BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230817
DTEND;VALUE=DATE:20230915
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250811T145222Z
LAST-MODIFIED:20250811T145222Z
UID:10000271-1692230400-1694735999@kcjt.si
SUMMARY:LP 23: Pet pogledov
DESCRIPTION:Izbor del študentov Oddelka za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani predstavlja dela\, ki so nastala v študijskem letu 2022/2023. \nRazstavljajo študentke četrtega letnika dodiplomskega študija in prvega letnika magistrskega študija. Odlika študija\, ki je v prvi vrsti namenjen bodočim likovnim pedagogom\, je enakovredno raziskovanje vseh izraznih zvrsti\, tako kiparstva\, slikarstva\, grafike in risbe\, zato izbor del predstavlja vse te izrazne medije. \nMagistrska študentka Vita Čepič v svojem slikarstvu prehaja iz figurativnega v abstraktno. Telesnost izkušnje se kaže v motiviki\, pogosto v barvni paleti in predvsem v velikosti formatov. Njene kompozicije so dinamično razpršene po celoti slikovnega polja in gledalca hipnotično srkajo vase. Včasih prepoznamo sled figure\, drugič nas pritegne barvni dialog sosednjih  ploskev. \nKristina Filipčić predstavlja grafično produkcijo v času magistrskega študija\, skozi katero raziskuje grafično tehniko kolagrafija. Ustvarja v osnovnih postopkih svetlenja iz temne osnove in slikanja z lepilom ter peskom. Bazične raziskave materialov so študentko vodile v gestualnost\, kroženje in ortogonalne delitve formata. Njeno zanimanje za različne tonske vrednosti skoraj v celoti prevladuje obliko\, ki na spodnjem nivoju zelo diskretno pronica na površino slikovne ravnine. Poleg gestualnosti in bogastva temin\, ki so nosilci vsebine\, je nesporna odlika teh grafičnih listov njihova brezhibna tehnična izvedba. \nDodiplomske študentke\, Tamara Babnik\, Venia Divjanović in Manca Semprimožnik so v svojih delih izkazale prepričljivost v iskanju lastnega izraza\, čemur je podrejen študij v četrtem letniku. \nTamara Babnik je na relativno majhnih formatih risbo z ogljem zmehčala z dotiki prstov in ustvarila serijo prepričljivih del\, s katerimi izpostavlja tak-tilnost znotraj črno-belih\, zabrisanih\, a vizualno prepoznavnih motivov.\nPrav nasprotne temu so koloristično intenzivne slike Venie Divjanović\, ki suvereno raziskuje izraznost nasičenih barv v toplo-hladnem barvnem kontrastu. Njen motiv je figura\, ki je nemalokrat avtoportret. \nManca Semprimožnik v svoji prostorski postavitvi izpostavlja dialog med realnim fizičnim prostorom postavitve in reprezentacijo le te\, ki je medijsko posredovana preko prenosnega računalnika. Tako izpostavlja dilemo\, ki smo ji vsakodnevno izpostavljeni. Ali je nekaj bolj resnično\, če je posredovano preko različnih medijev ali družabnih omrežij? Katera resničnost se nas bolj dotakne? \nNaslov razstave LP 23 je shematičen in hkrati igriv. Nekoč je bila takšna oznaka za likovni pouk v naših osnovnošolskih urnikih. Danes\, ko smo spet pred izzivom prenove šolskih programov\, se nam zdi pomembno ozavestiti\, kako pomembna je svoboda v ustvarjanju\, neposredni stik z materialom in razvijanje vztrajnosti\, brez katere ni dokončanega izdelka. \nLP je tista črkovna zveza\, skrajšava\, s katero dobro-hotno zaključujemo svoja medijsko posredovana sporočila. Naj bo tako tudi tokrat: LP. \ndoc. mag. Mojca Zlokarnik
URL:https://kcjt.si/dogodek/lp-23-pet-pogledov/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/NASLOVNICA-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230808T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230808T224000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T133644Z
LAST-MODIFIED:20250806T133644Z
UID:10000034-1691528400-1691534400@kcjt.si
SUMMARY:Po soncu / Aftersun
DESCRIPTION:Charlotte Wells / Velika Britanija\, ZDA / 2022 / 98 min / distribucija: Fivia \nGloboko osebni\, slogovno izvirni in ganljivi celovečerni prvenec z razmislekom o tem\, kako morda nikoli ne bomo zares razumeli celovitega notranjega življenja ljudi\, ki jih imamo radi. \nRežiserko je brskanje po starih družinskih albumih navdihnilo k razmisleku o tem\, kako morda nikoli ne bomo zares razumeli kompleksnega notranjega življenja ljudi\, ki jih imamo radi. Njen globoko osebni\, slogovno izvirni in ganljivi celovečerni prvenec je navdušil kritike na festivalu v Cannesu in se uvrstil na številne lestvice najboljših filmov leta 2022. \nfestivali\, nagrade Cannes (nagrada french touch v sekciji Teden kritike); nagrada gotham za najboljši prvenec; nagrade BIFA za najboljši film\, režijo\, prvenec\, scenarij\, fotografijo\, montažo in glasbeno opremo; São Paulo (najboljši film v sekciji Novi režiserji); festival ameriškega filma Deauville (velika nagrada\, nagrada kritikov); Seville (najboljši film v sekciji Novi valovi); nominacija Evropske filmske akademije za nagrado za najboljšega igralca; pet nominacij za nagrado spirit\, vključno za najboljši prvenec; Karlovi Vari; Sarajevo; Telluride; Toronto; Busan; New York; London; Viennale; Zagreb; Rotterdam \nzgodba\nEnajstletna Sophie v poznih devetdesetih z očetom preživlja počitnice v turškem obmorskem letovišču. Potapljata se\, igrata biljard in poležavata ob bazenu. Dvajset let pozneje njeni spomini\, tako resnični kot namišljeni\, zapolnijo vrzeli na domačih videoposnetkih\, medtem ko skuša očeta\, ki ga je poznala\, uskladiti s človekom\, ki ga ni. \niz prve roke\n»Ko sem proti koncu filmske šole listala po starih počitniških albumih /…/\, me je presenetilo\, kako mlad je bil videti moj oče\, in pomislila sem\, kako se zdaj sama približujem letom\, ki jih je imel na tistih fotografijah. Starša sta me namreč imela precej zgodaj\, zato so očeta kasneje pogosto zamenjali za mojega brata. To je bil zametek ideje za film. /…/ Dolgotrajno ukvarjanje s projektom je prineslo veliko spominov na odraščanje\, na starša\, še posebej na očeta. Ta proces razmišljanja je v scenarij vnesel retrospektivni pogled\, zato se je film\, ki se je začel kot razmeroma konvencionalna fikcija\, počasi spreminjal v nekaj bolj osebnega\, bolj čustveno avtobiografskega. /…/ Ko postajam starejša\, vse pogosteje razmišljam\, kako sta moja starša svoje življenje in identiteto usklajevala z vzgojo otroka\, zlasti v svojih dvajsetih in zgodnjih tridesetih. Otroci v starših pogosto vidijo zgolj starše\, njihovo notranje življenje pa je zanje popolna neznanka oziroma se sploh ne zavedajo\, da obstaja. Ko se oziram nazaj\, dobijo dejanja in besede mojih staršev povsem drugačen pomen\, zato se mi je zdelo zanimivo\, da bi trenutke in pogovore iz preteklosti prevrednotila skozi objektiv časa.«\n– Charlotte Wells \nkritike\n»Ni težko razumeti\, zakaj je film po premieri v Cannesu sprožil takšno navdušenje. To izjemno suvereno in slogovno drzno delo\, čudovito zadržana\, a čustveno razburljiva drama o odraščanju\, razpira teme ljubezni in izgube tako spretno\, da se zdi skorajda naključno. A ne pustite se preslepiti: Charlotte Wells natančno ve\, kaj dela\, in njena pripoved je ravno tako precizna kot presunljiva. /…/ V filmu je več kot le nadih taktilnosti zgodnjih del Lynne Ramsay /…/. Tako kot zna omenjena režiserka skoraj čudežno ujeti teksturo spominov\, tudi Charlotte Wells izkazuje proustovski talent\, da gledalca odpelje nazaj v svet\, ki ga v resnici ni doživel\, hkrati pa mu daje občutek\, da ga je.«\n– Mark Kermode\, The Guardian \n»Težko je najti kritiški jezik\, ki bi opisal rahločutnost in intimnost tega filma. Med drugim zato\, ker Charlotte Wells z neafektirano preciznostjo lirske pesnice skoraj na novo izumlja filmski jezik\, raziskujoč pogosto neizkoriščene možnosti medija\, da bi razgrnila notranje svetove zavesti in občutkov.«\n– A.O. Scott\, The New York Times
URL:https://kcjt.si/dogodek/po-soncu-aftersun/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Po-soncu_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230803T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230803T223000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T133504Z
LAST-MODIFIED:20250806T133504Z
UID:10000033-1691096400-1691101800@kcjt.si
SUMMARY:Kiti\, varuhi planeta / Les Gardiennes de la planète
DESCRIPTION:Jean-Albert Lièvre / Francija / 2022 / 82 min / sinhronizirano / 7 + / distribucija: Fivia \nČudovito posnet dokumentarni film je hvalnica lepoti\, inteligenci in veličastnosti kitov.  \nSinhronizirani dokumentarni film za vse generacije Kiti\, varuhi planeta (Les gardiennes de la planete\, Jean-Albert Lievre\, Francija\, 2023\, 82 minut\, distribucija FIVIA – Vojnik\, 7+) je hvalnica lepoti\, inteligenci in veličastnosti kitov. V filmu odkrivamo neverjetno zgodbo o kitih\, prebivalcih svetovnih oceanov\, ki so ključni ohranjevalci ekosistema našega planeta že več kot 50 milijonov let. Film\, ki ga je navdihnila pesem Whale Nation Heathcota Williamsa\, nas popelje na potovanje\, na katerem odkrivamo še neraziskana področja in komaj poznano družbo kitov – z njihovimi izjemnimi sposobnostmi in bogatim ter kompleksnim socialnim življenjem. \niz prve roke\n»Ko sem se nekoč potapljal v morju ob karibskih otokih Turks in Caicos\, se je pred menoj nenadoma začela premikati skalnata gmota. Nisem vedel\, ali me je obšla slabost ali je šlo za zdrs terena. Ko sem obrnil glavo na desno\, sem pred seboj zagledal nekaj\, kar je bilo podobno repu in nato še veliki beli plavuti. Le nekaj centimetrov pred mano je bil kit grbavec; bil je tako velik in tako blizu mene\, da ga nisem zaznal. Tisto\, za kar sem mislil\, da je skala\, se je začelo premikati z neopisljivo gracilnostjo\, z zračno lahkotnostjo. Najina pogleda sta se srečala in zazdelo se mi je\, da sva se drug drugemu nasmehnila. Vse od tistega trenutka sem sanjal o tem\, da bi posnel film o kitih in njihovi ključni vlogi pri gradnji naše civilizacije.«\n– Jean-Albert Lievre \no snemanju\nV nasprotju z večino dokumentarcev o živalih – produkcijami\, ki delajo z velikimi ekipami sodelavcev z vseh koncev sveta – so dokumentarni film Kiti\, varuhi planeta posneli drugače. Delali so z majhno snemalno ekipo dveh\, treh ljudi in s krajevnimi strokovnjaki. Ker kiti živijo povsod po svetu\, so se trudili karseda omejiti premike tako ekipe kakor rekvizitov. Prednost je imela Mehika\, saj v njenem morju živijo tri vrste kitov. Pri snemanju so sodelovali s krajevnimi ribiči\, potapljači\, upravljavci dronov in inženirji zvoka.\nSnemanje kitov od blizu ni preprosto. Za to mora biti izpolnjenih več pogojev: ugodno vreme\, dobra podmorska vidljivost\, veliko potrpežljivosti\, pripravljenost kitov\, hitra odzivnost in veliko sreče. Kiti namreč odločajo\, ali se jim človek lahko približa. Če tega ne želijo\, se oddaljijo. Če ostanejo v bližini\, privolijo v navzočnost človeka. \nskrivnostno petje kitov\nKiti nam že tisočletja ljubosumno skrivajo pomen svojega oglašanja. Ali gre za sredstvo komuniciranja na dolge razdalje\, sredstvo medgeneracijskega prenosa\, geolokacijski pripomoček ali način dvorjenja? Njihove govorice človek še ni razvozlal.
URL:https://kcjt.si/dogodek/kiti-varuhi-planeta-les-gardiennes-de-la-planete-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Kiti-varuhi-planeta-1-1024x540-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230801T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230801T223000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T133009Z
LAST-MODIFIED:20250806T133009Z
UID:10000032-1690923600-1690929000@kcjt.si
SUMMARY:Naš dom / Utama
DESCRIPTION:Alejandro Loayza Grisi / Bolivija\, Francija\, Urugvaj / 2022 / 87 min / španščina / distribucija: Cinemania group \nVizualno prevzemajoča zgodba o starem paru\, ki se v prostranstvih bolivijskega višavja sooča z usodnimi posledicami dolgotrajne suše. \niz prve roke\n»Sprva sem želel povedati zgodbo o čisti ljubezni\, postavljeno v osrčje bolivijskega Altiplana /…/ Ljubezensko zgodbo sem pozneje povezal s širšim družbenim in okoljskim kontekstom\, ki mi je omogočil\, da sem raziskal zaskrbljujoča vprašanja v zvezi z mojo deželo in vplivom podnebnih sprememb. Ti problemi se morda zdijo oddaljeni\, vendar so nam v resnici strašansko blizu\, saj se z njimi že srečujemo v številnih delih sveta: izginjanje jezikov in kultur\, prisilne selitve podeželskega prebivalstva\, medgeneracijski konflikti glede tradicije oziroma asimilacije … /…/ V estetskem smislu prihajam iz sveta fotografije\, zato me zanima ustvarjanje na presečišču podobe in tišine\, kjer se skrivajo najgloblji pomeni: izguba\, akulturacija\, uničenje narave. Slogovno ima vsak posnetek pomen zase\, v okviru filma pa obogatijo pripoved. Prostrane pokrajine\, portreti\, ki poudarjajo globoke poglede likov\, ter trenutki tišine so moja orodja za pripovedovanje zgodbe\, s katero postavljam kritična vprašanja o družbenih\, okoljskih in človeških problemih v času velikih sprememb.\nNaš dom je film o enem najbolj zapostavljenih krajev na planetu\, hkrati pa univerzalna zgodba\, ki bi se lahko dogajala v kateri koli skupnosti\, soočeni s podobnimi družbenimi in okoljskimi težavami. To je zgodba\, pripovedovana skozi oči preprostega para\, ki se sooča s smrtjo ter izgubo svojih vrednot in običajev. Toda vedno obstaja možnost vztrajanja in ohranjanja. Čeprav se morda zdi\, da gre za tragedijo\, želim\, da bi film prinesel upanje.«\n– Alejandro Loayza Grisi
URL:https://kcjt.si/dogodek/nas-dom-utama-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Nas-dom_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230727T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230727T223000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T132846Z
LAST-MODIFIED:20250806T132846Z
UID:10000031-1690491600-1690497000@kcjt.si
SUMMARY:Helmut Newton: Lepe in poredne / Helmut Newton: The Bad and the Beautiful
DESCRIPTION:Gero von Boehm / Nemčija / 2020 / 89 min / distribucija: Demiurg \nRazgiban in zabaven dokumentarec\, v katerem o kontroverznem fotografu Helmutu Newtonu spregovorijo ženske\, ki jih je ujel v svoj objektiv – od Grace Jones in Charlotte Rampling do Isabelle Rossellini. \nLegendarni Helmut Newton\, veliki mojster modne fotografije\, je zaslovel s provokativnimi in subverzivnimi fotografijami žensk. Njegove upodobitve (pogosto golega) ženskega telesa še danes burijo duhove: je Newton slavil moč svojih portretirank ali pa je v njih videl le spolne objekte? V filmu Helmut Newton: lepe in poredne svoj pogled na kontroverznega fotografa ponudijo prav ženske: od njegovih muz\, kot so Grace Jones\, Charlotte Rampling\, Isabella Rossellini\, Marianne Faithfull in Hanna Schygulla; prek slovite urednice revije Vogue Anne Wintour; pa vse do umetnikove žene in sodelavke\, fotografinje June Newton. Med številnimi arhivskimi posnetki se znajde tudi Newtonovo burno televizijsko soočenje s Susan Sontag\, ki fotografa odkrito obtoži mizoginije. \n»Imel je iskrico v očeh. Nič ni bilo preresno\, vse je bilo subtilno in zelo duhovito.«\n– Claudia Schiffer \n»Bil je rahlo perverzen\, a nič zato\, saj sem jaz tudi.«\n– Grace Jones \n»Lahko seveda trdimo\, da so njegove fotografije seksistične ali mizogine\, lahko pa tudi rečemo\, da držijo ogledalo družbi.«\n– Nadja Auermann \n»Imam se za feministko\, ampak mačizem je odraz neke kulture. /…/ In če je to Helmut v določeni meri predstavljal\, zakaj pa ne? Takšna je realnost in hvala bogu\, da jo umetniki znajo izraziti.«\n– Isabella Rossellini \n»Dobro je biti provokator. Svet potrebuje provokacijo\, saj spodbuja razmišljanje\, prinaša ideje in navdihuje najrazličnejše pogovore\, ki nimajo nobene zveze s človekom samim. In koga sploh briga človek? Njegovo umetnost gledamo.«\n– Charlotte Rampling \n»Obožujem vulgarnost. Zelo me privlači slab okus. Veliko vznemirljivejši je od tako imenovanega ‘dobrega okusa’\, ki ni nič drugega kot standardizirani pogled na svet. Dober okus je uperjen proti modi\, proti fotografiji\, proti dekletom\, proti erotiki! Vulgarnost pomeni življenje\, zabavo\, poželenje\, skrajne odzive!«\n– Helmut Newton \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/helmut-newton-lepe-in-poredne-helmut-newton-the-bad-and-the-beautiful/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Helmut-Newton_02_H-NEWTON_006_David-Lynch-and-Isabelle-Rossellini-Los-Angeles-1988-c-Foto-Helmut-Newton-Helmut-Newton-Estate-Courtesy-Helmut-Newton-Foundation.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230725T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230725T224000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T132725Z
LAST-MODIFIED:20250806T132725Z
UID:10000030-1690318800-1690324800@kcjt.si
SUMMARY:Ne pozabi dihati
DESCRIPTION:Martin Turk / 2019 / 98 min / slovenščina / 13 + / distribucija: Fivia \nSlovenski film o skrivnostih poletja in tegobah odraščanja\, ki se zrcalijo v nemirnih valovih zelene Kolpe. \nPetnajstletni Klemen odrašča s starejšim bratom Petrom in mamo samohranilko v malem mestecu na odmaknjenem podeželju. Utečen vsakdan\, ki ga Klemen najraje preživlja z oboževanim bratom na teniškem igrišču in ob bližnji reki\, prekine Petrovo nenadno\, strastno ljubezensko razmerje s prelepo vrstnico Sonjo\, kar pri Klemenu sproži naval nasprotujočih si čustev. \nIZJAVA REŽISERJA \n“Ne pozabi dihati je intimna drama o odraščanju\, prvih ljubeznih\, ljubosumju in močnih čustvih\, ki človeka prevevajo v tem obdobju. Skozi oči 15-letnika sem želel prikazati to naporno obdobje adolescence\, ki je zaznamovano z nespametnimi izpadi\, nerodno zmedenostjo\, neomajano aroganco\, predvsem pa s strahom pred izgubo osebe\, ki ti je v tistem trenutku najpomembnejša. Hkrati so neizbežni del tega obdobja tudi simpatije in privlačnosti\, ki mlademu moškemu omogočijo prestop v svet odraslih. Verjamem\, da gre za formativne\, vsem znane in univerzalne vtise\, ki smo jih v naglici življenja pozabili\, čeprav so ključno oblikovali naše osebnosti.” Martin Turk \nURADNA SPLETNA STRAN: www.nepozabidihati.si \nNAGRADE\nNagrada VESNA za najboljši celovečerni igrani film – Festival slovenskega filma\, oktober 2020\nNagrada VESNA za fotografijo – Festival slovenskega filma\, oktober 2020 \nMNENJA & OCENE \n“V Ne pozabi dihati spremljamo »veliko prebujenje« glavnega protagonista\, ki se ne odvije samo zaradi tega\, ker je lik pač vstopil v ključno obdobje svojega odraščanja\, temveč ker je ta proces sprožila kulisa vročega poletja v objemu neokrnjene narave. Prav poletje na provinci je tu do tolikšne mere pomembno za tok pripovedi\, da letnega časa ne moremo pojmovati le kot scenografsko ozadje\, temveč narava sama igra vlogo osrednjega filmskega lika. In to ne kar kateregakoli lika – poletje je tisti vrhovni demiurg\, božja roka\, ki kot v kakšni grški drami z vso silo vrže svoje junake v svet in jih sooči s preizkušnjami\, katerih razpleta ni mogoče napovedati in katerih posledice se bodo zavedali šele mnogo kasneje. Vnaprej je jasno le eno – to bo to tisto eno nepozabno poletje\, ki bo za vedno zaznamovalo njihova življenja.” Matic Majcen\, Filmski kritik \n  \n“…Zato je Ne pozabi dihati film\, ki ga bodo začutili tisti\, ki se sami nahajajo v vrtincih nerazumljivih\, a silovitih hrepenenj\, razočaranj\, pričakovanj … in mislijo\, vedo ter čutijo\, da so hkrati nihče in nekdo\, nič in vse … Začutili ga bodo tudi tisti\, ki so že prestopili prag prihodnjega\, a je spomin na ranljive trenutke prehajanja še kako živ in otipljiv. Začutili pa ga bomo tudi tisti\, ki smo nemara ta razviharjena čustva in vznemirljive občutke »v naglici življenja pozabili\, čeprav so ključno oblikovali našo osebnost«\, kot pravi avtor filma sam. Kajti gledamo ga lahko kot opomnik\, da se vsaka nova generacija sicer oblikuje po svoje\, a na osnovah skupnega\, univerzalnega soočanja s strašljivo skrivnostnimi globinami svojega duha in nedoumljivega sveta.” Andrej Šprah\, Filmski teoretik
URL:https://kcjt.si/dogodek/ne-pozabi-dihati/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/DontForgetToBreathe_NPD_LowRes_Press_07.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230720T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230720T231000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T132457Z
LAST-MODIFIED:20250806T132457Z
UID:10000029-1689886800-1689894600@kcjt.si
SUMMARY:Aline\, moč ljubezni / Aline\, the power of love
DESCRIPTION:Valerie Lemercier / ZDA / 128 min / angleščina / distribucija: Fivia \nZgodba\, navdihnjena z življenjem Céline Dion. \nCeline Dion je povedala\, da je imela v življenju neverjetno srečo. Da je od majhnega rasla v dobri družini s čudovitimi starši\, da se je poročila z izjemnim možem\, a da se je pri njenih 50-ih letih začelo novo obdobje\, ki je zanjo eno najboljših do zdaj in da si ga želi preživeti kar najbolje. Nedvomno je ključ do pozitivne naravnanosti v življenju ljubezen\, ki jo je spremljala.
URL:https://kcjt.si/dogodek/aline-moc-ljubezni-aline-the-power-of-love/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/10-l.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230718T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230718T230000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T132211Z
LAST-MODIFIED:20250806T132211Z
UID:10000028-1689714000-1689721200@kcjt.si
SUMMARY:Orkester / Orkester
DESCRIPTION:Matevž Luzar / Slovenija / 2021 / 111 min / nemščina\, slovenščina / distribucija: Gustav film \nZgodba o veseljaškem gostovanju zasavske pihalne godbe na festivalu v majhnem avstrijskem mestu\, v kateri se izrisujejo majhne in velike usode posameznih članov in njihovih družin. \nPihalni orkester iz Slovenije se odpravi na glasbeni festival v malo avstrijsko mesto. Zgodbo spremljamo skozi dogodivščine različnih protagonistov: mladega voznika avtobusa je strah\, da bo izgubil službo; dva člana orkestra\, nastanjena pri avstrijskih gostiteljih\, ne moreta pobegniti svoji žurerski naravi; srednješolka odkrije očetov drugi obraz; žene\, ki so morale ostati doma\, uživajo v svobodi … \nFilm je doživel svetovno premiero v tekmovalnem programu festivala v Cottbusu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/orkester-orkester/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/orkester.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230713T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230713T224000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T131940Z
LAST-MODIFIED:20250806T131940Z
UID:10000027-1689282000-1689288000@kcjt.si
SUMMARY:Okus lakote / Smagen af sult
DESCRIPTION:Christoffer Boe / Danska / 2021 / 100 min / danščina / distribucija: Cinemania Group \nCarsten in Maggie sta najnovejši zvezdi na danskem gurmanskem nebu. On je virtuozni kuharski mojster\, ona pa antropologinja hrane. Ljubita se\, imata dva čudovita otroka in vodita eno najbolj vročih restavracij v Kopenhagnu. Njuno življenje je popolno. Skoraj popolno: manjka jima le še prestižna Michelinova zvezdica – in zanjo sta pripravljena žrtvovati prav vse … \nSladko. Kislo. Mastno. Slano. Pekoče. Zgodba v petih poglavjih o ljubezni in strasti\, družini in vrhunski kulinariki. Scenarij za film\, v katerem nastopa Nikolaj Coster-Waldau\, je skupaj z režiserjem napisal Tobias Lindholm\, soscenarist Nažganih. \n»Če me vprašaš\, kaj hočem\, ti bom povedala. Hočem vse.«\n– Kathy Acker
URL:https://kcjt.si/dogodek/okus-lakote-smagen-af-sult/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Okus-lakote_01_film.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230711T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230711T225000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T131717Z
LAST-MODIFIED:20250806T131717Z
UID:10000026-1689109200-1689115800@kcjt.si
SUMMARY:Fotograf / Photograph
DESCRIPTION:Riteš Batra / Indija\, Nemčija\, ZDA / 2019 / 110 min / distribucija: Demiurg \nNežna\, nostalgična in humorja polna romanca o dveh osamljenih dušah\, ki se srečata na kaotičnih ulicah Mumbaja.  \nUlični fotograf\, ki ga gospodovalna babica priganja k poroki\, prepriča plaho dekle iz premožnejše družine\, da se izdaja za njegovo zaročenko. Kljub velikim kulturnim razlikam se par zbliža\, nepričakovano prijateljstvo pa obrne na glavo njun pogled na svet. \nFilm Ritesha Batre (Okus po ljubezni) je nežna\, nostalgična in humorja polna romanca o dveh osamljenih dušah\, ki se srečata na kaotičnih ulicah Mumbaja. \nkritike\n»Potrpežljivi gledalci\, naklonjeni globoko občutenim filmom\, ki si vzamejo čas (v dobrem smislu)\, da povedo majhno\, človeško\, domačo zgodbo\, bodo v Fotografu Ritesha Batre našli očarljivo in vznemirljivo popotovanje.«\n– Gary Goldstein\, Los Angeles Times \n»/…/ enigmatično premišljevanje o naključnih srečanjih in neizrečenih besedah.«\n– Peter Bradshaw\, The Guardian \n»Ko na koncu filma lika zapuščata kino\, eden od njiju reče: ‘Te filmske zgodbe so danes vse enake.’ Že mogoče\, da so zgodbe enake\, a čudovito je videti film\, ki najde nov način\, kako jih povedati.«\n– Nell Minow\, RogerEbert.com \n»Fotograf je film sprave; lika ne iščeta le sorodne duše\, najti skušata tudi ravnotežje med tradicijo in modernostjo\, med družino in lastnimi željami\, med podobo in resničnostjo. Morda zgodba res zveni predvidljivo\, a Batra se izogne žanrskim klišejem\, banalnim šalam in razkazovanju čustev ter namesto tega ustvari razmišljujoč film\, osredotočen na notranja življenja protagonistov.«\n– Joe Blessing\, The Playlist
URL:https://kcjt.si/dogodek/fotograf-photograph/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Fotograf_02_FILM.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230612T204500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230612T224000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T131106Z
LAST-MODIFIED:20250806T155521Z
UID:10000025-1686602700-1686609600@kcjt.si
SUMMARY:Dvanajstega ponoči / La nuit du 12
DESCRIPTION:Dominik Moll / Francija\, Belgija / 2022 / 115 min / francoščina / distribucija: Fivia \nDvanajstega ponoči je svojevrsten detektivski triler\, v katerem se zrcalijo razklana sodobna družba ter skrhani odnosi med moškimi in ženskami. Film je slavil na letošnji podelitvi cezarjev\, kjer je osvojil kar šest kipcev\, tudi za najboljši celovečerec. \nVsak policijski preiskovalec prej ali slej naleti na primer\, ki se ga dotakne bolj kot drugi\, se iz skrivnostnega razloga zarije vanj kot trska in mu ne da več miru. Za Yohana je to Clarin umor. Zaslišanja si sledijo\, osumljencev ne manjka\, Yohana pa vse bolj razjedajo dvomi. Gotovo je le eno: zločin se je zgodil dvanajstega ponoči.
URL:https://kcjt.si/dogodek/dvanajstega-ponoci-la-nuit-du-12/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Dvanajstega-ponoci_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230612T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230612T203000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T130455Z
LAST-MODIFIED:20250806T155517Z
UID:10000022-1686596400-1686601800@kcjt.si
SUMMARY:Konoplja osvobaja / Cannabis sets you free
DESCRIPTION:Miha Čelar / Slovenija\, Hrvaška\, Severna Makedonija / 2022 / 81 min / dokumentarni film / distribucija: Astral film \nKonoplja osvobaja je s humorjem prežet dokumentarni esej o aktivistih iz Slovenije in od drugod\, ki so svoje življenje posvetili legalizaciji konoplje. Nekateri so pri tem prišli v navzkrižje z zakonom\, vsi pa so tako ali drugače stopili na pot svoje osebne »konopljine revolucije« … \nFilm ob pripovedi glasbenika in filozofa Ramba Amadeusa s humorno distanco opisuje\, kako v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje – kljub nasprotovanju medicine\, ki ima konopljo še vedno za mamilo – vstopajo politika\, farmacija in kapital. \nMiha Čelar v ospredje filma postavi Janka Pirca\, lastnika trgovine Konoplja osvobaja\, po kateri je dobil naslov tudi film. Pirc\, ki je bil obsojen zaradi vzgoje osmih sadik konoplje\, s katerimi je želel pomagati bolnima sinu in ženi\, je bil po sodni bitki leta 2016 oproščen\, pozneje pa je nasproti sodišča\, kjer je potekal proces\, odprl že omenjeno trgovino. \n***\nPo ogledu filma bo pogovor s scenaristom in režiserjem Miho Čelarjem ter glavnim protagonistom Jankom Pircem\, ki ga bo vodila Anuša Gaši.
URL:https://kcjt.si/dogodek/konoplja-osvobaja-cannabis-sets-you-free-2/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/31919-b8c5662bf79e00c29a04de38e6db5b2706324e1f-jpeg-1920x1080_q95-421x600-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230608T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230608T210000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T130914Z
LAST-MODIFIED:20250806T155515Z
UID:10000024-1686250800-1686258000@kcjt.si
SUMMARY:Nekega lepega jutra / Un beau matin
DESCRIPTION:Mia Hansen-Løve / Francija / 2022 / 112 min / francoščina / distribucija: Fivia \nLéa Seydoux kot hči\, mati in ljubimka v globoko osebnem\, avtobiografsko navdahnjenem filmu Mie Hansen-Løve (Zbogom\, prva ljubezen)\, zgodbi o žalovanju in slutnji nove ljubezni\, kjer se – tako kot v resničnem življenju – prepletajo minevanje in porajanje\, bolečina in radost\, izguba in upanje. \nSandra živi z osemletno hčerko v majhnem stanovanju v Parizu. Redno obiskuje očeta\, upokojenega profesorja filozofije\, ki zaradi nevrodegenerativne bolezni počasi izgublja vid\, spomin in samostojnost. Medtem ko z družino išče primeren dom za ostarele\, Sandra nepričakovano naleti na Clémenta. Čeprav je poročen\, se med njima začne strastno razmerje …
URL:https://kcjt.si/dogodek/nekega-lepega-jutra-un-beau-matin/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Nekega-lepega-jutra_3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230608T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230608T183000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T130736Z
LAST-MODIFIED:20250806T155512Z
UID:10000023-1686243600-1686249000@kcjt.si
SUMMARY:Jaz in moj muc Ru / Ru Mon chat et moi – La grande aventure de Rroû
DESCRIPTION:Guillaume Maidatchevsky / Francija / 2023 / 83 min / podnapisi\, francoščina / 7+ / distribucija: Fivia \nVelika mačja dogodivščina. \nRu je živahen in radoveden maček\, ki odkriva življenje na strehah Pariza. Njegova usoda se spremeni\, ko ga posvoji desetletna Clémence. Nekega dne se družina odpelje v kočo v osrčju gora. Tako se začne izjemna pustolovščina Clémence in Ruja\, ki bosta skupaj odkrivala gozd\, srečala skrivnostno Madeleine in doživela čudovito zgodbo\, ki ju bo za vedno spremenila.
URL:https://kcjt.si/dogodek/jaz-in-moj-muc-ru-ru-mon-chat-et-moi-la-grande-aventure-de-rrou/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Jaz-in-moj-muc-Ru_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230606T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230606T213000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T130346Z
LAST-MODIFIED:20250806T155509Z
UID:10000021-1686081600-1686087000@kcjt.si
SUMMARY:Konoplja osvobaja / Cannabis sets you free
DESCRIPTION:Miha Čelar / Slovenija\, Hrvaška\, Severna Makedonija / 2022 / 81 min / dokumentarni film / distribucija: Astral film \nKonoplja osvobaja je s humorjem prežet dokumentarni esej o aktivistih iz Slovenije in od drugod\, ki so svoje življenje posvetili legalizaciji konoplje. Nekateri so pri tem prišli v navzkrižje z zakonom\, vsi pa so tako ali drugače stopili na pot svoje osebne »konopljine revolucije« … \nFilm ob pripovedi glasbenika in filozofa Ramba Amadeusa s humorno distanco opisuje\, kako v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje – kljub nasprotovanju medicine\, ki ima konopljo še vedno za mamilo – vstopajo politika\, farmacija in kapital. \nMiha Čelar v ospredje filma postavi Janka Pirca\, lastnika trgovine Konoplja osvobaja\, po kateri je dobil naslov tudi film. Pirc\, ki je bil obsojen zaradi vzgoje osmih sadik konoplje\, s katerimi je želel pomagati bolnima sinu in ženi\, je bil po sodni bitki leta 2016 oproščen\, pozneje pa je nasproti sodišča\, kjer je potekal proces\, odprl že omenjeno trgovino. \n***\nPo ogledu filma bo pogovor s scenaristom in režiserjem Miho Čelarjem ter glavnim protagonistom Jankom Pircem\, ki ga bo vodila Anuša Gaši.
URL:https://kcjt.si/dogodek/konoplja-osvobaja-cannabis-sets-you-free/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/31919-b8c5662bf79e00c29a04de38e6db5b2706324e1f-jpeg-1920x1080_q95-421x600-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230522T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230522T213000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T130146Z
LAST-MODIFIED:20250806T155506Z
UID:10000020-1684785600-1684791000@kcjt.si
SUMMARY:Prezaposlena / À plein temps
DESCRIPTION:FILM IZVEN / Éric Gravel / Francija / 2021 / 88 min / francoščina / distribucija: Demiurg \nSocialna drama\, posneta v slogu napetega trilerja\, spremlja mater samohranilko\, ki se v nenehni tekmi s časom bori za preživetje in boljšo prihodnost. Nagrada za najboljšo režijo in igralko v sekciji Obzorja Beneškega filmskega festivala ter posebna omemba na ljubljanskem Liffu. \nJulie se po najboljših močeh trudi vzgajati svoja otroka v predmestju\, hkrati pa obdržati službo v luksuznem pariškem hotelu. Ko končno prejme povabilo na razgovor za delovno mesto\, na katerega je že dolgo upala\, izbruhne vsesplošna stavka v javnem prevozu. Vse se ustavi\, zamude se kopičijo in krhko ravnovesje\, ki ga je Julie vzpostavila\, je nenadoma ogroženo …
URL:https://kcjt.si/dogodek/prezaposlena-a-plein-temps/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Prezaposlena_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230512
DTEND;VALUE=DATE:20230817
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250811T145122Z
LAST-MODIFIED:20250811T145123Z
UID:10000270-1683849600-1692230399@kcjt.si
SUMMARY:LEON ZAKRAJŠEK: OJIGI / Hommage à Yuki Rei
DESCRIPTION:Svetovno prepoznani umetnik Leon Zakrajšek je dobršen del življenja posvetil raziskovanju japonske kulture s poudarkom na tradicionalnih slikarskih in grafičnih tehnikah\, je lavreat prestižne štipendije japonske vlade leta 1997\, predstavnik JPA japonskega grafičnega združenja za japonske razstave v Evropi in edini tujec s članstvom v omenjenem združenju. \nNa našem podcastu KOOB Sessions lahko prisluhnete pogovoru z avtorjem o tem\, kakšen je odnos med učiteljem in učencem\, o ljubezni in zaupanju\, o strogih pravilih in discipliniranju duha\, o tradiciji in nadaljevanju tradicije ter o velikem spoštovanju do učitelja Yukia Reia\, ki mu je razstava posvečena. \n  \nOJIGI\n  \nNajprimernejši prevod japonske besede ojigi je morda priklon. V spoštljivem odnosu do soljudi na Japonskem obstaja klanjanje in prikloni so v japonski tradiciji obvezen vsakodnevni ritual\, so številni in niso samo del bontona\, pač pa imajo tudi svoje stopnje in načine\, kako s pravilnim poklonom pokazati spoštovanje\, čast ali zahvalo osebi\, ki se ji klanjamo. V nekem smislu prikloni sledijo nevidnim japonskim kastam\, ki še vedno obstajajo in se v mnogih dogodkih in ritualih\, pa tudi v vsakdanjem življenju\, zrcalijo v obnašanju ljudi. \nKlanjanje je sestavni del vsakdana in pozdrava svojih domačih\, znancev\, prijateljev\, učiteljev\, prav tako pa je to oblika pozdrava in izraza spoštovanja v borilnih veščinah\, v službenem okolju in v širšem družabnem življenju vse do znanih osebnosti in predstavnikov države\, pa tudi pred templji in božanstvi vse do cesarja. \nPravilni poklon je zelo zahtevna figura z natančno določeno držo telesa\, glave\, rok in usmerjenosti pogleda ter zahteva dolgoletno učenje\, vajo skozi ponavljanje in prakso. \nTo besedo sem uporabil za opis mojega odnosa do velikega japonskega lesorezca in profesorja Yukia Reia (1928–2003). Njemu pripada moj »Ojigi-saikeirei« kot zahvala in poklon človeku\, ki mi je odprl vrata v velike skrivnosti japonske umetnosti ter me sprejel in vodil po poti polne tradicije in veščin\, ki so redkokdaj dosegljive – še posebno tujcem. Bil je moj mentor in mi je dovolil\, da sva bila tudi prijatelja. Yuki Rei je organiziral mojo prvo samostojno razstavo v Yokohami in mi do svoje smrti dajal dragocene nasvete. \nImel sem neizmerno srečo in privilegij\, da me je leta 1997 prav njemu predstavil veliki japonski grafik in profesor Harumi Sonoyama\, sicer litograf\, moj mentor in dolgoletni prijatelj. Profesor Yuki Rei me je sprejel za svojega učenca in tako se je zame začelo čudovito potovanje v skrivnosti japonskih grafičnih tehnik in kulture.\nYuki Rei je predstavnik tradicionalnega japonskega lesoreza mokuhanga. Najbolj enostavna obrazložitev te starodavne tehnike bi bila morda odtiskovanje akvarela. Yuki Rei je bil eden redkih iz svoje generacije\, ki je v tradiciji\, ki jo Japonci brezpogojno spoštujejo\, izbral svojo pot in jo izvajal na svojstven\, povsem originalen način. V starodavno tehniko lesoreza je vnesel veliko novosti\, od kadriranja formata lesene plošče s primesmi zahodnega načina dela v lesorezu\, uporabe barvnih prehodov v tisku bokashi\, ki velja za vrhunec mojstrstva\, mešanja principov tiskanja z japonskimi pigmenti in zahodnimi oljnimi barvami\, do izdelave unikatnega orodja za rezanje in odtiskovanje japonskega lesoreza. Prvič v tisočletni tradiciji japonskega lesoreza je umetnik izdelal svoj baren (tradicionalno orodje iz bambusovega lista za odtiskovanje lesoreza\, s katerim se drgne po zadnji strani japonskega papirja washi). Njegov baren je bil popolna novotarija ne samo po videzu in materialu\, pač pa tudi po tehničnih zmožnostih. S tem je vnesel povsem nov princip dela. \nYuki Rei je bil »renesančni« tip umetnika. Bil je zelo dober poznavalec tehnologij in zahodnega slikarstva\, izumitelj in raziskovalec novih principov dela v tiskarskem smislu. Takoj sva se ujela in do mene je bil nekako zelo očetovski\, izkazoval je največjo mero potrpežljivosti ob dejstvu\, da sem prišel iz kaotičnega zahodnega sveta. Menil je\, da je umetnost v zahodnem svetu izgubila stik z naravo in zašla v slepo ulico. \nUčne ure pri njem so bile polne znanja in veščin\, ki so tujcem nedostopne in se jih ne da prebrati v nobeni knjigi ali se jih mimogrede naučiti. Postopek dela skozi odnos mojster–učenec temelji na starih cehovskih pravilih in se prenaša iz globoko ukoreninjene tradicije prejšnjih dob in znanj preko mentorja na učenca. \nGre za piramidalni sistem\, ki umešča učenca kot mojstrovega naslednika v dolgo verigo imen in znanj\, ki se prenašajo iz roda v rod. Na ta način namreč poteka predajanje in sprejemanje tradicionalnih veščin na Japonskem in velja za Japonce.\nKo sem leta 1997 prišel študirat na Japonsko\, smo bili tuji študenti zelo redki in smo se izobraževali predvsem v zasebnih mojstrskih delavnicah. Zasluga za to\, da sem dobil možnost spoznati Japonsko in mnoge japonske mojstre\, gre v prvi vrsti profesorju Harumiju Sonoyami\, ki me je predstavil Fumiu Kitaoki (1918–2007)\, starosti japonskih grafikov in zadnjemu predstavniku »Sosaku hanga« ter velikemu lesorezcu in študentu še večjih mojstrov\, kot sta bila Koshiro Onichi (1891–1955)\, ki je bil oče gibanja Sosaku hanga\, in Un‘ichi Hiratsuke (1895–1997). Fumio Kitaoka je bil eden prvih japonskih avtorjev\, ki so odšli študirat umetnost na zahod\, in sicer na Ecole des Beux Arts v Parizu\, kjer je študiral zahodnjaške tehnike\, predvsem lesorez\, kasneje pa je bil tudi profesor v Združenih državah Amerike\, med drugim na slovitem Pratt Institute v New Yorku. \nTa plejada Mojstrov nad Mojstri mi je dala neprecenljivo znanje in nov vpogled v umetniško izražanje in razumevanje principa nastanka likovnega dela na vzhodu in odnosa vzhod–zahod v likovni praksi. \nKot je on odšel po znanje na zahod\, tako sem jaz odšel na vzhod in krog se je zaključil. \nVse te dragocene izkušnje in znanja zdaj še naprej razvijam in mešam med seboj v nov\, lasten likovni jezik\, ki se je po japonski izkušnji popolnoma spremenil. Imel sem zares veliko srečo za ta blagoslov\, za to izkušnjo. Zahvala gre vsem omenjenim profesorjem v tem zapisu in še mnogim drugim japonskim umetnikom\, ki sem jih v štiridesetletnem potovanju v japonsko umetnost srečal\, se z njimi družili in delal. \nPosebno zahvalo dolgujem tudi združenju Nihon Hanga Kyoukai\, JPA Japan Print Association\, japonskemu grafičnemu združenju\, ki me je sprejelo v svoje vrste in me ves čas podpiralo in bogatilo. \nLeon Zakrajšek\nZagreb\, 20. 4. 2023 \n  \n*** \nLeon Zakrajšek\, 26. 3. 1962\, Ljubljana\, Slovenija \nEducation / Izobraževanje \n1977–1981\, Srednja šola za oblikovanje\, Ljubljana\n1982–1986\, Akademija likovnih umetnosti\, Ljubljana\n1988\, Centre Internacional de Recerca Grafica\, Calella\, Španija\n1997–1998\, Štipendija japonske vlade Bunka-sho\, dela v delavnicah pri mojstrih: Harumi Sonoyama\, Fumio Kitaoka in Yuki Rei \nExibitions / Razstave \n150 samostojnih razstav\nv Avstriji\, na Hrvaškem\, v Kanadi\, na Kitajskem\, v Franciji\, v Nemčiji\, na Irskem\,\nv Izraelu\, v Italiji\, na Japonskem\, v Srbiji in v Sloveniji \n250 skupinskih razstav\nv Aziji\, Afriki\, Evropi\, Severni in Južni Ameriki \nMajor international exibitions / Izbor mednarodnih skupinskih razstav \nInternational Ex libris exhibition 750 years of Kamnik\, 1979\, Kamnik\, Slovenija\nCollegium Artisticum Zajedno 85\, 1985\, Sarajevo\, Bosna in Hercegovina\nStudentski grad Zajedno 85\, 1985\, Beograd\, Srbija\nTutav International students prints\, Turkish grand national assembly\, 1985\, Ankara\, Turčija\nAuction Jugoplastika\, 1987\, Split\, Hrvaška\n14th International Print Exhibition\, 1988\, Yokohama\, Japonska\nCadaques\, 9th Mini Print International\, 1989\, Španija\nYokohama\, 15th International Print Exhibition\, 1989\, Japonska\nThe 9th MPIC\, 1990\, Barcelona\, Španija\nThe 9th MPIC\, 1990\, Toulouse\, Francija\n5th Annual International Exhibition of Miniature Art\, 1990\, Toronto\, Kanada\n10th Mini Print International\, 1990\, Cadaques\, Španija\n16th International Print Exhibition\, 1990\, Yokohama\, Japonska\nKomplot\, International Prints Exhibition\, 1990\, Horny Smokovec\, Slovaška\nPresov\, Komplot\, City Gallery\, International Prints\, 1990\, Slovaška\nKulturbiesel Bierjokl\, Aukcia ABCD\, 1990\, Celovec\, Avstrija\nMuseo de Gava\, the 10th MPIC\, 1990\, Barcelona\, Španija\nLikovni Salon Tribine Mladih\, International Exhibition 4+2+1\, 1990\, Novi Sad\, Srbija\n1st Kochi InternationalTriennial Print Exhibition\, 1990\, Ino-cho\, Japonska\n7th Triennial of Yogoslavia Printmaking\, 1990\, Bitola\, Severna Makedonija\nGalerija Likovnih Susreta\, Slovenska grafika\, 1991\, Subotica\, Srbija\n3rd International Triennial of Art Against War\, 1991\, Majdanek\, Poljska\n1st Annual International Miniprint Exhibition\, 1991\, Napa Valley\, Združene države Amerike\n11th Mini Print International\, 1991\, Cadaques\, Španija\nHonolulu University Hawai\, 11th MPIC\, 1992\, Honolulu\, Združene države Amerike\nInternazionala di Grafica Carta Colore\, 1992\, Udine\, Italija\nDie Slowenische Bildende Kunst Heute\, 1992\, Bonn\, Nemčija\n17th Interbational Print Exhibition 17th\, 1992\, Yokohama\, Japonska\n6th Busan Biennial of Prints\, 1992\, Busan\, Koreja\nYokohama Print Auction\, 1992\, Yokohama\, Japonska\n12th Mini Print International\, 1992\, Cadaques\, Španija\n1st International Graphic Biennale\, 1993\, Maastricht\, Nizozemska\n1st International Mini Print Exhibition\, 1993\, Maribor\, Slovenija\n1st Egiptian International Print Triennale\, 1993\, Cairo\, Egipt\n2nd Kochi International Triennial Print Exhibition\, 1993\, Ino-cho\, Japonska\n13th Mini Print International\, 1993\, Cadaques\, Španija\n62nd Exhibition of Japan Print Associatio\,n 1994\, Tokyo\, Japonska\n3e Triennale Mondiale D‘Estampes Petit Format\, 1994\, Chamalieres\, Francija\n2a Biennale Internazionale d‘Arte Moderna Contemporanea\, 1995\, Sassari\, Italija\n1st International Art Biennale\, 1995\, Valleta\, Malta\n1st International Mini PrintTriennial\, 1995\, Tokyo\, Japonska\n1st International Triennial of Graphic Art\, 1995\, Sofia\, Bolgarija\n2nd International Aquarel Biennial\, 1995\, Kamnik\, Slovenija\nHanshin Awaji Kobe Art Aid Donation by Leon Zakrajsek\, 1998\, Osaka\, Japonska\n66th Exhibition of Japan Print Association\, 1998\, Tokyo\, Japonska\nCasa Sperlari\, 1a Rasegna Internazionale dell Incisione\, 1999\, Cremona\, Italija\nPeceheria Vecchia\, Rassegna Internazionale d Incizione Contemporanea\, 1999\, Este\, Italija\nY2K International Exhibition of Prints\, 2000\, Taipei\, Tajska\nY2K International Exhibition of Prints\, 2000\, Tokyo\, Japonska\nImperial Hotel\, 10th anniversary of diplomatic relationship Slovenia-Japan\, 2001\, Tokyo\, Japonska\nGrabado Bianco&Nero\, 2002\, Cancun\, Mehika\n1a\, 2a\, 3 a Rasegna Internazionale di picolo formato\, 1999\, 2001\, 2003\, Cremona\, Italija\nReflection 21 »Shoku-Hatsu«\, Space TAA\, 2004\, Tokyo\, Japonska\nExibition of HAN 17\, Iwasaki Museum\, 2005\, Yokohama\, Japonska\nVespolete\, Donazione Dino Formaggio\, Museo A. Melandra\, 2005\, Italija\nBalkan Bez Granica\, 2006\, Banja Luka\, Bosna in Hercegovina\nM.I\, .C.R.O. In Cartis International\, 2007\, Roma\, Italija\n6th Lessedra World Art Print Annual\, 2007\, Sofia\, Bolgarija\n3rd International Art Biennale\, 2008\, Peking\, Kitajska\nCon-Sum »Et in Barbaria Ego«\, 2009\, Dusseldorf\, Nemčija\n2nd NBC Tokyo International screen Print Biennial\, 2009\, Tokyo\, Japonska\nArtist in residence Guanlan selection\, Jin Be Culture Center\, 2009\, Makav\,\nArtist in residence Guanlan selection\, Hong Kong Cultural Centre\, 2009\, Hong Kong\,\nArtist in residence Guanlan selection\, Government Building of Shenzen\, 2010\, Shenzen\, Kitajska\nKuća Đure Jakšića\, XIV međunarodna izložba Široka Staza\, 2010\, Beograd\, Srbija\nElle Decor Sajam Stanovanja\, 2010\, Zagreb\, Hrvaška\n9th Lessedra World Art Print Annual\, 2010\, Sofia\, Bolgarija\nKeerqin Art Museum\, Selected works from Gualan Print Base\, 2010\, Keerqin\, Kitajska\nGalerija Stancic\, 2011\, Zagreb\, Hrvaška\n»CIGE«\, China World Trade Center\, Art Channel\, 2011\, Peking\, Kitajska\n»Art Beijing« China Agricultural Ehxibition Center\, 2011\, Peking\, Kitajska\,\nBudapest Gallery\, The Challange of the Cravat\, 2011\, Budimpešta\, Madžarska\nInstituto Cultural de Providencia\, 2011\, Santiago\, Čile\n3rd NBC Tokyo International screen Print Biennial\, 2011\, Tokyo\, Japonska\n11th Lessedra World Art Print Annual\, 2012\, Sofia\, Bolgarija\nMGLC\, Odtisi in vtisi\, 2012\, Ljubljana\, Slovenija\nMuzej svremene umjetnosti Istre\, 2013\, Pula\, Hrvaška\nVila Manin\, La Maggia dell arte\, 2014\, Passariano di Coidroipo\, Italija\nGSA Galerie\, Slovenija-The Netherlands/10:10\, 2014\, Hilversum\, Nizozemska\n17th International Fine Arts Colony\, 2014\, Ljubljana\, Slovenija\n6th Miniprint Internacional Rosario 2014\, Rosario\, Argentina\n1. Likovna kolonija Kresimir Ledic\, 2014\, Mostar\, Bosna in Hercegovina\nDie Magie der Kunst\, Kunstlerhauss\, 2015\, Dunaj\, Avstrija\nMagija umjetnosti\, Gliptoteka\, 2015\, Zagreb\, Hrvaška\nBienal do Douro i Global Print\, 2015\, Alijo\, Portugalska\n7th International Graphic Art Biennial\, 2015\, Split\, Hrvaška\nEvropean Parliament\, Academia Cravatica Exhibition\, 2015\, Strasbourg\, Francija\nTel Aviv\, Cultural Exchange Izrael-Slovenija\, Office in Tel Aviv Gallery\, 2016\, Izrael\n3. Mednarodni grafični Valvasorjevi dnevi\, 2016\, Bogenšperk\, Slovenija\nHAN 17& Leon Zakrajsek\, Inoac Ginza Gallery\, 2016\, Tokyo\, Japonska\n84 th Exhibition of Japan Print Association\, 2016\, Tokyo\, Japonska\nLikovni krug 1952-2017-Art Expo\, 2017\, Novi Sad\, Srbija\nCultural Center Cologne-Muhlheim\, 2017\, Koln\, Nemčija\nMunicipal Museum\, 2017\, Nassau\, Nemčija\nCultural Center Haus Eberhard\, 2017\, Diez\, Nemčija\nInternational prints exchange\, 2017\, Wroclaw\, Poljska\n11th Biennial Miniature Print Norwalk CT\, 2017\, Norwalk\, Združene države Amerike\n11th BIMPC\, Bendheim Gallery\, 2017\, Grenwich\, Združene države Amerike\nHAN 17 Print exhibition\, Inoac Ginza Gallery\, 2017\, Tokyo\, Japonska\nHAN 17 Tokyo print Association exhibition\, Art Museum\, 2018\, Osijek\, Hrvaška\n9th Triennial of graphic art ITG Bitola\, 2021\, Bitola\, Severna Makedonija\nHAN 17 Print exhibition\, Inoac Ginza Gallery\, 2018\, Tokyo\, Japonska\nSmall size works\, Yoseido Gallery\, 2018\, Tokyo\, Japonska\nArt Museum\, Tribuna Graphic X Edition\, 2019\, Cluj-Napoca\, Romunija\nWorld Wide Prints\, 2020\, Caerano di San Marco\, Italija\n2nd International Triennial of Graphic Art\, 2020\, Livno\, Bosna in Hercegovina\n3rd Mini Print Internacional Cantabria\, 2020\, Santander\, Španija\nMonsoon Printmaking 2020 Bindu Space\, 2020\, Khatmandu\, Nepal\nGalerija Malih Formata\, 2020\, Bol na Braču\, Hrvaška\nIwasaki Museum\, Exhibition of printmaking association HAN 17\, 2020\, Yokohama\, Japonska\nCollection of MPCantabria\, Cervantes Institute\, 2021\, Bordeaux\, Francija\n88th Exhibition of Japonska Print Association\, 2021\, Tokyo\, Japonska\n10th Triennial of graphic art ITG Bitola\, 2021\, Bitola\, Severna Makedonija\nSkyline International Exhibition\, A60 Contemporary Art Sace\, 2021\, Milano\, Italija\nSkyline International Exhibition Villa Venino\, 2021\, Novate Milanese\, Italija\n5th Global Print 2022\, 2022\, Alijo\, Portugalska\nMini Print Cantabria Collection\, UMCS University Art Gallery\, 2022\, Lublin\, Poljska\nMeđunarodna izložba grafike Svjetove nadilazimo\, 2022\, Velika Gorica\, Hrvaška\nInternational print exhibition O.R.I.E.N.T.\, 2023\, Cluj Napoca\, Romunija\nLiceo Scientifico Grassi Mostra Internacionale\, 2023\, Latina\, Italija\nExpozitie de Arta O.R.I.E.N.T.\, 2023\, Sangeorz Bai\, Romunija\n90th Exhibition of Japan Print Association\, 2023\, Tokyo\, Japonska \nProfessional activities / Profesionalne aktivnosti: \nSince 1987\, Member of the Slovenian Fine Artists Society\n1996\, Director of Japan Print Association\, 100 Members Exhibition\, Škofja loka\, Slovenia\nSince 1998\, Member of Kamakura Print Collection\, Japan\n1999–2005\, Member of the Scientific Committee and Selector »L‘Arte e il Torcio« Cremona\, Italy\n2002\, Organizer of HAN 17 Tokyo Printmaking Association Exhibition\, Ljubljana\, Slovenia\n2003\, Chairman of Printmaking Department of Slovenian Fine Artists Society\nSince 2003\, Honorary Member Tokyo Print Association HAN 17\, Japan\nSince 2004\, Honorary Member Likovni Krug Petrovaradin\, Novi Sad\, Serbia\n2009\, Artist in Residence Guanlan Print Base\, China\n2007\, 2010\, 2012\, Jury Member and Selector\, Sofia Lessedra International Exhibition\, Sofia\, Bulgaria\n2010\, Artist in Residence Art Channel Gallery 978\, Peking\, China\n2014\, Chairman of Foregin Executive Committee of JPA Japan Print Assciation Exhibitions in Europe\,\n2015\, Chairman of Exhibition\, 33 Contemporary Japanese Printmakers Exhibition in Dubrovnik\, Croatia\n2017\, Chairman of Exhibition\, 50 Members Japan Print Association\, Gliptoteka HAZU\, Croatia\n2018\, Chairman of Exhibition\, HAN17 Tokyo Print Association and Harumi Sonoyama\, Art Museum\, Osijek\, Croatia\n2020\, Selector for Japanese Artist\, 2nd International Triennial of Graphic Art\, 2020\, Bosnia and Hercegovina\n2022\, Member of HDLU\, Croatian Association of Fine Arts\n2022\, Chairman and Curator of Contemporary Japanese Printmakers Exhibition Gallery Sv. Kerševan\, Šibenik\, Croatia\n2022\, Special Overseas Member of JPA Japan Print Association\n2023\, Curator of Italijan Printmakers Exhibition\, Bale-Valle\, Croatia \nAwards / Nagrade \n1986\, Grand Prix for print\, 19th Yugoslav Art Academys Workshop\, Ivanjica\, Jugoslavija\, Purchase Award VI. Extempore\, Ljubljana\, Slovenia\n1987\, Purchase Award VII. Extempore\, Ljubljana\, Slovenia\n1988\, Purchase Award VIII. Extempore\, Ljubljana\, Slovenia\n1990\, 1st Kochi Triennial Exhibition of Prints\, Purchase Award\, Ino cho\, Japan\n1994\, Parchemin D‘honneur\, 3e Triennale Mondiale D‘estampes petit format Chamalieres\, France\n1995\, Diploma D‘onore\, 2a biennale Internazionale d‘arte moderna Contemporanea\, Europa unita 94/95\, Sassari\, Italy\nDistinction Award\, 1st International Art Biennale Malta\, Malta\nSudeto Premio\, Grand Premio 100 Nominations\, Sassari\, Italy\n1996\, Cavaliere Del Arte\, Sassari\, Italy\n1997\, Bunka-cho Fellowship\, Japanese Governament Art Award\, Tokyo\, Japan\n2009\, Honorable Mention\, 2nd NBC Tokyo International Print Biennial\, Tokyo\, Japan\n2014\, Artist on Globe\, Zagreb\, Croatia\n2016\, Japan Foreign Ministers Commendation\, Tokyo\, Japan\n2017\, Speedball Purchase Award\, 11th Biennial International Miniature Print Norwalk CT\, U. S. A.\n2018\, Artist in Globe\, Zagreb\, Croatia\nSpecial Award\, 9th International Triennial of Graphic Art Bitola\, North Macedonia\n2021\, Honorary and Special Award\, 10th International Triennial of Graphic Art Bitola\, North Macedonia \nwww.leon-zakrajsek.eu
URL:https://kcjt.si/dogodek/leon-zakrajsek-ojigi-hommage-a-yuki-rei/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/zakrajsek_www.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230510T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230510T205000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T125858Z
LAST-MODIFIED:20250806T155503Z
UID:10000019-1683745200-1683751800@kcjt.si
SUMMARY:Jezdeca / Jezdeca
DESCRIPTION:FILM IZVEN / Dominik Mencej / igrajo: Timon Šturbej\, Petja Labović\, Anja Novak\, Nikola Kojo\, Peter Musevski / Slovenija\, Srbija\, Bosna in Hercegovina\, Italija\, Hrvaška / 2022 / 107 min / hrvaščina\, slovenščina / distribucija: Fivia \nMladi slovenski režiser\, navdihnjen s filmom Goli v sedlu\, je posnel nostalgično zgodbo o dveh prijateljih\, ki se podata na cesto v iskanju svobode\, ljubezni in samih sebe. Nagrada občinstva in vesna za najboljšega igralca\, montažo in zvok na festivalu slovenskega filma. \nPomlad 1999. Prijatelja iz zakotne vasice v Prlekiji sfrizirata svoja mopeda in se podata na cesto. Na poti skozi nedavno odcepljeni Slovenijo in Hrvaško se jima pridružita skrivnostna mlada ubežnica in ostareli motorist. Osebne vrednote se znajdejo na preizkušnji\, svobodna volja pa pod vprašajem … \nPo projekciji filma v sredo\, 10. 5.\, bo pogovor z ustvarjalci filma.
URL:https://kcjt.si/dogodek/jezdeca-jezdeca/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Jezdeca_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230422T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230422T113000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T124748Z
LAST-MODIFIED:20250806T155500Z
UID:10000015-1682157600-1682163000@kcjt.si
SUMMARY:Kiti\, varuhi planeta /  Les Gardiennes de la planète
DESCRIPTION:ČUDOVITO POSNET DOKUMENTARNI FILM JE HVALNICA LEPOTI\, INTELIGENCI IN VELIČASTNOSTI KITOV. \n  \nZGODBA \nKit grbavec je nasedel na osamljeni obali. Medtem ko skupina žensk in moških organizira njegovo reševanje\, odkrivamo neverjetno zgodbo o kitih\, prebivalcih svetovnih oceanov\, ki so ključni ohranjevalci ekosistema našega planeta že več kot 50 milijonov let. Film\, ki ga je navdihnila pesem Whale Nation Heathcota Williamsa\, nas popelje na potovanje\, na katerem odkrivamo še neraziskana področja in komaj poznano družbo kitov – z njihovimi izjemnimi sposobnostmi in bogatim ter kompleksnim socialnim življenjem. \n  \nDVE UGODNOSTI ZA OBISKOVALCE \nFilm Kiti\, varuhi planeta\, bomo predvajali na svetovni dan zemlje\, 22. aprila 2023. Z vstopnico z velike naravoslovne razstave V vrtincu sprememb\, ki je v Cankarjevem domu na ogled od 13. decembra 2022 do 5. novembra 2023\, si lahko film ogledate po znižani ceni – 3\,00 €. \nPrav tako si lahko razstavo V vrtincu sprememb z vstopnico z ogleda filma Kiti\, varuhi planeta do svetovnega dneva čebel\, 20. maja\, ogledate po znižani ceni – 3\,00 €.
URL:https://kcjt.si/dogodek/kiti-varuhi-planeta-les-gardiennes-de-la-planete/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Still-2a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230418T194500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230418T221000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T125345Z
LAST-MODIFIED:20250806T155458Z
UID:10000017-1681847100-1681855800@kcjt.si
SUMMARY:Vse povsod naenkrat / Everything Everywhere All at Once
DESCRIPTION:FILM IZVEN / Dan Kwan\, Daniel Scheinert / ZDA / 2022 / 139 min / mandarinščina\, angleščina / distribucija: Fivia \nVsega naveličani lastnici propadajoče pralnice življenje greni starajoči se oče\, mož ji je pravkar vročil ločitvene dokumente\, poleg tega pa nikakor ne najde stika z lezbično hčerko. Potem pa jo srečanje z neusmiljeno delavko davčne uprave nepričakovano katapultira v drugo dimenzijo… Odštekana filmska pustolovščina\, ki združuje elemente znanstvene fantastike\, komedije in borilnih veščin\, a tudi ganljive družinske drame. 11 nominacij za oskarja 2023\, 7 osvojenih oskarjev – za film\, režijo\, najboljšo igralko v glavni vlogi\, najboljšo igralko v stranski vlogi\, najboljšega igralca v stranski vlogi\, najboljši izvirni scenarij in najboljšo filmsko montažo.
URL:https://kcjt.si/dogodek/vse-povsod-naenkrat-everything-everywhere-all-at-once/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vse-povsod-naenkrat_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230418T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230418T191500
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T125154Z
LAST-MODIFIED:20250806T155455Z
UID:10000016-1681839000-1681845300@kcjt.si
SUMMARY:Blizu / Close
DESCRIPTION:FILM IZVEN / Lukas Dhont / Belgija\, Nizozemska\, Francija / 2022 / 105 min / nizozemščina\, flamščina\, francoščina / distribucija: Fivia \nRahločutna\, presunljiva zgodba o prijateljstvu med odraščajočima fantoma\, film »o izgubi nežnosti v svetu\, polnem toksične moškosti«. Velika nagrada žirije v Cannesu\, nominacija za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec ter dve lovoriki na ljubljanskem Liffu: nagrada Art kino mreže Slovenije in nagrada mladinske žirije Kinotrip.
URL:https://kcjt.si/dogodek/blizu-close/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Blizu_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230415T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230415T183000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T125516Z
LAST-MODIFIED:20250806T155451Z
UID:10000018-1681578000-1681583400@kcjt.si
SUMMARY:Srečen bo čas
DESCRIPTION:FILM IZVEN / David Sipoš / Slovenija / 2022 / 88 min / distribucija: Studio Siposh \nSodoben filmski portret\, ki odkriva ozadje vizionarskega dela Antona Martina Slomška. Iz številnih niti stkana pripoved o človeku\, ki je globoko spoštoval okolje\, v katerem je odraščal in pozneje deloval. S svojo odločnostjo in velikimi napori je domači kulturni prostor pomikal ob bok drugih evropskih narodov\, ki so sredi 19. stoletja doživljali preporod. Navdihujoča zgodba o človeku\, ki je poznal slovensko dušo in ji vdano posvetil celo svoje življenje.
URL:https://kcjt.si/dogodek/srecen-bo-cas/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/136066.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230414
DTEND;VALUE=DATE:20230513
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250811T145022Z
LAST-MODIFIED:20250811T145022Z
UID:10000269-1681430400-1683935999@kcjt.si
SUMMARY:NEVENKA ARBANAS: Arheologija človeških izkušenj: »meje«
DESCRIPTION:Odnos med snovjo in dematerializacijo začetnega motiva v raziskovalnem procesu. V širšem smislu lahko delo hrvaške grafičarke Nevenke Arbanas razumemo kot poskus soočenja z realnostjo našega življenja in neizprosnimi dogodki. \nRazstavo v Galeriji Kocka v sklopu letnega programa predstavlja DLUD. \n  \n*** \nIvana Rončević Elezović:\nPravljični svet Nevenke Arbanas \nOsnovna elegičnost umetnosti Nevenke Arbanas je še posebej potrjena z uspešnim ciklusom Listi iz leta 2010 in dalje. Ta ciklus zaznamuje procesualnost serijskih variacij motivov lista v različnih kombinacijah. Pri tem je ena njegovih ključnih značilnosti gradnja celotnih ambientov razstavnih prostorov. \nUprizoritvena strategija recentnih razstav Nevenke Arbanas pomeni prestopanje meja likovnih zvrsti in medijev\, v katerih se grafični papir razume in interpretira kot skulptura\, kar najdemo tudi v razstavni praksi grafika Marija Čaušića iz Osijeka. Arbanasova ustvarja nenavadne postavitve\, ki dobivajo pomen\, ki je enak in komplementaren naravi njenih odtisov\, s preboji v prostor predimenzioniranih\, monumentalnih grafik\, ki »curijo« po galerijskih tleh ali pa so nekonvencionalno umeščene v prazna središča razstavnih prostorov\, kot denimo na postavitvi razstave Listi v zagrebški galeriji Bačva leta 2016. \nLirični pridih elegij Nevenke Arbanas gradi meditativna in melanholična atmosfera kot pomembna determinanta moderne umetnosti nasploh in v prizorih\, ovitih v fluide sanj njenega pravljičnega sveta\, ki v misli vabijo atmosfere sanjskih legend Marca Chagalla in njihov nadrealistični trenutek kot eden možnih ključev za branje te umetnosti. \nZa umetnico Nevenko Arbanas je na poseben način značilna kakor iz sna blaga nežnost ambienta. Obenem preseneča spretnost\, s katero na visoki umetniški ravni deluje v svojih grafikah na dveh poljih: hkratnosti aluzije na konkretnost in objektivnost izhodiščnega motiva ter njegovega transponiranja v področja metafore\, simbola. Posledica tega je kompleksno večplastno razmerje med materijo in dematerializacijo izhodiščnega motiva v procesu\, ki ga lahko razumemo kot raziskovanje\, kot nekakšno arheologijo človekove izkušnje (human condition)\, interpretirane arhetipsko\, na splošno ali posamično\, intimno\, kot na razstavi Spomini leta 2014 v Studiu Josip Račić zagrebškega Narodnega muzeja moderne umetnosti. Razstava je namreč v elegičnem tonu komemorirala spomin na pota umetničinih prednikov po evropskih bojiščih Galicije in Lvova med prvo svetovno vojno in vzpostavila tragično vez z današnjim trenutkom\, ki ne bi mogla biti bolj aktualna. \nCeloten opus Nevenke Arbanas lahko v širšem smislu na ta način med drugim razumemo kot poskus soočenja z realnostjo našega življenja in neizprosnimi dogodki zgodovine skozi tolažbo elegične lepote\, ki omrtviči in skriva surovosti. \n*** \nAkademska slikarka in grafičarka Nevenka Arbanas (*1950) je diplomirala leta 1975 na oddelku za grafiko na zagrebški Akademiji za likovno umetnost pri prof. Albertu Kinertu. Na isti ustanovi je dve leti kasneje magistrirala iz grafike. \nV grafičnih tehnikah se je izpopolnjevala v Franciji v Atellieru 17 Stanleya Williama Hayterja v Parizu (1986)\, na Češkem na Likovni akademiji v Pragi v razredu L. Čepelaka (1988) in na Nizozemskem. \nOd leta 2000 do 2017 je službovala kot profesorica na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Zagrebu. \nNa temelju umetniških dosežkov v realizaciji umetniškega projekta in pisnega dela »Listi / ustvarjanje asociacij pri gledalcih grafičnega odtisa« je leta 2017 dosegla akademsko stopnjo doktorice umetnosti na področju likovnih umetnosti. \nSodelovala je na več kot 200 skupinskih in čez 60 samostojnih razstavah. \nNevenka Arbanas je hrvaška umetnica\, znana praktično izključno kot grafičarka. Leta 2018 je na razstavi v Galeriji Klovićevi dvori v Zagrebu predstavila samo in edino svoje grafike. Od takrat jo imenujejo »prva dama hrvaške grafike«. Na tej veliki retrospektivni razstavi je predstavila 350 svojih del in obeležila pol stoletja kariere\, z besedili v katalogu pa sta jo pospremila Tonko Maroević in Luko Paljetak. \nIzraža se z monokromnimi in kolorističnimi kompozicijami. Uporablja različne\, najpogosteje kombinirane tehnike in z grafičnimi metodami dosega slikarske efekte. Njenim umetniškim grafičnim dosežkom pripisujejo brisanje meje med grafiko in sliko. \n  \n  \nIzbor nagrad: \n1985. Nagrada za grafiko Ex aequo na X. bienalu Slavoncev v Osijeku \n1994. Premija HAZU\, na 18. zagrebški razstavi grafike\, Kabinet grafike HAZU \n2003. Nagrada Hrvaškega društva likovnih umetnosti za najboljšo razstavo leta v Galeriji Forum\, Zagreb \n2007. Nagrada za napredek grafične umetnosti na 3. mednarodnem grafičnem bienalu v Splitu \n2012. Nagrada žirije na 6. hrvaškem trienalu grafike\, Kabinet grafike HAZU \n2017. Grand prix na 1. mednarodnom trienalu grafike v Livnem\, BiH \n2019. Državna nagrada ‘Vladimir Nazor ‘ za življenjsko delo na področju likovne umetnosti za 2018. \n  \nIzbor samostojnih razstav: \n1983. Salon Galerije Karas\, Zagreb; Galerija J. Klović\, Rijeka; Galerija grafike Energoinvesta\, Sarajevo \n1989. Galerija Akademije vytvarnich umeni\, Praga \n1993. Salon Galerije Karas\, Zagreb \n1994. Umjetnički paviljon Juraj Šporer\, Opatija \n1997. Kabinet grafike HAZU\, razstava grafike ob priložnosti premije HAZU\, Zagreb \n1998. Galerija Sv. Krševan\, Šibenik; Mestna hiša\, Bonn\, Nemčija; Galerija Galženica\, Velika Gorica \n1999. Cankarya Belediyesi\, Ankara\, Turčija \n2000. Galerija Juraj Klović\, Rijeka \n2001. Galerija Krka\, Novo Mesto\, Slovenija \n2002. Galerija Galženica (risbe\, grafike)\, Velika Gorica \n2003. Galerija Forum\, Zagreb; Gallery Art factory\, Praga\, Češka Republika; Galerija ‘Krško’\, Krško\, Slovenija; Galerija ‘Krka’\, Ljubljana\, Slovenija \n2004. Galerija likovnih umjetnosti\, Osijek \n2005. Klašter Zlata Koruna\, Česky Krumlov\, Češka Republika; Bibliotheque Centrale\, Mulhouse\, Francija; Gradski muzej\, Galerija Oranžerija (ambientalna grafika)\, Vukovar \n2006. ‘Grafike 2003.-2007.’\, Galerija umjetnina\, Split \n2007. Lamutov likovni salon\, Kostanjevica na Krki\, Slovenija \n2010. Studio Moderne galerije Josip Račić\, ‘Listovi’\, Zagreb \n2014. Studio Moderne galerije Josip Račić\, ‘Sjećanje’\, Zagreb \n2015. HDLU\, Galerija Bačva\, Zagreb \n2018. Galerija Klovićevi dvori\, ‘Nevenka Arbanas – retrospektiva’\, Zagreb \n2019. Franjevački muzej i galerija Gorica\, Livno\, BiH
URL:https://kcjt.si/dogodek/nevenka-arbanas-arheologija-cloveskih-izkusenj-meje/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Nevenka-Arbanas-Apstraktno-akvatinta-mezzotinta-45x60cm-slika-3880857.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230320
DTEND;VALUE=DATE:20230415
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250811T144934Z
LAST-MODIFIED:20250811T144934Z
UID:10000268-1679270400-1681516799@kcjt.si
SUMMARY:BOŠTJAN KAVČIČ: Krog
DESCRIPTION:Namen postavitve Kroga v Galeriji Kocka je simbolna oploditev kvadrata s krogom. Kompozicija izraža premik od linearne perspektive k cikličnemu dojemanju prostora in časa znotraj in zunaj nas ter ozaveščanju naše vpetosti med Nebom in Zemljo. \n  \n  \n*** \nRazstava z naslovom Krog obsega kamnita kiparska dela – ORGanizme\, ki so nastali v zadnjem desetletju. ORGanizmi so kamnite skulpture – popkovine\, ki povezujejo Nebo in Zemljo. V Galeriji Kocka so postavljeni tako\, da poplesujejo v krogu in s tem ponazarjajo življenske cikle v sozvočju z letnimi časi. \nČeprav krog nima začetka in ne konca\, opišimo najprej Rusalke\, ki predstavljajo pomladni vdih\, ki se pravkar prebuja. Sile v naravi se spomladi izrazijo navzven\, zato tudi Rusalke s poudarjeno vertikalo brstijo ter rastejo proti nebu. \nPomladni utrip iz vertikale v horizontalo prevesi Polž\, ki mu sledita Galaksiji\, ki predstavljata vrhunec širitve in svetlobe poletja. Moment je izražen z nizanjem spiralnih črt na svetlem kraškem kamnu in ekspanzijo v maksimalno širino. \nSledi jesenski izdih\, sprostitev in čas\, ko se narava začne obračati navznoter. Svetloba pojenja z vsakim Svečnikom posebej. Noč pridobiva svojo moč in se razbohoti v najtemnejšem delu leta\, ko kraljuje Črna Boginja. \nZima predstavlja dno diha\, ki sem ga ponazoril z peščenim curkom v delu Memento mori. Kljub neusmiljenemu odtekanju časa\, delo nosi v sebi zametek preporoda. Obiskovalci so namreč povabljeni\, da sami pomagajo poroditi nov krog\, s tem ko pesek zopet stresejo na vrh skulpture\, da začne znova polzeti. \nV centru Kroga je skulptura\, ki jo tvorita dva ORGanizma s skupnim naslovom Enost. \nNa višji oktavi kot jo predstavlja ples ORGanizmov na obodu\, v centru ponazarjata princip manifestacije. \nTočka v centu jadra predstavlja idejo\, ki se iz vakuuma preko vrtinčastih polj utelesi v materiji\, ki jo tvori obod ali Svitek. Magnetizem med poloma ustvari napetost\, ki kot iskra preskoči in ustvari tretjo energijo – nov krog – novo življenje. \n  \n»Zaživimo pomlad!«\nDelavnica obsega voden ogled z avtorjem po kiparski razstavi kamnitega kroga skulptur\, postavljenega na prvi pomladni dan. \nSprehodili se bomo skozi postavitve letnih časov in jih vsak po svoje poglobljeno občutili. Kiparskih del se bomo lahko dotikali in z nekaterimi skulpturami znotraj kroga interaktivno delovali. Naše uvide in doživetja bomo izrazili v ekspresivni risbi\, besedi ali gibu. \nDelavnica krepi domišljijo\, koncentracijo\, notranji mir\, taktilno zaznavanje ter samostojno izražanje notranjih zaznav. Ozavešča pomen človekove povezanosti z naravnimi cikli. Spodbuja posameznikovo kreativnost in suvereno izražanje v družbi. Delavnica je primerna za vse starostne skupine otrok kot za tiste\, ki otroka še nismo pozabili v sebi. \nDelavnica traja najmanj 45 minut\, po želji pa lahko čas trajanja prilagodimo skupini. \n  \n  \nAkademski kipar Boštjan Kavčič (1973)\, magister videa\, je član DLUD. Rojen je bil v Šempetru pri Gorici\, živi in ustvarja pa v Rodinah v Beli krajini.  Goji energično\, neposredno kiparstvo v kamnu\, kot bi ga nosil že v svojih genih – tako spomeniško monumentalno kot miniaturno plastiko. Fascinira z organomorfnimi objekti v kamnu in bronu\, kjer napetim oblikam pripenja strukturo površine. Izrazita pojavna nota njegovih skulptur je pravzaprav zajeta vsebina\, velika domišljenost njihovega obstajanja\, ki harmonizira njihovo oblikovno in površinsko taktilnost. Na drugi strani pa dostikrat kiparsko prepleta družbeno angažirane vsebine.
URL:https://kcjt.si/dogodek/bostjan-kavcic-krog/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Bostjan_Kavcic_Enost.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230317T203000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230317T224000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T124652Z
LAST-MODIFIED:20250806T155449Z
UID:10000014-1679085000-1679092800@kcjt.si
SUMMARY:Vsa ta lepota in prelivanje krvi / All the Beauty and the Bloodshed
DESCRIPTION:FILM IZVEN / Laura Poitras / ZDA / 2022 / 122 min / distribucija: FIVIA \nGloboko osebni in hkrati izrazito politični dokumentarec Laure Poitras (Citizenfour) raziskuje neločljivo povezanost med aktivizmom ter življenjem in umetniškim delom Nan Goldin\, ene najvidnejših svetovnih fotografinj. Zlati lev za najboljši film na lanskem festivalu v Benetkah.
URL:https://kcjt.si/dogodek/vsa-ta-lepota-in-prelivanje-krvi-all-the-beauty-and-the-bloodshed/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vsa-ta-lepota-._2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230317T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230317T201000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T124509Z
LAST-MODIFIED:20250806T155446Z
UID:10000013-1679076000-1679083800@kcjt.si
SUMMARY:MRI / R.M.N.
DESCRIPTION:FILM IZVEN / Cristian Mungiu / Romunija\, Francija\, Belgija / 2022 / 125 min / distribucija: FIVIA \nFilm\, postavljen v multietnično transilvansko vas\, raziskuje\, kako se človek sooča z neznanim v kriznih časih. Prvak romunskega novega vala Cristian Mungiu (4 meseci\, 3 tedni in 2 dneva\, Matura) je svoj peti celovečerec premierno predstavil na festivalu v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/mri-r-m-n/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/MRI_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230308T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230308T190000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T124311Z
LAST-MODIFIED:20250806T155444Z
UID:10000012-1678294800-1678302000@kcjt.si
SUMMARY:Korzet / Corsage
DESCRIPTION:FILM IZVEN / Marie Kreutzer / Avstrija\, Luksemburg\, Nemčija\, Francija / 2022 / 113 min / distribucija: Demiurg \nRežiserka Marie Kreutzer in igralka Vicky Krieps radikalno obračunata z romantičnim mitom o priljubljeni avstrijski cesarici ter »Sisi« oživita kot izrazito sodobno žensko\, ki se skuša izviti iz prisilnega jopiča družbenih pričakovanj. Nagrada za najboljšo žensko vlogo v sklopu Posebni pogled festivala v Cannesu. Liffe 2022.
URL:https://kcjt.si/dogodek/korzet-corsage/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Korzet_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230303T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230303T213000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T124155Z
LAST-MODIFIED:20250806T155442Z
UID:10000011-1677870000-1677879000@kcjt.si
SUMMARY:Kotnik žalosti / Triangle of Sadness
DESCRIPTION:FILM IZVEN / Ruben Östlund / Švedska\, Danska\, Nemčija\, Francija / 2022 / 147 min / distribucija: Demiurg \nŠvedski satirik Ruben Östlund (Višja sila\, Kvadrat) svoje strupene bodice tokrat uperi v svet visoke mode in ekonomsko privilegiranih ter ustvari divje zabavno farso\, v kateri se razredna hierarhija obrne na glavo in se razkrije tržna vrednost lepote. Zlata palma na zadnjem festivalu v Cannesu. Liffe 2022.
URL:https://kcjt.si/dogodek/kotnik-zalosti-triangle-of-sadness/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Trikotnik-zalosti_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230303T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230303T184000
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250806T123607Z
LAST-MODIFIED:20250806T155439Z
UID:10000010-1677862800-1677868800@kcjt.si
SUMMARY:Po soncu / After sun
DESCRIPTION:FILM IZVEN / Charlotte Wells / Velika Britanija\, ZDA / 2022 / 98 min / distribucija: FIVIA \nRežiserko je brskanje po starih družinskih albumih navdihnilo k razmisleku o tem\, kako morda nikoli ne bomo zares razumeli celovitega notranjega življenja ljudi\, ki jih imamo radi. Njen globoko osebni\, slogovno izvirni in ganljivi celovečerni prvenec je navdušil kritike na festivalu v Cannesu in se uvrstil na številne lestvice najboljših filmov leta 2022.
URL:https://kcjt.si/dogodek/po-soncu-after-sun/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Po-soncu_3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230208
DTEND;VALUE=DATE:20230307
DTSTAMP:20260420T102217
CREATED:20250811T144825Z
LAST-MODIFIED:20250811T144825Z
UID:10000267-1675814400-1678147199@kcjt.si
SUMMARY:BOŠTJAN PUCELJ: imarathon
DESCRIPTION:V Galeriji Kocka predstavljamo projekt novomeškega fotografa Boštjana Puclja\, ki ga že nekaj let ustvarja na svojem instagram profilu. \nGre za ujete trenutke v podobah gibajočih se fotografij\, ki ravno zaradi dodane časovne razsežnosti izpovedujejo posnete motive na povsem izviren način. \nPrisluhnite pogovoru z umetnikom na našem podcastu KOOB Sessions. \nPrav tako vas vabimo k ogledu celotnih razstavljenih foto utrinkov\, ki jim na koncu sledi dodatek z deli dijakov: KOOB Sessions YouTube. \n8. 2.–6. 3. 2023 \nGalerija Kocka  je odprta vsak delovnik od 7. do 15. ure ter ob dogodkih v organizaciji Zavoda Novo mesto v Kulturnem centru Janeza Trdine. \n  \n*** \nBoštjan Pucelj je vizualni ustvarjalec. Njegovi projekti se lotevajo kritičnih tem\, ki jih povzroča sodobna družba\, ter tem\, ki bežijo iz našega vidnega obzorja in bodo kmalu postale le hrepeneč spomin. \nNjegova dela so bila razstavljena mednarodno\, med drugim na festivalih Kaunas Photo (Litva\, 2008); Octave Cowbell\, Metz (Francija\, 2010); Mois-off de la photographie\, Pariz (Francija\, 2010); PhotoMed\, Sanary-sur-Mer (Francija\, 2013); Organ Vida\, Zagreb (Hrvaška\, 2013); Guernsey Photography Festival (VB\, 2014); Villa Pérochon\, Niort (Francija\, 2015)\, Voies Off\, Arles (Francija\, 2018) in bila razstavljena na skupinskih razstavah Domestic\, Barcelona (Španija\, 2010); LAB EAST/LABOR OST – 30 fotografische Positionen aus 13 postkommunistischen Ländern\, Koln (Nemčija 2010). \n  \n*** \nBoštjan Pucelj je pred skoraj dvema desetletjema z velikimi koraki vstopil v slovenski fotografski prostor s serijo fotografij zavrženih nakupovalnih vozičkov\, ki jih je posnel na različnih koncih svojega rodnega mesta. Tudi tam\, kjer bi jih najmanj pričakovali\, na brežinah reke Krke ali pred stanovanjskimi bloki. Skrbno je zbiral informacije\, kje vse so ljudje videli odvržene vozičke in disciplinirano ustvarjal serijo\, ki se je razvlekla v večletni projekt. Nakupovalni vozički so simbol potrošništva\, saj jih ne najdemo samo pred velikimi trgovskimi centri\, sčasoma so vstopili tudi v polje grafičnega označevanja in v stilizirani podobi naselili realni in virtualni svet kot znak za nakup. Pucelj jih je v svojih fotografijah uporabil za kritiko sodobne potrošniške družbe. To povsem očitno vlogo nakupovalnih vozičkov je razširil z razmislekom\, kaj se z njimi zgodi\, ko jih izločimo iz osnovnega konteksta in se znajdejo na krajih\, kamor ne sodijo\, in v vlogah\, ki jim niso namenjene. S ciklom fotografij je tako razprl širok spekter vprašanj\, od ekoloških in družbenih do osebno intimnih. Pokazal je tudi\, kako lahko iz tako banalnega predmeta\, kot je nakupovalni voziček\, ustvariš fotografsko serijo\, ki bo odprla številna pereča vprašanja. Obenem se je pokazal kot spreten dokumentarist z jasnimi koncepti in s prefinjenim občutkom za fotografsko kompozicijo. \nV naslednjih letih je s konceptualno zaokroženimi cikli razširil nabor vsebin in motivov\, vprašanja\, ki (si) jih je zastavljal\, pa so ostala enaka. Morda le še malo bolj aktualna in boleča\, saj so se ekološki problemi in družbene anomalije v zadnjem desetletju le še povečali. Pucelj se kritike družbenih problemov ne loteva neposredno\, ampak skozi prefinjeno ironijo odmaknjenega\, a lucidnega opazovalca. Humor je redko prikazan kot anekdota\, avtor ga raje vplete v podton podob. Fotografije zato\, kljub svoji navidezni vsakdanjosti\, zahtevajo gledalca\, ki si bo vzel čas\, razmislil\, kaj je tisto\, kar gleda\, in se spustil tudi pod površino podobe\, do nenapisanega ironičnega komentarja. \nNedavno so v neki raziskavi ugotovili\, da povprečen sodobni obiskovalec muzejev in galerij ogledu posameznega likovnega dela nameni le sekundo ali dve. To hlastanje za informacijami\, ki so postale blago kot vsako drugo – in od tod potreba po njihovem neprestanem kopičenju –\, je seveda površno\, površinsko in podvrženo iskanju senzacij. Morda je Pucelj v želji čim dlje zadržati gledalca pred podobo\, slednje v zadnjih serijah podaljšal v video zapise. Za fotografijo včasih rečemo\, da predstavlja trenutek\, zamrznjen v času. Z razširitvijo časa na nekaj sekund je Pucelj to podobo delno odmrznil\, ob tem pa ji dodal še zvok. Gledalcu je s tem ponudil še dodaten element\, ki končni vtis sooblikuje\, včasih pa celo spremeni idejo\, ki smo si jo ustvarili ob fotografiji\, vzeti iz videa. Tako npr. fotografija ponve\, v kateri oseba\, ki je ne vidimo\, meša hrano\, dobi povsem drug smisel\, ko v ozadju slišimo publiko\, ki ploska političnemu funkcionarju\, ki je prišel odpreti slikarsko razstavo. Čeprav bi bilo nepravično soditi kar povprek\, se tovrstni pomembneži na razstavah običajno pojavijo le v času nabiranja volilnih glasov. Povezava tega\, kar slišimo v ozadju\, in tega\, kar vidimo na posnetku\, zato odpira številne možnosti interpretacij in bolj ali manj nekorektnih namigov. Lahko pa ima zvok tudi drugačno nalogo. Pri drugem prizoru z odprtja razstave klasična glasba\, ki jo slišimo iz osrednjega prostora\, sicer ni ključna za razumevanje prizora\, skupaj z negibnostjo obiskovalcev v preddverju pa vanj vnese določen nadrealistični moment. Tega je eden od komentatorjev slike na Instagramu (kjer Pucelj fotografije in videe redno objavlja) upravičeno povezal z vzdušjem\, ki ga v svojih filmih ustvari švedski režiser Roy Andersson. S slednjim si Pucelj deli občutek za absurd\, ki pa ga ne ustvari v režiranih prizorih\, temveč ga najde med pohajkovanjih po mestih ali ob obiskih prireditev. Rezanje traku ob odprtju novega objekta samo po sebi ni nujno smešno\, a na Pucljevem posnetku je ob nerodnosti akterjev to dejanje prikazano kot še en prenapihnjen in absurden obred v službi katerekoli oblasti in ideologije. Tudi zvok\, ki ga ustvarja krampanje dveh delavcev na gradbišču sredi mesta\, poudari absurdnost takšnega prizora v času\, kjer se večino gradbenih del opravi s sofisticiranimi stroji. Nima pa zvok na vseh posnetkih vloge akuzmatičnega glasu\, ki bi videnemu dodal drugačno ali dodatno dimenzijo. \nMed razstavljenimi deli dve prikazujeta vrsti čakajočih pred poslopji; na prvem skupina ljudi z nakupovalnimi vozički dočaka trenutek\, ko se odpro vrata v supermarket\, na drugem posnetku se dolga vrsta čakajočih vije pred vhodom v novomeški kulturni center. Pri prvem je absurdno že to\, da v času preobilja produktov ljudje stojijo pred trgovino še pred njenim odprtjem\, v drugem primeru pa žal ne gre za množico\, ki bi si želela ogledati kulturni dogodek\, temveč gre za posnetek\, ki je nastal v času pandemije\, ko so se ljudje morali vsakodnevno testirati\, če so želeli na delovno mesto. Posnetka vsak iz svojega zornega kota osvetljujeta nove družbene razmere\, v katerih se pod krinko napredka in blaginje generirajo novi družbeni konflikti in problemi. Zame eden najboljših prizorov\, ki odlično prikaže občo zmedo vrednot\, so kopalci v brezhibno modrem bazenu\, ki so ga postavili na opuščeni tovorni ladji\, mimo katere teče onesnažena rjava reka. \nRazstava v Galeriji Kocka je razdeljena v štiri cikle: Odtujenost\, Napetost\, Nostalgičnost in Spokojnost. Naslova prvih dveh verjetno najbolje označita stanje duha v družbi zadnjih nekaj let\, posnetki\, ki so vanju vključeni\, pa premorejo največ jedkega humorja in družbene kritike. Naslov tretjega cikla namiguje na dejstvo\, da se s časovnim odmikom v ljudi naseli nostalgija za preteklimi časi\, tudi za tistimi\, ki jih sami morda niso živeli. Manj kot je perspektive v sedanjosti\, lepša se riše preteklost in nostalgija je njena polepšana cenzurirana podoba. Pucelj to razume\, zato z nemalo cinizma v tretji sklop poleg »spominov« na morje\, koncerte\, praznovanja in športne uspehe umesti tudi depresiven pogled na božično smrečico pred propadlim lokalom v središču Ljubljane in razpadajočo blagajno pred športnim objektom. \nPosnetki v ciklu Spokojnost se od prejšnjih najbolj razlikujejo\, so bolj intimni in avtor v njih pokaže veselje do drobnih detajlov\, ki bi jih večina spregledala. Dokončno nam razgali taktiko\, ki jo pravzaprav uporablja pri večini posnetega materiala: njegov pogled ni usmerjen tja\, kamor zre večina\, in ne v tisto\, kar je vsem na očeh. Avtor nam stvari raje pokaže tako\, da nas opozori na spregledane plati in na prvi pogled nepomembne detajle (zavržene kozarce maratoncev\, čevlje poslovnežev\, zastave v vetru ali oglas na volilnem plakatu). Pucljev fotografski jezik je avtorsko prepoznaven\, vizualno domišljen in nevsiljivo duhovit. \n  \nSpremna beseda: Janez Zalaznik \nUrednica razstave: Sandra Hrovat
URL:https://kcjt.si/dogodek/bostjan-pucelj-imarathon/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Untitled-1-scaled.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR