, vendar brez neposredne ikonografije. Gre za barvo\, ki v sebi nosi občutek razdalje in kontemplacije\, hkrati pa omogoča izrazito raziskovanje tonskih prehodov in razlik v teksturi. V teh delih se še posebej jasno pokaže avtorjev interes za ritmično strukturiranje slikovne površine\, kjer se horizontalni ali vertikalni pasovi\, fragmenti in znaki sestavljajo v uravnoteženo\, a nikoli povsem zaključeno kompozicijo. Karakterno mirne in meditativne nočne atmosfere Orač\, podobno kot v grafičnih ciklih\, dodatno opredeli z naslovi del\, ki jih poimenuje Nocturno\, kar je – tudi tukaj – neposredna\, a kompleksna prispodoba nočne krajine. Topli oranžni toni\, ki na razstavi delujejo kot kontrapunkt belim in modrim slikam\, vnašajo v Oračev opus dodatno dimenzijo telesnosti in energije. Ti barvni poudarki niso eruptivni v ekspresionističnem smislu\, temveč delujejo kot notranje žarišče slike\, kot zgoščena energijska točka spomina ali izkušnje\, zaobjeta tudi z naslovom Žarjenje. Oranžna barva se pogosto pojavi v prekritih\, delno zabrisanih nanosih\, kar ji odvzema dekorativnost in jo postavlja v vlogo nosilke notranje napetosti.\nPri tokrat razstavljenih Oračevih delih bi rad opozoril še na en pomemben moment. V nekaterih slikah umetnik v slikovno polje vpeljuje strukture mrež\, kar je v zgodovinskem kontekstu slikarstva precej pomembna forma. V zgodovini modernizma je mreža delovala kot figura avtonomije\, brezčasnosti in samoreferenčnosti slike. Z njo se je v svojih tekstih poglobljeno ukvarjala predvsem Rosalind Krauss (zelo pomemben je njen esej Grids iz leta 1979)\, ki je mrežo opredelila kot emblem modernističnega mita o zaprtosti umetniškega dela vase\, o njegovi domnevni neodvisnosti od sveta in zgodovine. Pri Oraču mreža sicer izgubi status univerzalnega modernističnega znaka in se vzpostavi kot fragmentarna struktura – fragment\, ki ni razumljen kot kompozicijski skelet\, temveč kot materialna sled postopka. Mreža tu ni nosilec reda\, temveč ostanek tehnološkega spomina\, ki izhaja iz avtorjevega grafičnega ozadja\, kjer raster in mreža nista abstraktni shemi\, temveč fizična pogoja nastanka podobe. Mreža deluje kot nekakšen shematski koordinatni sistem tudi v dialogu z Oračevimi kolažnimi elementi\, saj razkriva sestavljenost in heterogenost slikovne površine. Fragmenti mrež se pojavljajo kot prekriti ali delno izbrisani znaki\, ki ne strukturirajo geometrijskega prostora v klasičnem smislu\, temveč ga poudarjajo skozi plastenje\, prekrivanje in prehajanje materialov. Ta se nadgrajuje tudi v dialogu z risbo\, ki se pri Oraču pogosto pojavlja kot zapis\, sled ali skoraj pisemski znak\, saj mreža vzpostavlja napetost med sistemom in gesto. Risba vstopa v prostor kot izraz notranjega impulza\, mreža pa kot sled omejitve\, ki je bila presežena\, a nikoli povsem izbrisana. Tako se slikovno polje vzpostavlja kot prostor pogajanja med svobodo in strukturo\, med intuitivnim in tehnološkim\, med organskim in konstruiranim. Pomemben element njegovega slikarstva tako ostajajo risarski in znakovni posegi\, ki se pojavljajo bodisi kot vrisane linije bodisi kot kolažirani fragmenti. Ti elementi ne funkcionirajo zgolj kot simboli v klasičnem pomenu\, temveč kot sledi gest\, zapisi misli ali fragmenti notranjih podob. Njihova vloga ni narativna\, temveč strukturna\, saj pomagajo artikulirati slikovno polje in vzpostavljajo ritem\, ki vodi gledalčevo zaznavo po površini platna.\nSlikarstvo Janka Orača se tako umešča v tradicijo slovenskega povojnega modernizma\, kjer je seveda moč zaznati avtorjevo izrazito osebno poetiko. Njegov odnos do modernistične dediščine ni nostalgičen\, temveč reflektiran. Orač ne sledi aktualnim trendom\, temveč razvija lasten\, notranje konsistenten sistem\, v katerem ima vsaka slika svoje mesto znotraj širšega\, dolgoročnega procesa. Razstava v Galeriji Kocka tako ne predstavlja prelomnice\, temveč logično nadaljevanje poti\, ki jo umetnik gradi že desetletja. Pred nami je slikarski opus\, ki zahteva počasno gledanje in odprtost za subtilne premike\, za skoraj nevidne razlike med plastmi in toni. V tem vztrajanju pri tišini\, materialnosti in kontemplativni izkušnji se Oračev slikarski svet razkriva kot prostor\, kjer slika ponovno postane prostor mišljenja – ne kot razlaga sveta\, temveč kot njegova zgoščena\, občutena prisotnost. Oračev slikarski opus gledalca namreč ne nagovarja skozi golo reprezentacijo ali narativ\, temveč skozi izkušnjo zaznave\, materialnosti in časa. Slike se vzpostavljajo kot odprt proces\, kot polje odnosov\, v katerem se pomen ne razkrije v celoti\, temveč se postopoma izrisuje skozi plastenje\, sled in tišino površine. V tem vztrajanju pri poglobljenosti\, fragmentu in materialni prisotnosti Oračev opus zavestno ne deluje kot komentar sveta\, temveč kot njegova zgoščena\, čutno izkušena forma\, ki odraža mir in spokojnost. \n  \n  \nObrazstavna dejavnost: ogled razstave in likovna ustvarjalnica Barvna sled/barvna monotipija z vodo in vodnimi barvami. Na delavnici bodo udeleženci ustvarjali odtise barv z uporabo vode in dotika. Tehnika monotipije spodbuja občutek za barvo\, gibanje\, opazovanje in čudenje nad naključjem. \n  \n(Produkcija Galerija Kocka) URL:https://kcjt.si/dogodek/janko-orac/ LOCATION:Galerija KOCKA CATEGORIES:Galerija Kocka ATTACH;FMTTYPE=image/webp:https://kcjt.si/wp-content/uploads/JANKO_ORAC_www-1111.webp END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260203T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260203T193000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20250203T183046Z LAST-MODIFIED:20260204T091922Z UID:10000305-1770147000-1770147000@kcjt.si SUMMARY:(N)ORKESTER – koncert (ne)resne glasbe DESCRIPTION:koncert (ne)resne glasbe \n  \nRežiserka: Ivana Djilas \nIgrajo: Joži Šalej\, klaviature; Nino de Gleria\, kontrabas; Blaž Celarec\, bobni; Jelena Ždrale\, violina; Boštjan Gombač\, pihala\, trobila\, zvočila\, žvižganje\, theremin in še kaj \n  \nGlasbeno-gledališki dogodek traja 70 minut in nima odmora. \nFoto: Peter Uhan \n  \nGLASBENO-GLEDALIŠKI SPEKTAKEL\, V KATEREM GLASBENI VIRTUOZI Z IZJEMNO RESNOSTJO IGRAJO (NE)RESNO GLASBO  \n  \nPrekaljeni glasbeni virtuozi in izjemno resni solisti bodo zaigrali na vse\, kar lahko pripeljejo s seboj v dveh avtomobilih: od klarineta\, pojoče žage\, žepne trobente\, pozavne\, harmonike\, flavte\, rekonstrukcije neandertalčeve piščali\, drumlje\, melodike\, bobnov\, klaviature\, kitare\, kontrabasa\, bendža\, zvončkov\, gumijastih prašičkov\, tamburina\, trojne okarine\, pištole\, megafona pa vse do mandoline. Zaigrali bodo tudi na človeške glave\, pazduho in klavir. \n  \nA to še ni vse – s seboj prinašajo tudi številne inštrumente brez slovenskega imena\, kot so toy piano\, theremin\, maracas\, kalimba\, cajon\, matryomin\, pandeiro … \n  \nNjihov nastop ne vključuje le priredb del največjih svetovnih skladateljev\, ampak nas popelje skozi zgodovino glasbe vse od neandertalcev do sodobnosti. URL:https://kcjt.si/dogodek/norkester-koncert-neresne-glasbe/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Glasba,Trdinov abonma ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/NORKESTER_Peter-Uhan_1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260201T180000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260201T180000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20260112T102537Z LAST-MODIFIED:20260130T065342Z UID:10000445-1769968800-1769968800@kcjt.si SUMMARY:Jubilejni koncerti Folklornega društva Kres — 50 let plesa\, glasbe in skupnosti DESCRIPTION:Folklorno društvo Kres iz Novega mesta obeležuje 50 let neprekinjenega delovanja – pet desetletij predanosti slovenski ljudski dediščini\, umetniški odličnosti in skupnosti\, ki se oblikuje skozi ples\, glasbo in pesem. Z dvema jubilejnima koncertoma v Novem mestu bodo obeležili ta jubilej z retrospektivno predstavo\, v kateri ne bo manjkalo čustev in smeha – po obojem je Kres znan širom Slovenije. \nProgram obeh jubilejnih koncertov je zasnovan kot zaokrožena odrska pripoved o polstoletni ustvarjalni zakladnici; na odru se bodo tako odvili deli najuspešnejših in največkrat izvedenih Kresovih odrskih postavitev\, skozi video pripovedi pa boste spoznali ozadje delovanja društva in njegov pomen za razvoj folklorne dejavnosti na Dolenjskem in v celotni Sloveniji. Na odru se bodo zvrstile vse generacije Kresovcev – od najmlajših plesalcev do vodilne skupine\, pevcev\, godcev in tamburašev\, videli boste razkošje folklornih kostumov iz različnih delov Slovenije in drugih držav ter uživali v svežih glasbenih priredbah ljudskih pesmi.  Na odru pa se vam bo pridružila tudi ustanoviteljica društva Branka Moškon\, ki v vlogi umetniške vodje društvo vodi vseh 50 let delovanja. Zavidljiv in v slovenskem merilu neprekosljiv dosežek pa ni le njen življenjski mejnik\, je tudi mejnik v delovanju Kresa in vseh njegovih 130 aktivnih članic in članov. \nKot je značilno za Kresovce pa bodo tudi tokrat presenetili – z izvirnstjo\, srčnostjo in humorjem\, zato jubilejnih koncertov ne kaže zamuditi in stem pomembno prispevati k ohranjanju živega izročila\, ki se prenaša iz roda v rod. \nPo koncertu bosta obiskovalcem na voljo Kresov jubilejni koledar za leto 2026\, v katerem se prepletajo čudovite podobe Kresove otroške in mladinske skupine ter vedut Novega mesta\, ter zvočni album z na novo ustvarjenimi in v studiu posnetimi 50 ljudskimi skladbami iz vse Slovenije. Oboje je izviren in čudovit poklon za vse\, ki cenite slovensko dediščino in ljudi\, ki jo poustvarjajo! \nVodilni partnerji in pokrovitelji jubilejnih koncertov:\nKrka\, d. d.\, Mestna občina Novo mesto\, Zavod Novo mesto. \nJubilejna koncerta bosta: \n\nv petek\, 30. januarja 2026\, in\nv soboto\, 31. januarja 2026\,\n\nv Trdinovi dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. \nVstopnice in informacije \n\nVstopnice so na voljo na blagajni Kulturnega centra Janeza Trdine ter v spletni prodaji na spletni strani www.kcjt.si.\nZaradi pričakovanega velikega zanimanja priporočamo pravočasen nakup vstopnic.\nSkupinske rezervacije in dodatne informacije: fdkres.si@gmail.com.\nPriporočamo prihod vsaj 30 minut pred začetkom koncerta. Dvorana je dostopna tudi gibalno oviranim obiskovalcem; za posebne potrebe se obrnite na osebje blagajne. URL:https://kcjt.si/dogodek/jubilejni-koncerti-folklornega-drustva-kres-50-let-plesa-glasbe-in-skupnosti/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Glasba ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Kres-50_KCJT-zasloni_dodatni-koncert.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260131T190000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260131T190000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251218T130419Z LAST-MODIFIED:20260130T064432Z UID:10000438-1769886000-1769886000@kcjt.si SUMMARY:Jubilejni koncerti Folklornega društva Kres — 50 let plesa\, glasbe in skupnosti DESCRIPTION:Folklorno društvo Kres iz Novega mesta obeležuje 50 let neprekinjenega delovanja – pet desetletij predanosti slovenski ljudski dediščini\, umetniški odličnosti in skupnosti\, ki se oblikuje skozi ples\, glasbo in pesem. Z dvema jubilejnima koncertoma v Novem mestu bodo obeležili ta jubilej z retrospektivno predstavo\, v kateri ne bo manjkalo čustev in smeha – po obojem je Kres znan širom Slovenije. \nProgram obeh jubilejnih koncertov je zasnovan kot zaokrožena odrska pripoved o polstoletni ustvarjalni zakladnici; na odru se bodo tako odvili deli najuspešnejših in največkrat izvedenih Kresovih odrskih postavitev\, skozi video pripovedi pa boste spoznali ozadje delovanja društva in njegov pomen za razvoj folklorne dejavnosti na Dolenjskem in v celotni Sloveniji. Na odru se bodo zvrstile vse generacije Kresovcev – od najmlajših plesalcev do vodilne skupine\, pevcev\, godcev in tamburašev\, videli boste razkošje folklornih kostumov iz različnih delov Slovenije in drugih držav ter uživali v svežih glasbenih priredbah ljudskih pesmi.  Na odru pa se vam bo pridružila tudi ustanoviteljica društva Branka Moškon\, ki v vlogi umetniške vodje društvo vodi vseh 50 let delovanja. Zavidljiv in v slovenskem merilu neprekosljiv dosežek pa ni le njen življenjski mejnik\, je tudi mejnik v delovanju Kresa in vseh njegovih 130 aktivnih članic in članov. \nKot je značilno za Kresovce pa bodo tudi tokrat presenetili – z izvirnstjo\, srčnostjo in humorjem\, zato jubilejnih koncertov ne kaže zamuditi in stem pomembno prispevati k ohranjanju živega izročila\, ki se prenaša iz roda v rod. \nPo koncertu bosta obiskovalcem na voljo Kresov jubilejni koledar za leto 2026\, v katerem se prepletajo čudovite podobe Kresove otroške in mladinske skupine ter vedut Novega mesta\, ter zvočni album z na novo ustvarjenimi in v studiu posnetimi 50 ljudskimi skladbami iz vse Slovenije. Oboje je izviren in čudovit poklon za vse\, ki cenite slovensko dediščino in ljudi\, ki jo poustvarjajo! \nVodilni partnerji in pokrovitelji jubilejnih koncertov:\nKrka\, d. d.\, Mestna občina Novo mesto\, Zavod Novo mesto. \nJubilejna koncerta bosta: \n\nv petek\, 30. januarja 2026\, in\nv soboto\, 31. januarja 2026\,\n\nv Trdinovi dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. \nVstopnice in informacije \n\nVstopnice so na voljo na blagajni Kulturnega centra Janeza Trdine ter v spletni prodaji na spletni strani www.kcjt.si.\nZaradi pričakovanega velikega zanimanja priporočamo pravočasen nakup vstopnic.\nSkupinske rezervacije in dodatne informacije: fdkres.si@gmail.com.\nPriporočamo prihod vsaj 30 minut pred začetkom koncerta. Dvorana je dostopna tudi gibalno oviranim obiskovalcem; za posebne potrebe se obrnite na osebje blagajne. URL:https://kcjt.si/dogodek/jubilejni-koncerti-folklornega-drustva-kres-50-let-plesa-glasbe-in-skupnosti-3/2026-01-31/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Glasba ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/kres.png END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260130T190000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260130T190000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20260112T110855Z LAST-MODIFIED:20260130T065213Z UID:10000435-1769799600-1769799600@kcjt.si SUMMARY:Jubilejni koncerti Folklornega društva Kres — 50 let plesa\, glasbe in skupnosti DESCRIPTION:Folklorno društvo Kres iz Novega mesta obeležuje 50 let neprekinjenega delovanja – pet desetletij predanosti slovenski ljudski dediščini\, umetniški odličnosti in skupnosti\, ki se oblikuje skozi ples\, glasbo in pesem. Z dvema jubilejnima koncertoma v Novem mestu bodo obeležili ta jubilej z retrospektivno predstavo\, v kateri ne bo manjkalo čustev in smeha – po obojem je Kres znan širom Slovenije. \nProgram obeh jubilejnih koncertov je zasnovan kot zaokrožena odrska pripoved o polstoletni ustvarjalni zakladnici; na odru se bodo tako odvili deli najuspešnejših in največkrat izvedenih Kresovih odrskih postavitev\, skozi video pripovedi pa boste spoznali ozadje delovanja društva in njegov pomen za razvoj folklorne dejavnosti na Dolenjskem in v celotni Sloveniji. Na odru se bodo zvrstile vse generacije Kresovcev – od najmlajših plesalcev do vodilne skupine\, pevcev\, godcev in tamburašev\, videli boste razkošje folklornih kostumov iz različnih delov Slovenije in drugih držav ter uživali v svežih glasbenih priredbah ljudskih pesmi.  Na odru pa se vam bo pridružila tudi ustanoviteljica društva Branka Moškon\, ki v vlogi umetniške vodje društvo vodi vseh 50 let delovanja. Zavidljiv in v slovenskem merilu neprekosljiv dosežek pa ni le njen življenjski mejnik\, je tudi mejnik v delovanju Kresa in vseh njegovih 130 aktivnih članic in članov. \nKot je značilno za Kresovce pa bodo tudi tokrat presenetili – z izvirnstjo\, srčnostjo in humorjem\, zato jubilejnih koncertov ne kaže zamuditi in stem pomembno prispevati k ohranjanju živega izročila\, ki se prenaša iz roda v rod. \nPo koncertu bosta obiskovalcem na voljo Kresov jubilejni koledar za leto 2026\, v katerem se prepletajo čudovite podobe Kresove otroške in mladinske skupine ter vedut Novega mesta\, ter zvočni album z na novo ustvarjenimi in v studiu posnetimi 50 ljudskimi skladbami iz vse Slovenije. Oboje je izviren in čudovit poklon za vse\, ki cenite slovensko dediščino in ljudi\, ki jo poustvarjajo! \nVodilni partnerji in pokrovitelji jubilejnih koncertov:\nKrka\, d. d.\, Mestna občina Novo mesto\, Zavod Novo mesto. \nJubilejna koncerta bosta: \n\nv petek\, 30. januarja 2026\, in\nv soboto\, 31. januarja 2026\,\n\nv Trdinovi dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. \nVstopnice in informacije \n\nVstopnice so na voljo na blagajni Kulturnega centra Janeza Trdine ter v spletni prodaji na spletni strani www.kcjt.si.\nZaradi pričakovanega velikega zanimanja priporočamo pravočasen nakup vstopnic.\nSkupinske rezervacije in dodatne informacije: fdkres.si@gmail.com.\nPriporočamo prihod vsaj 30 minut pred začetkom koncerta. Dvorana je dostopna tudi gibalno oviranim obiskovalcem; za posebne potrebe se obrnite na osebje blagajne. URL:https://kcjt.si/dogodek/jubilejni-koncerti-folklornega-drustva-kres-50-let-plesa-glasbe-in-skupnosti-3-2-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Glasba ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/kres.png END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260123T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260123T210000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251219T072655Z LAST-MODIFIED:20260128T064914Z UID:10000441-1769196600-1769202000@kcjt.si SUMMARY:Ida\, ki je pela tako grdo\, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo DESCRIPTION:Ester Ivakič / Slovenija\, Hrvaška / 2025 / 109 min / slovenščina / distribucija: Gustav film \nDogajanje v filmu Ida\, ki je pela tako grdo\, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo nas popelje v majhno prekmursko podeželje. Desetletna Ida izve\, da je babica hudo bolna in se prepriča\, da lahko smrt prežene – če se vpiše v šolski pevski zbor. Toda Ida nima posluha. Njeno petje je tako zgrešeno\, da se v domišljijskem svetu celo mrtvi dvignejo iz grobov in se pridružijo njenemu petju. Med resničnim in izmišljenim svetom\, med strahom in upanjem\, se Ida podaja na pot odraščanja\, kjer se srečuje z izgubo\, prijateljstvom in močjo domišljije. \nPrvenec Ester Ivakič združuje humor\, slovanske tradicije in nežno pripoved o medgeneracijskih vezeh. Je film o tem\, kako otroci ustvarijo svoje svetove\, da bi se spopadli z neizbežnim – in kako lahko prav domišljija postane pesem\, ki premaga tišino. \nPo predvajanju filma bo pogovor z ustvarjalci.  URL:https://kcjt.si/dogodek/ida-ki-je-pela-tako-grdo-da-so-se-mrtvi-vstali-od-mrtvih-in-zapeli-z-njo/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:ArtKino,Film ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Ida_03.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260123T170000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260123T180000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251219T101720Z LAST-MODIFIED:20251219T101720Z UID:10000436-1769187600-1769191200@kcjt.si SUMMARY:Zvezdica Zaspanka DESCRIPTION:Lutkovno gledališče Maribor \nRežiser in avtor priredbe: Jaka Ivanc \nIgrajo: Barbara Jamšek\, Urša Kavčič\, Barbara Kukovec k. g.\, Miha Bezeljak in Gregor Prah \n  \nPredstava traja 45 minut. \nFoto: Boštjan Lah \n  \nLUTKOVNA ZGODBA O TEM\, DA LAHKO Z DOBROTO\, ČISTO MISLIJO IN LJUBEZNIJO PREMAGAMO ZLO \nZvezdica Zaspanka vsestranskega slovenskega umetnika Franeta Milčinskega – Ježka (1914–1988) je prva slovenska radijska igra za otroke. Nastala je leta 1946\, daljša različica pa dve leti pozneje. Oživela je na več gledaliških odrih in tudi kot slikanica. \nZvezde na nebu ponoči skrbijo\, da življenje na Zemlji tudi takrat mirno teče. Nekega dne pa kurir vesoljnega neba komet Repatec zvezdam pove\, da je na Zemlji prava zmeda – otroci ponoči ne spijo\, mornarji se izgubljajo na morju\, pesniki ne najdejo rim. Vzrok za to je zvezdica Zaspanka\, najmlajša zvezda na nebu\, ki je stara samo tri milijone let. Pogosto zaspi in zamuja na delo\, ob tem pa je tudi malo prevzetna. Na glas sanjari\, da raste in raste ter je na koncu večja in svetlejša od same zvezde Severnice. Pogosto zaspi in zamudi v službo\, zato jo kličejo Zaspanka. Je neodgovorna in raztresena\, na koncu pravljice pa z dobrim delom izkaže svojo nedolžno srčno dobroto\, s čimer dokaže\, da je dovolj dobra za službo na nebu. \nLjubezen do otrok sem podedoval po očetu\, ki je bil mladinski pisatelj. Res je\, da je to edino\, kar mi je ostalo po njem\, toda ljubezen do otrok je zelo bogata dediščina. In ker otroci tako radi gledajo mojo pisano klovnovsko masko in se mi smejejo s tako svetlimi očmi in tako veselo ploskajo s svojimi toplimi rokami\, sem jim v zahvalo napisal Zvezdico Zaspanko\, da bi se jim vsaj malo oddolžil za vse dobro\, kar mi store. \n– Frane Milčinski – Ježek URL:https://kcjt.si/dogodek/zvezdica-zaspanka-3-2-3/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Zvezdica-Zaspanka_Bostjan-Lah_1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260122T170000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260122T180000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251219T101642Z LAST-MODIFIED:20251219T101642Z UID:10000310-1769101200-1769104800@kcjt.si SUMMARY:Zvezdica Zaspanka DESCRIPTION:Lutkovno gledališče Maribor \nRežiser in avtor priredbe: Jaka Ivanc \nIgrajo: Barbara Jamšek\, Urša Kavčič\, Barbara Kukovec k. g.\, Miha Bezeljak in Gregor Prah \n  \nPredstava traja 45 minut. \nFoto: Boštjan Lah \n  \nLUTKOVNA ZGODBA O TEM\, DA LAHKO Z DOBROTO\, ČISTO MISLIJO IN LJUBEZNIJO PREMAGAMO ZLO \nZvezdica Zaspanka vsestranskega slovenskega umetnika Franeta Milčinskega – Ježka (1914–1988) je prva slovenska radijska igra za otroke. Nastala je leta 1946\, daljša različica pa dve leti pozneje. Oživela je na več gledaliških odrih in tudi kot slikanica. \nZvezde na nebu ponoči skrbijo\, da življenje na Zemlji tudi takrat mirno teče. Nekega dne pa kurir vesoljnega neba komet Repatec zvezdam pove\, da je na Zemlji prava zmeda – otroci ponoči ne spijo\, mornarji se izgubljajo na morju\, pesniki ne najdejo rim. Vzrok za to je zvezdica Zaspanka\, najmlajša zvezda na nebu\, ki je stara samo tri milijone let. Pogosto zaspi in zamuja na delo\, ob tem pa je tudi malo prevzetna. Na glas sanjari\, da raste in raste ter je na koncu večja in svetlejša od same zvezde Severnice. Pogosto zaspi in zamudi v službo\, zato jo kličejo Zaspanka. Je neodgovorna in raztresena\, na koncu pravljice pa z dobrim delom izkaže svojo nedolžno srčno dobroto\, s čimer dokaže\, da je dovolj dobra za službo na nebu. \nLjubezen do otrok sem podedoval po očetu\, ki je bil mladinski pisatelj. Res je\, da je to edino\, kar mi je ostalo po njem\, toda ljubezen do otrok je zelo bogata dediščina. In ker otroci tako radi gledajo mojo pisano klovnovsko masko in se mi smejejo s tako svetlimi očmi in tako veselo ploskajo s svojimi toplimi rokami\, sem jim v zahvalo napisal Zvezdico Zaspanko\, da bi se jim vsaj malo oddolžil za vse dobro\, kar mi store. \n– Frane Milčinski – Ježek URL:https://kcjt.si/dogodek/zvezdica-zaspanka-3-2-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Zvezdica-Zaspanka_Bostjan-Lah_1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260118T180000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260118T180000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20250813T195331Z LAST-MODIFIED:20251211T104953Z UID:10000295-1768759200-1768759200@kcjt.si SUMMARY:Dnevnik Ane Frank DESCRIPTION:Mini teater in Judovski kulturni center Ljubljana\nRežiser: Vinko Möderndorfer\nIgrajo: Gaja Filač\, Saša Pavlin Stošić\, Medea Novak/Nika Korenjak\, Tadej Pišek\, Barbara Vidovič\, Aleš Kranjec\, Timotej Novaković\nPredstava traja uro in 40 minut ter nima odmora. \nFoto: Miha Fras \n  \nZGODBA O BOLEČINI\, UPANJU IN POGUMU NAJSTNICE\, KI JI JE VOJNA UKRADLA OTROŠTVO – NEPRECENLJIV SPOMIN IN OPOMIN NA GROZOTE DRUGE SVETOVNE VOJNE \nAna Frank\, rojena leta 1929 v Frankfurtu na Majni\, je leta 1933 s starši emigrirala v Amsterdam. Ko je nemški Wehrmacht leta 1940 napadel in okupiral Nizozemsko\, se je družina Ane Frank skupaj s štirimi drugimi skrila v hišo podjetja Otta Franka. V tem času je trinajstletna Ana svoje občutke in misli zaupala dnevniku\, v katerega je zapisovala vsakdanje življenje v skrivališču in strah pred tem\, da bi jih odkrili. Dnevnik se je končal 1. avgusta 1944: tri dni za tem so bili judovski prebivalci zadnje hiše ovadeni in aretirani\, družina Frank pa deportirana v Auschwitz. Ana\, njena sestra Margot in mati Edith so umrle v koncentracijskih taboriščih\, oče Otto je preživel. Po vojni je prejel hčerkin dnevnik in leta 1947 prvič objavil odlomke iz njega. Doslej je bila celotna različica dnevnika Ane Frank objavljena v več kot 80 jezikih. \nDnevnik Ane Frank je eno najpomembnejših besedil dvajsetega stoletja. /…/ Dnevnik je tudi literarno pomembno delo. In deklica Anna je izjemno nadarjena opazovalka življenja in človeških značajev. V njenem pisanju čutimo velik pisateljski talent. /…/ Ob prebiranju dnevnika se nehote sprašujemo tudi o tem\, koliko talentov\, koliko Mozartov\, Beethovnov\, Michelangelov …\, koliko izjemnih pisateljev\, slikarjev lahko pokonča genocidna politika. Pa ne samo talentov\, koliko življenj\, in vsako življenje je vesolje\, je izginilo zaradi nespametnega sovraštva\, ki ga je generirala prav politika. Ne samo včasih. Tudi danes. Dnevnik Anne Frank je izjemno aktualno branje. Tudi danes živijo mladi in talentirani ljudje na pragu življenja in smrti. /…/ tudi danes neprestano živimo na robu holokavsta. Predvsem mlade generacije bi se morale tega bolj zavedati. /…/ . Annina zgodba je naša zgodba. Se dovolj zavedamo tega? \n– Vinko Möderndorfer\, režiser URL:https://kcjt.si/dogodek/dnevnik-ane-frank/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Gledališče,Grumov abonma ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Dnevnik-Ane-Frank_Miha-Fras_5.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260116T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260116T193000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251210T065850Z LAST-MODIFIED:20260119T101908Z UID:10000430-1768591800-1768591800@kcjt.si SUMMARY:Elda Viler & Ana Dežman DESCRIPTION:Koncert v sklopu poslovilne turneje \nElda Viler je ena najpomembnejših in najbolj prepoznavnih pevk slovenske zabavne glasbe. Njena kariera\, ki obsega več kot šest desetletij\, je zaznamovana z nepozabnimi interpretacijami\, več kot 300 posnetimi skladbami ter nastopi na številnih domačih in mednarodnih odrih. S svojim izrazitim glasom\, interpretativno globino in odrsko prezenco je pomembno zaznamovala zlato obdobje slovenske popevke. \nVrhunec njenega poznejšega ustvarjalnega obdobja je bil zagotovo veliki koncert Poletna noč leta 2009 v Križankah\, ki ga je RTV Slovenija pripravila v sodelovanju s Festivalom Ljubljana ob 50-letnici njenega prvega nastopa. Elda je na odru blestela ob spremljavi najboljših slovenskih glasbenikov ter prejela posebno priznanje Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. \nDanes Elda Viler še vedno nastopa z izbranimi spremljevalnimi zasedbami. Njeni koncerti so poklon brezčasni glasbi\, toplini besedil in moči interpretacije. Na odru izžareva eleganco\, spoštovanje do občinstva in umetniško veličino\, ki ostaja redkost – in dragocenost – v današnjem času. \nPosebno doživetje je njen skupni nastop s hčerko Ano Dežman\, ki predstavlja preplet dveh generacij\, glasbenih izkušenj in občutij. Eldo in Ano spremlja Miran Juvan trio band v zasedbi: Miran Juvan – klaviature / Jože Hauko – bas kitara / Peter Ogrinc – bobni. \nSkupaj ustvarjajo glasbene večere\, kjer se zlijejo brezčasne melodije\, vrhunska interpretacija in izjemna instrumentalna spremljava\, ki poslušalcem podari nepozabno izkušnjo. URL:https://kcjt.si/dogodek/elda-viler/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Glasba ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Izdelek-brez-naslova-9.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260115T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260115T221500 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251219T072343Z LAST-MODIFIED:20251219T085932Z UID:10000440-1768505400-1768515300@kcjt.si SUMMARY:Sentimentalna vrednost / Affeksjonsverdi DESCRIPTION:Joachim Trier / Norveška\, Danska\, Nemčija\, Velika Britanija\, Francija / 2025 / 135 min / norveščina\, angleščina; slovenski podnapisi / distribucija: Karantanija cinemas \nFilm Joachima Trierja (Oslo\, 31. avgusta\, Najbolj grozen človek na svetu) je intimna in ganljiva zgodba o družini\, spominih in povezovalni moči umetnosti. Velika nagrada žirije v Cannesu. Nora je uveljavljena gledališka igralka\, njena mlajša sestra Agnes pa je izbrala družinsko življenje s sinom. Sestri\, ki ju je po odhodu očeta\, slavnega filmskega režiserja Gustava Borga\, vzgajala mati\, sta si kljub različnosti zelo blizu. Ko skuša Gustav Noro angažirati za svoj novi celovečerec\, za katerega upa\, da se bo z njim vrnil na filmsko prizorišče\, se stare rane znova odprejo … URL:https://kcjt.si/dogodek/sentimentalna-vrednost-affeksjonsverdi/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:ArtKino,Film ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Sentimentalna-vrednost_1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260115T173000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260115T190000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251219T072021Z LAST-MODIFIED:20251219T085919Z UID:10000439-1768498200-1768503600@kcjt.si SUMMARY:Glas Hind Radžab / Sawt Hind Rajab DESCRIPTION:Kaouther Ben Hania / Tunizija / 2025 / 89 min / arabščina; slovenski podnapisi / distribucija: Demiurg \nRealistična rekonstrukcija uboja šestletne punčke v Gazi z vidika medicinske ekipe\, ki je poskušala organizirati njeno rešitev. \n\njanuar 2024. Prostovoljci palestinske humanitarne organizacije Rdeči polmesec v klicnem centru prejmejo nujen klic. Iz soseske Tel al-Hawa na jugu mesta Gaza se oglasi šestletna punčka\, ki je med izraelskim obstreljevanjem ostala ujeta v avtu. Kot izvedo reševalci\, so v avtu prisotni tudi člani njene družine\, ki po njenih besedah “spijo”\, preliti s krvjo. Ekipa poskuša po telefonski zvezi storiti vse\, da bi deklico obdržala na liniji in jo prepričala\, naj se še naprej skriva v avtomobilu. Vendar pa se pojavijo druge težave. Ministrstvo za zdravje reševalnemu vozilu ne more zagotoviti varnega prehoda\, saj bi bilo lahko ogroženo življenje zdravniške ekipe. Začne se napeta igra s časom\, v kateri si vsi prizadevajo za srečen konec.\n\nSlišala sem avdio posnetek klica na pomoč Hind Rajab. /…/ Tedaj sem nedvomno spoznala\, da moram opustiti vse drugo. Morala sem posneti ta film. /…/ Ne morem sprejeti sveta\, v katerem otrok prosi za pomoč\, pa nihče ne pride. Ta bolečina\, ta neuspeh pripada vsem nam. Zgodba ne govori zgolj o Gazi. Odslikava univerzalno gorje. Verjamem\, da je fikcija (zlasti ko črpa iz preverjenih\, bolečih\, resničnih dogodkov) najmočnejše orodje kinematografije. Močnejše od hrupa aktualnih novic ali zamaknjenosti drsenja po zaslonu. Film lahko ohrani spomin. Film se lahko zoperstavi amneziji. Naj se glas Hind Rajab sliši.– Kaouther ben Hania URL:https://kcjt.si/dogodek/glas-hind-radzab-sawt-hind-rajab/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:ArtKino,Film ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Glas-Hind-Radzab_1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260114 DTEND;VALUE=DATE:20260204 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20250814T143116Z LAST-MODIFIED:20260212T090904Z UID:10000337-1768348800-1770163199@kcjt.si SUMMARY:Mladi likovni talenti DESCRIPTION:MLADI LIKOVNI TALENTI 2026 \nProdukcija: Zavod Novo mesto / Galerija Kocka\nVodja projekta: Sandra Hrovat\nStrokovna komisija 2026: Alojz Konec (predsednik)\, Janko Orač (član)\, Andreja Schwenner (članica) \nIzidi razpisa: \n1. NAGRADA\nVLADIMIR KOSENCHUK\, 2. l.\nEKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO – Medijski tehnik\nMentorica: Tamara Rifelj \nIz obrazložitve komisije: Za enovit nastop\, izpiljenost osebnega izraza\, risarsko preciznost izdelave in baročnost svetlobnega vzdušja. Prepriča gledalca že na prvi pogled. Docela se predaja risbi in najde izvirno perpektivo analognega ustvarjanja. \n2. NAGRADA\nPOLINA HUBENKO\, 1. l.\nŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – Srednja zdravstvena in kemijska šola\nMentorica: Bojana Cvejić Zagorc \nIz obrazložitve komisije: Blesti s svojimi barvnimi tihožitji in lepo sledi zgodovinskim neoklasicističnim vzorom. Občuti in vzpostavi kompozicijska ravnovesja med podrobnostmi in celoto. Slika doživeto in ujema trenutke svetlobe. \n3. NAGRADA\nEVITA PAVŠIČ\, 8. r.\nOŠ LOKA ČRNOMELJ\nMentorica: Špela Vraničar \nIz obrazložitve komisije: Izstopa generacijsko in metiersko s suverenim upodabljanjem kar na platno. Občuti kompozicijo\, proporce in svetlobno-barvno govorico. Iz upodabljanja je izšla že z likovno pripovednostjo. \nPOSEBNO PRIZNANJE\nSARA PETRINA\, 9. r.\nOŠ ŠMIHEL\nMentorica: Anica Klobučar \nIz obrazložitve komisije: Uspešno razvija svoje avtorstvo s posebnim posluhom za barvno ubranost in oblike ter popartistično grandioznostjo. \nPOSEBNO PRIZNANJE\nNIKA NOVAK\, 3. l.\nGIMNAZIJA NOVO MESTO\nMentorica: Jasmina Žagar \nIz obrazložitve komisije: Briljira s svojo izdelano risbo in s svojimi upodobitvami živali in rastlin ustvarja prepričljive telesno-prostorske sugestije. \nPOSEBNO PRIZNANJE\nGAŠPER GIODANI\, 1. l.\nEKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO – Ekonomska gimnazija\nMentorica: Jasmina Žagar \nIz obrazložitve komisije: Na platnu uspešno lovi svetlobo in temo romantičnih pejsažov z navdušenjem in posebno močjo realistične iluzije. \nPOSEBNO PRIZNANJE\nAJDA KAMBIČ\, 4. l.\nŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – Srednja gradbena\, lesarska in vzgojiteljska šola\nMentorica: Aleksandra Matjašič \nIz obrazložitve komisije: Obvlada skrajnosti realizma in fantazije v prefinjeni tonski in svetlobni slikarski govorici ter odpira svojstvene svetove. \nPOSEBNO PRIZNANJE\nJANA GOLE\, 1. l.\nŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – Srednja zdravstvena in kemijska šola\nMentorica: Bojana Cvejić Zagorc \nIz obrazložitve komisije: Prepriča z jasnostjo svojih upodobitev iz minucioznega živalskega sveta v poudarjenih barvah in čisti kompoziciji. \n  \n**** \nLetos se je na naš razpis odzvalo kar 12 šol\, ki predstavljajo 22 nadarjenih učencev in dijakov. \nNjihovo ustvarjalnost in likovni izraz predstavljamo z dvema skrbno izbranima deloma iz bogatega nabora izdelkov\, prispelih na razpis. \n  \nOŠ ŠKOCJAN\nMentorica: Daniela Zupan Dežman\nEMA OMAN\, 6. r.\nTAJA ANDREJČIČ\, 6. r. \nOŠ GRM\nMentor: Uroš Strugar\nARIELA PAPEŽ\, 8. r.\nTAYA ILENIČ\, 7. r. \nOŠ LOKA ČRNOMELJ\nMentorica: Špela Vraničar\nEVITA PAVŠIČ\, 8. r.\nKLARA VARDIJAN\, 8. r. \nOŠ STOPIČE\nMentorica: Mateja Hočevar\nŽANA BRULC\, 9. r. \nOŠ VAVTA VAS\nMentorica: Vladimira Brudar\nULA ŽABKAR\, 9. r.\nTIANA KRAMARŠIČ\, 9. r. \nOŠ ŠMIHEL\nMentorica: Anica Klobučar\nSARA PETRINA\, 9. r.\nMILENA KOJIĆ\, 9. r. \nGRM NOVO MESTO – Center za biotehniko in turizem\nMentorica: Maja Mlakar\nLAURA ŽBOGAR\, 3. l.\nEMA GRUBIČ\, 1. l. \nEKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO – Ekonomska gimnazija\nMentorica: Jasmina Žagar\nGAŠPER GIODANI\, 1. l. \nGIMNAZIJA NOVO MESTO\nMentorica: Jasmina Žagar\nMAJA BOBNAR\, 3. l.\nNIKA NOVAK\, 3. l. \nEKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO – Medijski tehnik\nMentorica: Tamara Rifelj\nVLADIMIR KOSENCHUK\, 2. l.\nANJA ARH\, 2. l. \nŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – Srednja gradbena\, lesarska in vzgojiteljska šola\nMentorica: Aleksandra Matjašič\nAJDA KAMBIČ\, 4. l. \nŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – Srednja zdravstvena in kemijska šola\nMentorica: Bojana Cvejić Zagorc\nJANA GOLE\, 1. l.\nPOLINA HUBENKO\, 1. l.\nLARA HUTEVEC\, 3. l. \n  \n**** \nTudi v šolskem letu 2025/2026 vabimo k sodelovanju osnovne in srednje šole jugovzhodne regije. Z razpisom Mladi likovni talenti predstavljamo nabor likovnih del učencev in dijakov po izboru likovnih pedagogov\, najboljše tri opuse pa po izboru strokovne žirije tudi nagradimo. \n  \nZ razpisom in razstavo želimo mladim odpirati razstavni prostor\, jim nuditi podporo pri njihovem ustvarjanju ter jih s strokovnim mnenjem komisije spodbudno pospremiti na nadaljnjo umetniško pot. Razstava je del projekta\, ki poteka v partnerstvu med vzgojno-izobraževalnih ustanovami v Mestni občini Novo mesto in Galerijo Kocka. \n  \nSpoštovani likovni pedagogi\, prosimo vas za sodelovanje tako\, da po lastni presoji izberete učence\, ki izstopajo po talentu na področju celostnega likovnega ustvarjanja. \nZa razstavo v Galeriji Kocka lahko vsak likovni pedagog prijavi 2 učenca ali 2 učenki oz. 2 dijaka ali 2 dijakinji z najmanj petimi in največ desetimi deli. \n  \nIzbrana 2D-likovna dela (risbe\, slike\, grafike\, kolaži\, stripi\, grafično oblikovanje\, fotografija) kot tudi 3D-kiparska dela\, ustvarjena v šoli\, doma ali na različnih delavnicah in tečajih\, pošljete ali prinesete v Kulturni center Janeza Trdine. \n  \nRok za oddajo posameznih zbranih likovnih del učencev in dijakov je 9. 1. 2026. \nPrispela dela bodo razstavljena v Galeriji Kocka od 14. 1. do 3. 2. 2026. \n  \n(Produkcija. Zavod Novo mesto / Galerija Kocka) URL:https://kcjt.si/dogodek/mladi-likovni-talenti-3/ LOCATION:Galerija KOCKA CATEGORIES:Galerija Kocka ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/PLAKAT_MLADI_LIKOVNI_TALENTI_2026.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260112T100000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260112T120000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251003T093519Z LAST-MODIFIED:20251219T071740Z UID:10000395-1768212000-1768219200@kcjt.si SUMMARY:Nostalgija / Nostalgia DESCRIPTION:ponedeljek\, 12. januar\, ob 10. uri \nMario Martone / Italija\, Francija / 2022 / 118 min / italijanščina / distribucija: Fivia \nV Neaplju rojeni režiser Mario Martone nas odpelje na slikovite ulice ene najbolj živahnih in zloglasnih četrti svojega mesta\, po katerih hodi moški\, ki išče svojo izgubljeno preteklost. \nPo štiridesetih letih se Felice vrne v rodni Neapelj\, da bi obiskal ostarelo mater\, ki jo je v najstniških letih v naglici zapustil. Zaradi dolgoletnega bivanja v Egiptu se v nekoč domačem okrožju Sanità počuti kot tujec. Medtem ko se sprehaja po ulicah svoje stare soseske\, ga preplavljajo spomini na mladostna leta\, ki jih je preživel v družbi najboljšega prijatelja Oresta. Toda nostalgične občutke počasi zasenči temna skrivnost\, ki si jo delita z Orestom delita … \nNostalgija se ponaša s čudovito fotografijo in izjemno igro Pierfrancesca Favina. Film preizprašuje pojem ‘nostalgije’\, zapisane v naslovu: ne gre le za to\, da je nostalgija varljiva ali da preteklost ni bila tako čudovita\, kot je videti skozi rožnata očala. Gre za to\, da preteklost in sedanjost sploh ne obstajata. Neapelj nekoč in Neapelj danes sta isti kraj – Felicejevi strahovi in ljubezni pa nikoli niso zares izginili ali se kaj dosti spremenili. Močan\, globoko občuten in dragocen film. \n– Peter Bradshaw\, The Guardian \n»/…/ prevzemajoča\, počasi tleča zgodba mojstrsko vijuga proti razpletu\, ki je ravno tako nujen kot neizogiben. To je ganljivo popotovanje\, prepojeno z žalostjo\, obžalovanjem\, upanjem in morda usodnim odmerkom naivnosti. /…/ V Neaplju rojeni Martone\, tudi izvrsten gledališki in operni režiser\, /…/ slika realističen\, na prvi pogled stereotipen\, a neobičajno intimen portret starodavnega mesta\, ki pogosto deluje kot eden od likov. /…/ Če se zaradi nostalgije običajno spomnimo bolj prijazne in sanjave različice preteklosti\, pa nas bo po ogledu tega vznemirljivega in sugestivnega filma morda začelo preganjati vprašanje\, kaj se je v resnici zgodilo.« \n– Gary Goldstein\, Los Angeles Times \n»Nostalgija je bila le redko videti bolj nesentimentalna in zahrbtna kot v novem istoimenskem filmu Maria Martoneja. Italijanski režiser platno preplavi s svojim prekipevajočim\, hrupnim in neukrotljivim rodnim Neapljem\, pripovedujoč zgodbo o moškem\, ki je mesto zapustil kot najstnik\, a ga štirideset let pozneje spet potegne v svoj zlovešči objem. /…/ Potop v to specifično urbano okolje je navdušujoč: gledalec lahko tako rekoč voha odprte tržnice\, smeti\, razpadajoče stavbe\, izpušne pline\, tu in tam pa tudi čistejši zrak cerkva.«– Todd McCarthy\, Deadline \n  \nPo predvajanju filma se bo z gledalci pogovarjala filmska pedagoginja.  URL:https://kcjt.si/dogodek/nostalgija-nostalgia-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Film,Film&druženje ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/41823-nostalgija_2-800x533-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260109 DTEND;VALUE=DATE:20260111 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251219T085459Z LAST-MODIFIED:20251219T085826Z UID:10000442-1767916800-1768089599@kcjt.si SUMMARY:CineSpinners (Izobraževanje) DESCRIPTION:V petek in soboto\, 9. in 10. januarja 2026\, bomo izvedli izobraževanje Film v vzgoji in izobraževanju. \nIzobraževanje je namenjeno vsem\, ki vas film in filmska vzgoja zanimata\, še posebej učiteljem in vzgojiteljem\, ki v svoje delo že vključujete film oz. bi to želeli početi. Raziskovali bomo film in filmsko vzgojo\, in sicer od osnov filmskega jezika do praktičnih primerov ustvarjanja in uporabe filma. Izobraževanje je za udeležence brezplačno\, saj se izvaja v okviru projekta CineSpinners\, katerega partner je tudi Zavod Novo mesto. Cilja projekta sta krepitev kompetenc ter izmenjava dobrih praks pri uvajanju filmske vzgoje v vrtce\, osnovne šole in kine. Udeleženci boste poleg znanja in številnih idej dobili tudi gradivo ter potrdilo o udeležbi (26 šolskih ur). \nVeč informacij o projektu in izobraževanju. \nObrazec za prijavo. \n  \nPo prijavi na izobraževanje vam bomo poslali urnik in druge informacije. Prijave zbiramo do zapolnitve\, število mest pa je omejeno. Če imate v zvezi z izobraževanjem še kakšno vprašanje\, kontaktirajte Sašo Šepec na 041 502 022 oz. sasa.sepec@znm.si. \nVeselimo se vsebinsko bogatega izobraževanja in srečanja z vami. URL:https://kcjt.si/dogodek/cinespinners/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:ArtKino,Film ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260108T180000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260108T180000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251106T104809Z LAST-MODIFIED:20251218T123253Z UID:10000419-1767895200-1767895200@kcjt.si SUMMARY:Belo se pere na devetdeset DESCRIPTION:Marko Naberšnik / igrajo: Anica Dobra\, Iva Krajnc Bagola\, Jurij Zrnec\, Lea Cok\, Polona Juh\, Saša Tabaković\, Tjaša Železnik\, Vladimir Tintor / Slovenija / 2025 / 144 min / slovenščina / distribucija: Fivia \nGanljiv\, humoren in navdihujoč film temelji na istoimenskem avtobiografskem romanu Bronje Žakelj\, ki je odraščala v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pripoved o odraščanju\, soočanju z boleznijo in izgubo matere ter z lastno boleznijo\, o udomačevanju strahu ter spoprijemanju z vsemi izzivi z mešanico solz\, smeha in neomajnega optimizma. URL:https://kcjt.si/dogodek/belo-se-pere-na-devetdeset-3/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:ArtKino,Film ATTACH;FMTTYPE=image/avif:https://kcjt.si/wp-content/uploads/film-belo-se-pere-na-devetdeset_bigimage.avif END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251219T201500 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251219T201500 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251119T133028Z LAST-MODIFIED:20251121T130336Z UID:10000427-1766175300-1766175300@kcjt.si SUMMARY:Seks / Sex DESCRIPTION:SEKS / Sex\nDag Johan Haugerud / Norveška / 2024 / 118 min / norveščina\, slovenski podnapisi / distribucija: Fivia \nDecembra končujemo s trilogijo tematsko povezanih\, a samostojnih filmov (Ljubezen\, Sanje\, Seks) norveškega režiserja Daga Johana Haugeruda. Filme lahko gledamo v kakršnem koli zaporedju in ni nujno\, da vidimo vse. Zgodbe so postavljene v sodobni Oslo\, vabijo pa k razmisleku o naših željah in pričakovanjih v zvezi s spolnostjo\, razmerji in intimnostjo. \nV filmu Seks intimni pogovor med dvema moškima sproži duhovit in osvežujoče odkrit premislek o spolnosti in spolnih vlogah v sodobni družbi. URL:https://kcjt.si/dogodek/seks-sex-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:ArtKino,Film ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Seks_01.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251219T180000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251219T180000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251119T133344Z LAST-MODIFIED:20251218T123247Z UID:10000428-1766167200-1766167200@kcjt.si SUMMARY:Oče mati sestra brat / Father Mother Sister Brother DESCRIPTION:OČE MATI SESTRA BRAT / Father Mother Sister BrotherJim Jarmusch / ZDA\, Irska\, Italija\, Francija\, Nemčija / 2025 / 110 min / angleščina\, slovenski podnapisi / distribucija: Fivia\n\nV strukturo triptiha uokvirjena melanholično zabavna študija odnosov med odraslimi otroki in odtujenimi starši\, postavljena v tri različne države. Zmagovalni film letošnjega beneškega festivala.\nPrvo poglavje: Oče. Jeff in Emily se vozita po zasneženih cestah severovzhodne Amerike\, da bi obiskala ekscentričnega očeta. Že med potjo\, še bolj pa ob srečanju\, privreta na dan njuni tekmovalnost in različnost. Drugo poglavje: Mati. Samozavestna\, a dokaj hladna angleška avtorica v Dublinu pričakuje obisk svojih dveh hčera\, Timothee in Lilith. Čeprav stanujejo blizu\, se srečajo le enkrat letno. Tretje poglavje: Brat in sestra. Francija. Billy in Skye se odpravita v pariško stanovanje nedavno preminulih staršev. Ob pregledovanju in odnašanju stvari na dan privrejo spomini. URL:https://kcjt.si/dogodek/oce-mati-sestra-brat-father-mother-sister-brother-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:ArtKino,Film ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Oce-mati-sestra-brat_01.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20251218 DTEND;VALUE=DATE:20260113 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20250814T143028Z LAST-MODIFIED:20251219T091550Z UID:10000336-1766016000-1768262399@kcjt.si SUMMARY:DLUD / Društvo likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja: 11. Novoletnica 2025/2026 DESCRIPTION:11. NOVOLETNICAGalerija Kocka / Novo mesto18. 12. 2025–12. 1. 2026PON–PET 7.00–21.00 & SOB 16.00–21.00 \n11. NOVOLETNICA / DLUD \nNa ogled je štirinajsta\, to je zadnja letošnja razstava DLUD\, Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja – 11. Novoletnico. Letošnja Novoletnica je prva doslej v celoti povsem revijalna razstava letnika 2025. Sodobna digitalna tehnologija in aktualni oblikovni koncept kataloga omogočata pregleden in jasen vpogled v razstavo kot celoto skozi reprodukcije del v prirejenih velikostnih proporcih. \nLahko povzamemo\, da so avtorji letos za predstavitev svojih letnih dosežkov sami izbrali več kot polovico figuralnih del. Ta tvorijo zanimiv preplet z abstraktno likovno govorico nekaterih del ter se na več mestih celo povezujejo v konglomerate abstrakcije in figuralike. Še vedno precej pestra razstavna celota na svoj način žari umetnostnozgodovinsko komunikacijo ambivalentnih oznak modernizma in postmodernizma. Išče namreč rešitve tradicionalnih slikarskih vrednot\, hkrati pa izpostavlja individualne likovne vrednote kot avtorske izhode oziroma osebne likovne poetike. Večinsko je zastopano slikarstvo\, manjšinsko grafika\, druga likovna področja pa so odsotna. \nRazstava hkrati predstavlja celovit pregled in revizijo društvenega dogajanja ter ustvarjanja v iztekajočem se letu. Letos je društvo v svoje vrste sprejelo novo članico\, na več likovnih področjih aktivno akademsko slikarko Simono Čudovan\, tako da zdaj šteje že dvaintrideset članov. Na razstavi jih sodeluje petnajst\, kar predstavlja razstavno lice zaokroženih sedeminštirideset odstotkov društvenega likovnega obraza\, kar je približno primerljivo s splošnim odzivom javnosti pri nas. \nRazstavljajo: Simona Čudovan\, Martina Hegediš\, Mateja Kavčič\, Kiki Klimt\, Alojz Konec\, Jožica Medle\, Nataša Mirtič\, Janko Orač\, Igor Papež\, Marija Rus\, Andreja Schwenner\, Damjana Stopar\, Nina Tomšič Polegek\, Alenka Venišnik\, Uroš Weinberger. \nŽe drugič zapored so podelili društveno častno Didkovo nagrado in Didkovo priznanje. V skladu z aktualnim statutom Društva DLUD je bila zanju letos imenovana tričlanska komisija\, sestavljena iz dveh društvenih članov in umetnostne zgodovinarke kot zunanje članice. Tako so umetnostna zgodovinarka Deja Bečaj\, Andreja Schwenner in Alojz Konec kot predlagatelj odločali o letošnjih dobitnicah. Ker zelo dobro poznajo članstvo\, nominiranki in njuno ustvarjalnost\, je bil kriterij podeljevanja utemeljen predvsem na tekoči produkciji. \nDLUD Didkovo nagrado za leto 2025 je prejela Jožica Medle za veliko samostojno\, programsko in ambientalno slikarsko razstavo Oddaljeni pogled v Veliki galeriji Ivana Varla v Kosovelovem domu Sežana ter za samostojno razstavo Iz ateljeja z aktivno prisotnostjo v Galeriji Ulti Novo mesto (2025)\, za razstavno delovanje doma in v tujini ter za soustanoviteljstvo Društva DLUD\, dvakratno predsednikovanje in večletno požrtvovalno delo v društvu. \nDLUD Didkovo priznanje za leto 2025 je prejela Mateja Kavčič za letošnjo samostojno slikarsko razstavo Veličina majhnih minljivosti v Galeriji Ulti Novo mesto\, tandemsko eksperimentalno razstavo Prepletati v Galeriji Kocka (2025)\, letošnji nastop na Dunaju s tandemsko razstavo Above the Muddy Surface na festivalu Index\, skupinsko razstavo Narava osebno / Nature in Person v Galeriji mesta Ptuj (2025)\, za razstavno delovanje doma in v tujini ter za večletno požrtvovalno delo v Društvu DLUD. \n* Slikovna priloga: 11. NOVOLETNICA – promocijska slika \n(Koprodukcija DLUD in Galerija Kocka) URL:https://kcjt.si/dogodek/dlud-drustvo-likovnih-umetnikov-dolenjske-bele-krajine-in-posavja-11-novoletnica-2025-2026/ LOCATION:Galerija KOCKA CATEGORIES:Galerija Kocka ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/11.NOVOLETNICA_promo-slika.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251217T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251217T193000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20250813T205036Z LAST-MODIFIED:20251218T115938Z UID:10000304-1765999800-1765999800@kcjt.si SUMMARY:Piaf\, Edith Piaf DESCRIPTION:KD Gledališče EU enigma ustvarjanja\nRežija: Tijana Zinajić\nIzvajata: Vesna Pernarčič\, Joži Šalej (klavir)\nPredstava traja 60 minut in nima odmora.\nFoto: Darja Štravs Tisu \n  \nGLEDALIŠKI KONCERT O LEGENDI FRANCOSKEGA ŠANSONA \nPredstava Piaf\, Edith Piaf oživlja Edith Piaf\, nežno\, krhko dekletce\, ki ga je ulica oblikovala v odlično in samosvojo umetnico. Edith prikazuje kot energično bitje\, ki hlasta za življenjem\, ga ljubi in sovraži hkrati\, kot žensko\, ki je zmožna izustiti najsočnejšo kletvico\, če je treba\, v naslednjem hipu zajokati\, takoj zatem pa najnežnejšo balado zapeti tako tenkočutno in s takšno bolečino v tonu\, da z lahkoto razpara še tako hladno srce. \nŽanrsko se predstava umešča med kabaret in monodramo. Izoblikovala se je v eno tistih predstav\, ki navdušuje tudi dvajset let po premieri v Kavarni Union v Ljubljani.  V njej ni odvečnega\, nič se ne postara\, na nobeno gesto izvajalke Vesne Pernarčič ne sede prah\, vse je na mestu – jasno\, čisto\, neposredno\, čustveno nabito in močno. \nPredstava Piaf\, Edith Piaf je bila takoj po nastanku leta 2004 izbrana v tekmovalni program Borštnikovega srečanja\, na katerem je Vesna Pernarčič\, večkrat nagrajena za svoje delo\, osvojila nagrado za najboljšo žensko vlogo. Uspeh predstave tudi dve desetletji po nastanku potrjujejo številna gostovanja\, razprodana Linhartova dvorana Cankarjevega doma ter solze in smeh\, ki jih izvablja iz gledalcev. \nNAGRADE VESNE PERNARČIČ: \n\nžlahtna komedijantka (2019\, 2012\, 2007\, 2005)\,\nBorštnikova nagrada za igro (2018\, 2004)\,\nnagrada Prešernovega sklada (2014). URL:https://kcjt.si/dogodek/piaf-edith-piaf/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Glasba,Gledališče,Trdinov abonma ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Piaf-Edith-Piaf_1-scaled.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T170000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T173000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251209T075459Z LAST-MODIFIED:20251209T075459Z UID:10000426-1765558800-1765560600@kcjt.si SUMMARY:Škratovske priprave na praznike DESCRIPTION:ŠKRATOVSKE PRIPRAVE NA PRAZNIKE \nCirkus Čupakabra \nRežiser: Jernej Žnidar \nIzvajajo: Tadej Gorzeti\, Jernej Žnidar in Simona Žnidar \nPredstava traja 30 minut. \nFoto: Rožle Bregar \nPREDPRAZNIČNA CIRKUŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE \nČupakabra\, ognjena žonglerska skupina\, deluje in ustvarja na področju cirkusa. Od ustanovitve leta 2006 širi žongliranje in dobro voljo. S predstavami nastavlja ogledalo svetu in snuje pravljične zgodbe. Verjame\, da je cirkus čarovnija\, ki lahko spremeni svet na bolje. \nV predstavi Škratovske priprave na praznike se navihani škrati pripravljajo na najpomembnejšo noč v letu\, na prihod dobrega moža. Predstava je polna šaljivih žonglerskih prepletov in zapletov\, daril in zimske idile. \n  \nV škratovski delavnici se vedno nekaj dogaja. \nDelu ni videti ne konca\, ne kraja. \nŠkrati zbirajo želje\, nasmejani otroci\, za njih je povelje. \nOd ranega jutra do temne noči se dela\, preizkuša in zavija darila\, \nza dobre može se pripravlja naročila. \nVmes pa škratje sanjarijo o tem\, da bi tudi oni kdaj prejeli kaj v dar. Jim bo to željo izpolnil jelen Rudolf? URL:https://kcjt.si/dogodek/skratkovske-priprave-na-praznike-4/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Skrati_Rozle-Bregar_1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251211T170000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T075153 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20251119T122503Z LAST-MODIFIED:20251212T065153Z UID:10000425-1765472400-1765525913@kcjt.si SUMMARY:Škratovske priprave na praznike DESCRIPTION:ŠKRATOVSKE PRIPRAVE NA PRAZNIKE \nCirkus Čupakabra \nRežiser: Jernej Žnidar \nIzvajajo: Tadej Gorzeti\, Jernej Žnidar in Simona Žnidar \nPredstava traja 30 minut. \nFoto: Rožle Bregar \nPREDPRAZNIČNA CIRKUŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE \nČupakabra\, ognjena žonglerska skupina\, deluje in ustvarja na področju cirkusa. Od ustanovitve leta 2006 širi žongliranje in dobro voljo. S predstavami nastavlja ogledalo svetu in snuje pravljične zgodbe. Verjame\, da je cirkus čarovnija\, ki lahko spremeni svet na bolje. \nV predstavi Škratovske priprave na praznike se navihani škrati pripravljajo na najpomembnejšo noč v letu\, na prihod dobrega moža. Predstava je polna šaljivih žonglerskih prepletov in zapletov\, daril in zimske idile. \n  \nV škratovski delavnici se vedno nekaj dogaja. \nDelu ni videti ne konca\, ne kraja. \nŠkrati zbirajo želje\, nasmejani otroci\, za njih je povelje. \nOd ranega jutra do temne noči se dela\, preizkuša in zavija darila\, \nza dobre može se pripravlja naročila. \nVmes pa škratje sanjarijo o tem\, da bi tudi oni kdaj prejeli kaj v dar. Jim bo to željo izpolnil jelen Rudolf? URL:https://kcjt.si/dogodek/skratkovske-priprave-na-praznike-3/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Skrati_Rozle-Bregar_1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20251211 DTEND;VALUE=DATE:20260113 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20250826T114156Z LAST-MODIFIED:20251008T135737Z UID:10000375-1765411200-1768262399@kcjt.si SUMMARY:DLUD / Društvo likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja: 11. Novoletnica 2025/2026 DESCRIPTION:Revijalna skupinska razstava članov Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja poteka tradicionalno že od leta 2014. Iz ideje o prednovoletni prodaji del manjšega formata se je počasi prelevila v reprezentativni pregled letnih likovnih dosežkov malega in srednjega formata. Vsak avtor se predstavlja z izborom dveh del – po lastni presoji in s ciljem\, da pokaže svoje presežke iz sveže redne produkcije. Odprtje razstave spremljata tudi predstavitev novo sprejetih članov in letos že druga podelitev Didkove nagrade in priznanja za iztekajoče se leto 2025. V sezoni 2025/2026 bo na ogled že 11. Novoletnica. \n  \nObrazstavna dejavnost: Didkove nagrade – predstavitev vrednotenja likovnega dela. \n  \n(Koprodukcija DLUD in Galerija Kocka) URL:https://kcjt.si/dogodek/dlud-drustvo-likovnih-umetnikov-dolenjske-bele-krajine-in-posavja-11-novoletnica-2025-2026-2/ LOCATION:Galerija KOCKA CATEGORIES:4. do 9. razred OŠ,srednje šole,Vizualna umetnost ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/GALERIJA_KOCKA_DLUD_NOVOLETNICA_SKUPINSKA_RAZSTAVA-scaled.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251210T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251210T193000 DTSTAMP:20260418T234313 CREATED:20250813T202111Z LAST-MODIFIED:20251211T075847Z UID:10000300-1765395000-1765395000@kcjt.si SUMMARY:Marko Hatlak & FUNtango z gostjo Bernardo Fink DESCRIPTION:MARKO HATLAK & FUNtango s posebno gostjo Bernardo Fink\, mezzosopran \nČlani zasedbe: Marko Hatlak\, harmonika; Marko Črnčec\, klavir; Benjamin Ziervogel\, violina; Luka Gaiser\, kontrabas \n  \nVELIČASTNI VEČER TANGA – EKSPLOZIJA STRASTI IN VIRTUOZNOSTI \nMarko Hatlak & FUNtango je eksplozivna tango skupina\, ki je lani praznovala 10. obletnico obstoja. Marko Hatlak je prvi utiral pot izvajanju tango glasbe v slovenskem prostoru. Z ognjevito in sentimentalno interpretacijo ustvarja svojo razpoznavnost. Leta 2008 je izšla plošča History\, ki so jo glasbeniki posvetili Astorju Piazzolli\, argentinskemu skladatelju\, ki je tradicionalni tango obogatil z jazzovskimi in klasičnimi elementi ter tako ustvaril novo zvrst – Tango Nuevo. Piazzollino glasbo skupina Marko Hatlak & FUNtango nadgrajuje z novimi aranžmaji avtorjev iz sveta klasike\, jazza\, tanga in vokalne glasbe\, ki jih na svojevrsten način interpretira Hatlak sam. V lanskem letu je Hatlak v tej zasedbi predstavil svoje prve avtorske skladbe\, ki dajejo koncertnemu večeru zasedbe Marko Hatlak & Funtango prav poseben pečat. Polnost prepletajočih se zvokov raznolike zasedbe se poslušalcu razodeva z vrhunsko temperamentno interpretacijo. V njih zbuja čustva strasti\, nežnosti\, temačnih napevov in globoke naklonjenosti. \nBernarda Fink je bila rojena slovenskim staršem v Buenos Airesu (Argentina) in je prejela pevsko ter glasbeno izobrazbo na Visoki šoli za umetnost gledališča Colón. Leta 1985 je na tekmovanju Nuevas Voces Lίricas osvojila prvo nagrado in se preselila v Evropo. Kot koncertna pevka redno nastopa v velikih svetovnih glasbenih središčih\, kot so Musikverein in Konzerthaus na Dunaju\, Concertgebouw v Amsterdamu in Wigmore Hall v Londonu\, na festivalih v Salzburgu\, na Dunaju\, v Pragi\, Schwarzenbergu\, Tokiu\, Montreauxu\, Berlinu idr. O umetničinem obsežnem repertoarju priča bogata in s priznanji nagrajena diskografija. Njeni posnetki so prejeli mnogo nagrad\, med njimi grammy\, nagrado gramophone\, diapazon d’Or in številna druga priznanja. \n  \nFoto: arhiv izvajalcev URL:https://kcjt.si/dogodek/vecer-tanga/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Glasba,Kozinov abonma ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/maxresdefault.jpg END:VEVENT END:VCALENDAR