BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kulturni center Janeza Trdine
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230916T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230916T113000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T135703Z
LAST-MODIFIED:20250806T155829Z
UID:10000045-1694858400-1694863800@kcjt.si
SUMMARY:Neverjetna zgodba o velikanski hruški /  Den utrolige historie om den kæmpestore pære
DESCRIPTION:KCJT ARTKINO / Philip Einstein Lipski\, Jørgen Lerdam\, Amalie Næsby Fick / Danska / 2017 / 80 min / sinhronizirano / 5+ / distribucija: Demiurg \nNapeta in duhovita animirana dogodivščina\, ki slavi otroško domišljijo in anarhijo.
URL:https://kcjt.si/dogodek/neverjetna-zgodba-o-velikanski-hruski-den-utrolige-historie-om-den-kaempestore-paere/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Neverjetna-zgodba-o-velikanski-hruski_1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230915
DTEND;VALUE=DATE:20231016
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250811T145345Z
LAST-MODIFIED:20250811T145345Z
UID:10000272-1694736000-1697414399@kcjt.si
SUMMARY:3. MEDNARODNI BIENALE LIKOVNE VIZIJE\, ETIKE(TE) – LAŽ 2023
DESCRIPTION:Na letošnji razpis se je odzvalo 58 likovnih avtorjev s 70 deli\, ki bodo na ogled v štirih novomeških razstavnih prostorih; v Galeriji Kocka\, v Jakčevem domu\, v Galeriji Dolenjskega muzeja ter v Galeriji Simulaker. \n  \n*** \nV sklopu bienalnih razstav se v Galeriji Kocka predstavljajo: \n  \nMihaela Ciuha (SLO)\nBela laž / video\, 1\,15 min\, 2023 \nKiki Klimt (SLO)\nLepota človeškega bitja – Svetlin / akril na vezano ploščo\, ø 41 cm\, 2 × ø 28 cm\, skica 29 × 42 cm\, 2021 \nIgor Papež (SLO)\nNerefkeksija / akril na platnu\, 70 × 100 cm\, 2023 \nAlja Piry (SLO)\nLes mauvaise calligrammes I/V / vizualna pesem\, 29\,7 x 21 cm\, 2021 \nMarija Prelog (SLO)\nPrepišnost perja A ( kirigami Ptic\, 70 × 70 cm\, 2023 \nMitja Stanek (SLO)\nTa pa nese zlata jajca / asemblaž \, 20 × 50 × 50 cm\, 2020–22 \nNina Stopar (SLO)\nGola duhovna kost čustvenega telesa / akril\, olje na negrundiranem platnu\, 180 × 180 cm\, 2023 \nSašo Vrabič (SLO)\nTerra Bites / olje na platnu\, 150 × 100 cm\, 2023 \n  \n*** \nJasna Kocuvan Štukelj\, kuratorka razstave\, Dolenjski muzej Novo mesto\nLaž v umetnosti – umetnost in laž\nVsebinski oris projekta\nPredpisana tema letošnjega Mednarodnega bienala Likovne vizije\, Etike[te]\,\nki poteka pod organizacijo Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja (DLUD)\, je Laž.\nLaž in laganje sta\, gledano z etičnega stališča\, nemoralni in nevredni dejanji\, pa vendar stalnici\, ki sta oblikovali in oblikujeta zgodovinska obdobja\, znotraj njih pa formirata tako družbena kot individualna razmerja. Po definiciji je laž v najširšem destruktivnem oz. negativnem smislu jezikovna praksa\, za katero je značilno »zavestno zavajanje drugega z namenom\, da mu naredimo škodo« (Terček v Karačić 2009\, 71). Z izrekanjem laži torej želimo zavajati v zmoto na način\, da prejemnik sprejme informacijo kot edino resnično\, in na ta način doseči lastni cilj\, ne glede na posledice\, ki jih povzročimo prejemniku. Poudariti pa je treba\, da je vsako laganje zavajanje\, medtem ko vsako zavajanje ni nujno laganje\, saj zavajamo lahko tudi z resnico (misliti resnico)\, ki je (lahko) zaradi pomanjkanja vednosti neresnična. Tema je bila skozi zgodovino redno prisotna v številnih razpravah filozofov od Platona\, Aristotela do najbolj radikalnega Kanta\, ki je laž označil za »najhujšo prekoračitev dolžnosti«\, vir vsega zla\, »pravi pravcati gnili madež na človeški naravi«. V vsakdanjem življenju nam izpovedovanje resnice ne ovirajo samo naše osebne težnje\, temveč se velikokrat srečujemo z dejstvom\, da takšni zahtevki prihajajo tudi iz socialno-družbenega okolja. Kljub temu da družba odklanja laž kot nedostojno dejanje\, ji je namreč ta zaradi praktičnih koristi pogosto ljubša od resnice. Kako odriva družba odkritosrčnost celo na ljubo očitne laži\, se najpogosteje vidi v politični manipulaciji. In kako se laž znajde v umetnosti oziroma v kakšnem razmerju sta? Ali lahko umetnost laže? Odgovor ni povsem enoznačen\, saj je pri vsakršnem izražanju vedno prisotna tudi subjektivna resnica. Skozi zgodovino so umetniki v svoji umetnosti za različne namene uporabljali različne oblike laži oziroma prevar\, s katerimi so bodisi potvarjali resnico\, kreirali iluzijo ali predstavljali subjektivno resnico\, da bi zadostili pričakovanjem naročnikov\, zavajali gledalce z ustvarjanjem prepričljivejše resnice\, nastavljali družbi ogledalo … Pomembno je omeniti\, da ti primeri »laganja« v umetnosti niso namenjeni zavajanju ali oškodovanju gledalca\, temveč izpodbijanju percepcije\, spodbujanju razmišljanja ali posredovanju globljega pomena. Umetniško »laganje« pogosto služi kot orodje kreativnega izražanja in komunikacije. Ena najpogostejših in priljubljenih laži v umetnosti je uporaba perspektive za ustvarjanje iluzije globine oziroma tridimenzionalnih predmetov na dvodimenzionalni površini. Manjkajoča globina na ploskvi je perspektivično ponarejena tako\, da so enako veliki objekti enake mase ob vedno večji oddaljenosti upodobljeni tako pomanjšani\, kot se zdijo očesu manjši v resničnem prostoru. Umetniki tako zavedejo gledalca v zaznavanje globine\, ki je dejansko ni. Tehnika se je razmahnila in formalizirala v času renesanse\, ko je Leon Battista Alberti v svoji razpravi De pictura (O slikarstvu) opisal celovito matematično razlago perspektive in razvil sistematične metode za njeno predstavitev. Poznejši umetniki so jo izpopolnjevali in razčlenjevali na barvno\, zračno\, linearno\, svetlobno; tako vse do danes ostaja temeljni vidik umetniškega predstavljanja\, ki krepi iluzijo globine in realizma v različnih umetniških žanrih. Umetnost torej lahko posreduje zlagano sporočilo\, saj imajo umetniki v svojih rokah možnost uporabe najrazličnejših manipulacij. Manipulirajo lahko z barvo\, kompozicijo\, uporabo simbolov\, sporočilnostjo\, predvsem z namenom\, da bi v gledalcih vzbudili specifične emocije in izzvali čustvene reakcije. »Umetnost je laž\, zaradi katere spoznamo resnico\, vsaj resnico\, ki jo lahko razumemo. Umetnik mora poznati način\, kako prepričati druge v resničnost svojih laži« je izjava Pabla Picassa\, enega najslavnejših likovnih umetnikov 20. stoletja.\nNa letošnjem bienalu se je skozi sito sedemčlanske mednarodne strokovne žirije prebilo sedemdeset del oseminpetdesetih umetnikov\, ki so predvsem prepričljivo ustvarili umetniška dela v svoji likovni poetiki in se pri ustvarjanju držali predpisane teme. Končni rezultat je pestra plejada del\, ustvarjenih v različnih umetniških žanrih\, v različnih tehnikah in z različnimi materiali\, ki so prikaz razmišljanj o laži v današnjem času. \n\nMag. Zoran Poznič\, predsednik ZDSLU\nAli je lahko LAŽ v umetnosti?\nV Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov\, ki je leta 2019 praznovala 120. obletnico obstoja\, smo tesno povezani s svojimi devetimi regionalnimi društvi in njihovimi projekti. Še posebej je vzpodbudno\, da tudi v večjem številu perifernih regij organizirajo odmevne mednarodne likovno vizualne manifestacije in tako našo likovno kulturo\, naše umetnike\, kot tudi našo državo\, predstavljajo širšemu svetu. Spletajo se vezi in nastajajo regionalne kulturne krajine\, katerih pomen je veliko večji\, kot se marsikdo zaveda. Ne zgolj velike razstave in predstavitve regij\, tudi povezovanje umetnikov\, likovnih kritikov\, publike in lokalnih oblasti\, daje dobro osnovo za prepoznavnost naših krajev\, kulture in avtorjev v svetu.\nZato smo še posebej zadovoljni\, da se je Društvo likovnih umetnikov Dolenjske izvilo iz primeža lokalnih projektov in tako že tretjič zapored organizira odmevni bienalni likovni dogodek LIKOVNE VIZIJE\, ETIKE[TE]. Letošnji glavni naslov je LAŽ\, tako da so umetniki\, vsak na svoj način\, ikonografsko vstopali v polja laži.\nLaž je pojem\, ki je močno razširjen\, a zagotovo večplasten in ga v osnovi označujejo za nemoralnega. Je zavestno neresnična izjava\, ki nas želi zavesti in zapeljati v zmoto. Laž ne ustreza resnici in je lahko tudi čista izmišljotina\, povezana z družbenim dogajanjem\, politično aktivnim udejstvovanjem in tudi vsakovrstnimi medčloveški razmerji.* Obstaja od nekdaj\, je v glavnem moralno neupravičena in kot taka tudi vstopa v vse pore človeške družbe\, človekovega bivanja\, udejstvovanja in lastnega jaza.\nVeliki filozofi kot tudi veliki likovniki so se pogosto spraševali o resnici\, laži in neresnici v umetnosti. Tako je Picasso dejal\, da mu laž pomaga razumeti resnico v umetnosti\, Hundertwasser je bil prepričan\, da brez laži ne bi mogli eksistirati\, Oscar Wilde pa je označil laž za fenomen s številnimi obrazi. O laži bi lahko razpravljali na skoraj vseh področjih\, a bi jo verjetno zelo težko vključili kot nemoralno dejstvo na področju likovno vizualne umetnosti. Vizualni dražljaji\, nadarjenost in intuicija\, ki so zasnovani in nato ujeti v intelektu umetnika\, v njegovem ustvarjalnem naboju\, na realni osnovi ali na sanjskih vizijah\, ki jih ustvarjalec nato kompleksno prenese ali predelane vključi v svojem artefaktu\, so pogosto likovno vizualne kompozicije\, ki jih\, četudi jih kot gledalci ne razumemo\, nikakor ne moremo označiti za laž. Večplastnost likovnega artefakta\, še posebej\, če posega umetnik npr. v področje surrealizma\, abstraktne in konceptualne 10\numetnosti ali novomedijske umetnosti\, je brezmejna\, nevezana na realni milje in je nujno\, da jo jemljemo iz širšega zornega kota. Resnica v umetnosti je povezana z njeno avtonomijo\, s številnimi zunajestetskimi sistemi in estetskimi normami in je ločena od realnosti. Novomedijske umetnine ne hodijo po robu resnice ali laži\, saj so povezane z okoljem\, znanostjo\, družbo\, človekom\, umetno inteligenco … Če to kratko razmišljanje strnemo\, lahko mirno rečemo\, da v likovno vizualni umetnosti ne moremo govoriti o laži kot o nemoralnem pojmu\, razen če se znajdemo pred ponaredki. Ti pa so dejanska laž v umetnosti.\nVse umetnine\, razstavljene na bienalu z naslovom LAŽ\, so resnične. Iskrene čestitam tako umetnikom kot tudi skrbnim organizatorjem DLUD-a\, samemu bienalu pa želim dobro obiskane razstave s številnimi obiskovalci in veliko uspeha. \n* Vlado Surk (1986): Morala in etika. Ljubljana: Cankarjeva založba. \n\nAlojz Konec\, predsednik DLUD\nUmetnostni kompas\nNa kulturno-umetniško obličje geografskega reliefa večjih področij lahko gledamo tudi na precej kontroverzen način kot na nekakšen aktivni umetnostni zemljevid. Takrat topografsko zaznamo likovno umetnostno polje različnih moči\, umetnostne silnice in orientacijski umetnostni kompas. Nekaj se včasih preprosto mora zgoditi\, ker na to merijo vse tovrstne silnice. Ker pač tako delujejo. Tako se je leta 1920 v Novem mestu zgodila novomeška pomlad\, ki se je zatem preselila v Ljubljano in se tam ponovila.\nIn Mednarodni bienale Likovne vizije\, Etike[te] oziroma krajše Bienale Etike[te] Novo mesto leži na tem močnem kulturno-umetniškem magnetnem polju širše regije. Za novomeško pomladjo v letu 1920 ga tvorijo Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki od leta 1961\, Grafični bienale jugoslovanskih otrok Kostanjevica na Krki od 1969 do 1989 (njegova inačica Bienale otroške grafike Žalec od 1981 pa lepo živi)\, Bienale slovenske grafike Otočec – Novo mesto od 1989 do 2000 s prebuditveno razstavo Najmlajša originalna grafika Novo mesto 2018\, sevniška Arspekta 2000–2009\, brežiška razstava Grafiki Posavju – Podoba našega časa 2000–2001\, Novomeški likovni dnevi od 2005\, Dvorski likovni dnevi od 2012\, Mednarodna razstava keramičnih skulptur Ex terra Krško od 2015\, brežiški 1.FR.ST 2017 in navsezadnje naš Bienale Etike[te] Novo mesto od 2019 s svojima predhodnima novomeškima mednarodnima razstavama sodobne likovne umetnosti v letih 2016 in 2017.\nMoč teh likovnih silnic se odraža v umetnostnem impulzu regije\, dežele in na mednarodni ravni. Sam umetnostni impulz kot kompas pa kulturno-umetnostni javnosti kaže neke presežke in postavlja svoje nove kriterije\, ki iz središča vplivajo na kozmopolitsko bivanje umetnosti. Moč te variirajoče anticipacije pa lahko policentrično sega daleč in ravno v tem leži moč Bienala. Koincidenčno se dogaja tudi svetovno znani ljubljanski Mednarodni grafični bienale že od leta 1955\, kakor se sicer širom Slovenije vseskozi dogajajo številni anualni in bienalni likovni dogodki ter ustvarjalna srečanja. A računamo na vividnost prav našega bienala Etike[te].\nNa razpis je prispelo sto štiriindvajset del devetinsedemdesetih avtorjev iz štirih držav. Mednarodna žirija sedmih priznanih umetnostnih zgodovinarjev\, galeristov in uveljavljene umetnice je po vnaprej zastavljenih ocenjevalnih merilih izmed njih izbrala sedemdeset del oseminpetdesetih avtorjev. Za uspeh tega bienalnega dogodka so zaslužni vsi udeleženi avtorji\, selektorji\, kuratorka\, organizatorji\, sponzorji\, donatorji in izvajalci\, za kar si prav vsi na tem mestu zaslužijo javno zahvalo. Skupen umetnostni vtis ustvarjajo izbrani\, pa tudi neizbrani avtorji. Štiri razstave tega izbora postavljajo tematsko ogledalo z ostrejšo sliko\, nekakšen trenutni umetnostni kompas – kaj nam kaže in kam je usmerjen\, pa bo ugotavljala umetnostnozgodovinska stroka. \n\nGoran Milovanović\, predsednik strokovne komisije\nOcenjevanje avtorskih del in rezultati\nRazstave društev umetnikov imajo skozi zgodovino bogato dediščino. Njihova vloga je pomembna pri decentralizaciji umetnosti in kulture kot tudi pri sprotni vizualizaciji vsakokratnega družbenega stanja in sprememb v družbi. Med mlajša\, a zelo aktivna društva sodi Društvo likovnih umetnikov Dolenjske\, ki je že skoraj pred desetletjem del svoje dejavnosti usmerilo v mednarodno delovanje\, bienalne razstave pa povezal s tematsko aktualnimi projekti. Letošnji mednarodni bienale se je tako posvetil laži. Gre za zahtevno temo\, saj polje laži prevzema vse družbene pore\, z njo pa se na teoretski ravni ukvarjajo mnoge panoge\, najintenzivneje filozofija\, ki stremi k resnici.\nVizualizacija teme se je izkazala za zelo zahtevno nalogo\, vendar ni imela sedemčlanska strokovna komisija nič manj dela pri izbiri\, saj je društvo do določenega roka prejelo kar 128 prijav. Pri ocenjevanju smo se osredotočili predvsem na izvirnost in kreativne rešitve\, ki so sledile temi na pronicljiv način. Pomembno za komisijo je bilo tudi to\, da gre za avtorska dela\, ki so nastala v zadnjem obdobju\, torej od zadnjega tematskega projekta DLUD naprej.\nVeseli me ugotovitev\, da je bila komisija pri delu in argumentiranju precej enotna in smo tako soglasno izbrali 70 del za razstavo\, ki bodo ob postavitvi Jasne Kocuvan Štukelj prav gotovo zaživela v koherentno celoto in Novemu mestu ter obiskovalcem razstave ponudila pomemben kulturni utrip in užitek ob ogledu del. \n  \nVabljeni k ogledu Kataloga razstavljenih del.
URL:https://kcjt.si/dogodek/3-mednarodni-bienale-likovne-vizije-etikete-laz-2023/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/376860906_614980154150241_4927504015827796117_n.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230912T201500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230912T220000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T135437Z
LAST-MODIFIED:20250806T155831Z
UID:10000043-1694549700-1694556000@kcjt.si
SUMMARY:Cesária Évora
DESCRIPTION:KCJT ARTKINO / Ana Sofia Fonseca / Portugalska / 2022 / 95 min / portugalščina / distribucija: Fivia \nDokumentarec s pomočjo doslej nevidenih arhivskih posnetkov in ekskluzivnih intervjujev z njenimi bližnjimi splete intimen portret »bosonoge dive«. Nagrada občinstva na festivalu IndieLisboa.
URL:https://kcjt.si/dogodek/cesaria-evora/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Cesaria-Evora_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230912T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230912T195000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T135313Z
LAST-MODIFIED:20250806T155835Z
UID:10000042-1694541600-1694548200@kcjt.si
SUMMARY:Dedek gre na jug
DESCRIPTION:KCJT ARTKINO / Vinci Vogue Anžlovar / igrajo: Boris Cavazza\, Vlado Novak\, Zala Djurić\, Jonas Žnidaršič\, Goran Navojac\, Maruša Majer / Slovenija\, Severna Makedonija / 2023 / 103 min / distribucija: Cinemania group \nRomantična\, komična in akcijska zgodba o življenju\, pričakovanjih in iskanju smisla\, o prijateljstvu in ljubezni. Vlado iz bolnišnice ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa\, saj ne more sprejeti\, da Boris umira. Odloči se ga odpeljati v Makedonijo\, da bi vnovič srečal svojo dolgoletno\, nikoli izsanjano ljubezen Nedo\, s katero je zaradi nesrečnih spletov okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po načrtu\, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma\, ki je bila priča likvidaciji in je na begu. Trije junaki ne vedo\, da so se znašli v obračunavanjih med bivšimi trgovci z orožjem in policijo.
URL:https://kcjt.si/dogodek/dedek-gre-na-jug/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Dedek-gre-na-jug_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230907T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230907T220000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T135141Z
LAST-MODIFIED:20250806T155838Z
UID:10000041-1694116800-1694124000@kcjt.si
SUMMARY:Nostalgija / Nostalgia
DESCRIPTION:KCJT ARTKINO / Mario Martone / Italija\, Francija / 2022 / 118 min / italijanščina / distribucija: Fivia \nV Neaplju rojeni režiser Mario Martone nas odpelje na slikovite ulice ene najbolj živahnih in zloglasnih četrti svojega mesta\, po katerih hodi moški\, ki išče svojo izgubljeno preteklost. Po romanu Ermanna Ree.
URL:https://kcjt.si/dogodek/nostalgija-nostalgia/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Nostalgija_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230907T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230907T193000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T134957Z
LAST-MODIFIED:20250806T155841Z
UID:10000040-1694109600-1694115000@kcjt.si
SUMMARY:Tori in Lokita / Tori et Lokita
DESCRIPTION:KCJT ARTKINO / Jean-Pierre Dardenne\, Luc Dardenne / Belgija\, Francija / 2022 / 88 min / francoščina / distribucija: Fivia \nBrata Dardenne v svojem značilnem naturalističnem slogu pripovedujeta napeto\, srce parajočo zgodbo o dveh afriških najstnikih\, dečku iz Benina in deklici iz Kameruna\, ki v iskanju boljše prihodnosti sama prepotujeta dolgo pot v Evropo in postaneta nerazdružljiva prijatelja.  Film je dobitnik posebne nagrade ob 75. obletnici festivala v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/tori-in-lokita-tori-et-lokita/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Tori-in-Lokita_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230831T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230831T223000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T134836Z
LAST-MODIFIED:20250806T134836Z
UID:10000039-1693515600-1693521000@kcjt.si
SUMMARY:Poletje '91
DESCRIPTION:Žiga Virc / Slovenija / 2021 / 72 min / slovenščina / distribucija: Studio Virc  \nArhivski dokumentarec prinaša nov in neobremenjen vpogled v vsakdanjik prebivalcev Slovenije na križišču zgodovine. Film\, nastal s pomočjo obsežne akcije\, v kateri so ljudi povabili\, naj jim pošljejo svoje domače posnetke\, postavi gledalca v avdiovizualni časovni stroj in ga ponese v kaotično obdobje pred in med osamosvojitvijo Republike Slovenije ter po njej. \n***Po ogledu filma bo pogovor z režiserjem Žigo Vircem\, ki ga bo vodila Anuša Gaši. \nfestivali\, nagrade Festival slovenskega filma; DOKUDOC Maribor \nkritike\n»Na posnetkih\, označenih z datumi snemanja\, vtisnjenih z videokamero\, se v filmu Poletje ’91 od poznega leta 1990 do poletja 1992 odvijejo pevski nastopi\, izbor za mis Koroške\, rojstni dnevi\, poroke in druga praznovanja\, pa tudi družbeno pomembni dogodki – plebiscit\, razglasitev samostojnosti\, desetdnevna vojna z oznanili bombnih napadov\, odhodov na služenje v Slovensko vojsko in prihodov tankov JLA.\nGre za obdobje\, ki se na takšen ali drugačen način zrcali v zavesti večine prebivalcev in prebivalk Slovenije. Glede na razdvojenost slovenske družbe trideset let pozneje je tveganje\, da bi pripoved o tem času zapadla v eno ali drugo ideološko smer\, gotovo veliko. Pripoved\, izoblikovana iz domačih posnetkov prebivalcev in prebivalk\, je s tega vidika morda še najvarnejša izbira. Tako se izriše povsem drugačna Slovenija\, kot o njej razmišljamo danes; Slovenci so v njej videti kot popolnoma drug narod. S tem mislim na množično udeležbo na plebiscitu volivcev in volivk vseh starosti\, ki nakazuje močno osebno vpetost v družbeno dogajanje in ki se nato nadaljuje z odzivi med desetdnevno vojno\, ko vidimo\, kako ljudje z lastnimi vozili in telesi zaustavljajo tanke. Slišimo\, da je tukaj naše ozemlje\, pa verze o tem\, kako smo ‘na Slovenskem mi gospodar’. Zdi se\, da so trenutki\, ki jih prikazujejo ti posnetki\, nekako še najbližje ‘slovenskim sanjam’\, če so te kdaj sploh obstajale\, in jih kot take prežema grenko-sladka nostalgija.«\n– Tina Poglajen\, Radio Slovenija \n»Osrednji del filma so morda res vojni dogodki\, videni skozi prizmo udeležencev in opazovalcev\, toda Virc daje hkrati vedeti\, da se je v tistem obdobju dogajalo tudi vsakdanje življenje\, iz katerega nastanejo ‘male zgodovine’\, pa čeprav v senci ‘velike zgodovine’.«\n– Marko Stojiljković\, Cineuropa
URL:https://kcjt.si/dogodek/poletje-91/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Poletje-91_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230829T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230829T223000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T134731Z
LAST-MODIFIED:20250806T134731Z
UID:10000038-1693342800-1693348200@kcjt.si
SUMMARY:Konoplja osvobaja / Cannabis sets you free
DESCRIPTION:Miha Čelar / Slovenija\, Hrvaška\, Severna Makedonija / 2022 / 81 min / dokumentarni film / distribucija: Astral film  \nS humorjem prežet dokumentarni esej o aktivistih iz Slovenije in od drugod\, ki so svoje življenje posvetili legalizaciji konoplje.  \nfestivali\, nagrade Festival slovenskega filma; Dokudoc Maribor \nProtagonist filma je Janko Pirc\, lastnik trgovine Konoplja osvobaja. Po obsodbi zaradi vzgoje in uporabe osmih sadik\, s katerimi je želel pomagati bolnemu sinu in ženi\, je Pirc leta 2016 prvi v Sloveniji dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču. Film ob pripovedi glasbenika in rock’n’roll filozofa Ramba Amadeusa s humorno distanco opisuje\, kako v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje vstopajo politika\, farmacija in kapital – kljub nasprotovanju medicine\, ki ima konopljo še vedno za mamilo. Konoplja vse bolj postaja simbol civilne družbe in pravice posameznika\, da si sam pridela zdravilo ali rekreativno mamilo. Farmacija in kapital pa jo\, ko bo končno »legalna«\, nameravata v dragih rastlinjakih vzgajati za profit.
URL:https://kcjt.si/dogodek/konoplja-osvobaja-cannabis-sets-you-free-3/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Konoplja-osvobaja_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230824T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230824T230000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T134605Z
LAST-MODIFIED:20250806T134605Z
UID:10000037-1692910800-1692918000@kcjt.si
SUMMARY:Tri nadstropja / Tre piani
DESCRIPTION:Nanni Moretti / Italija\, Francija / 2021 / 119 min / italijanščina / distribucija: Fivia  \nRazburkana pripoved o treh družinah\, živečih v isti zgradbi\, se dotakne tem\, kot so krivda in pravica\, starševska odgovornost ter neizbrisne posledice naših odločitev. Nanni Moretti se v razburkani pripovedi o treh družinah\, živečih v isti zgradbi\, dotakne tem\, kot so krivda in pravica\, starševska odgovornost ter neizbrisne posledice naših odločitev. \nfestivali\, nagrade Cannes (tekmovalni program); Toronto \nzgodba\nVečstanovanjska hiša v Rimu. Lucia\, ki živi v pritličju\, vse bolj mučijo dvomi o tem\, kaj se je v resnici zgodilo tiste noči\, ko se je njegova sedemletna hčerka izgubila v parku z ostarelim sosedom. V stanovanju nad njim se Monica\, ki je ravno povila deklico\, bori z osamljenostjo ter stopa po tanki meji med resnico in domišljijo. Dora in Vittorio\, oba sodnika\, živita v najvišjem nadstropju s sinom Andreo. Neke noči se Andrea pred hišo pijan zaleti v žensko in jo ubije … \nNanni Moretti se v razburkani pripovedi o treh družinah\, živečih v isti zgradbi\, dotakne tem\, kot so krivda in pravica\, starševska odgovornost ter neizbrisne posledice naših odločitev. Film\, posnet po izraelski knjižni uspešnici\, je prvo režiserjevo delo\, ki ne temelji na njegovi izvirni zgodbi. Svetovna premiera na festivalu v Cannesu. \niz prve roke\n»Danes se veliko razpravlja o okoljski dediščini\, ki jo bomo zapustili svojim otrokom\, malo pa se govori o tem\, kaj jim bomo zapustili v etičnem in moralnem smislu. Vsaka naša poteza\, tudi v zasebnosti naših domov\, ima posledice\, ki bodo vplivale na prihodnje generacije. Tisto\, kar zapuščamo svojim otrokom\, so naša dejanja – tega se mora zavedati vsakdo izmed nas in vsi moramo prevzeti svojo odgovornost. \nTri nadstropja govorijo o naši težnji\, da živimo izolirano življenje\, da se odtujimo od skupnosti. Ne le da skupnosti ne vidimo več\, mislimo celo\, da lahko preživimo brez nje. Vendar pa nam zgodbe likov v filmu kažejo\, kako zelo si vsi prizadevamo\, da bi se počutili del skupnosti. Film je povabilo\, da se odpremo zunanjemu svetu\, ki polni naše ulice\, onkraj naših domov. Le od nas je odvisno\, ali se bomo spet zaprli v eno od teh treh nadstropij.«\n– Nanni Moretti \n»Romana nisem napisal v luči pandemije covid-19\, čudovita filmska različica Nannija Morettija Tri nadstropja pa je bila posneta\, zmontirana in pripravljena za distribucijo\, še preden so izrazi kot lockdown\, socialno distanciranje in izolacija postali del našega vsakdanjika. Pa vendar: ko sem film videl prvič\, sem takoj pomislil\, da je njegovo prikazovanje na festivalu v Cannesu leta 2021 prišlo ob resnično pravem času. Leto in pol\, ko smo bili prisiljeni vzdrževati razdaljo\, na silo ločeni od staršev in prijateljev\, se je zdelo kot neskončnost. Tri nadstropja nas opomnijo\, kako dragoceni in hkrati zahtevni so tesni medčloveški odnosi\, naj gre za par\, starše in otroke ali pa sosede. /…/ Ko se je odvrtela zaključna špica\, sem pomislil: režiser\, scenaristi in igralci se niso ustrašili. Pogledali so globoko v najtemnejše kotičke duše in jih razsvetlili s čarobno močjo filma. Je morda včasih bolje\, da otrok prekine odnose s starši? Kako bi se ženska odzvala\, če bi jo mož prisilil izbrati med njim in njunim otrokom? Kje je tanka meja med zdravo starševsko skrbjo in bolestno obsedenostjo? Kaj skrivajo sosedje za zaprtimi vrati? In kaj bi storili\, če bi se v našem domu prikazala črna vrana in ne bi hotela oditi? Film na ta vprašanja ne ponuja jasnih odgovorov. Pošteno umetniško delo pravzaprav nikoli ne daje odgovorov\, temveč le odpira nova vprašanja. \nPred desetimi leti sem v svojem majhnem studiu v Izraelu napisal knjigo /…/ s tremi ločenimi izpovedmi treh osamljenih grešnikov\, ki so živeli v isti stavbi\, a se niso zavedali trpljenja svojih sosedov. Film to osamljenost odpravi\, ko življenja likov medsebojno preplete. Dovoli jim\, da drug drugega ranijo in pozdravijo\, da zamerijo in odpustijo. Opominja nas\, da je naša sreča vedno povezana s srečo drugih. V teh težkih časih je zelo pomembno\, da se tega zavedamo.«\n– Eshkol Nevo \nportret avtorja\nItalijanski režiser Nanni Moretti se je rodil leta 1953 v Brunicu. V mladosti se je poleg filma predajal predvsem vaterpolu ter se kot militantni član zunajparlamentarne levice že zgodaj vključil v politično življenje. Leta 1976 je na super osmičko posnel svoj prvi celovečerec s pomenljivim naslovom Jaz sem samozadosten (Io sono un autarchico)\, v katerem se prvič pojavi Michele Apicella\, avtorjev filmski alter-ego\, ki ga vedno tudi sam odigra. Njegov drugi celovečerec Ecce Bombo je bil leta 1978 povabljen v tekmovalni program festivala v Cannesu. Mednarodni filmski kritiki so v Morettiju kmalu prepoznali enega najobetavnejših mladih italijanskih režiserjev. Njegova dela\, katerih ironična ost je naperjena predvsem proti sodobni italijanski družbi\, so prejela številne nagrade na festivalih po vsem svetu. Sladke sanje (Sogni d’oro) so na beneškem festivalu leta 1981 prejele posebno nagrado žirije\, Maša je končana (La messa è finita) pa srebrnega medveda v Berlinu leta 1986. V devetdesetih letih je doživel svoj ustvarjalni vrhunec s filmom Dragi dnevnik (Caro diario\, 1993)\, ki mu je prinesel nagrado za najboljšo režijo v Cannesu. Leta 1998 je v tekmovalnem sporedu festivala premierno predstavil April (Aprile)\, tri leta kasneje pa je za psihološko dramo Sinova soba (La stanza del figlio\, 2001) prejel zlato palmo. V canskem tekmovalnem programu so bili prikazani tudi vsi Morettijevi naslednji igrani celovečerci: politična satira o italijanskem premieru Berlusconiju Aligator (Il caimano\, 2006)\, Habemus Papam: imamo papeža (Habemus Papam\, 2011) z Michelom Piccolijem v glavni vlogi\, avtobiografsko navdahnjena Moja mama (Mia madre\, 2015) ter najnovejši Tri nadstropja. \nNanni Moretti se poleg režiranja\, pisanja scenarijev in igranja ukvarja tudi s produkcijo in distribucijo ter vodenjem svojega rimskega kinematografa Nuovo Sacher. V Sloveniji smo si njegove filme lahko ogledali v retrospektivi Slovenske kinoteke leta 1996\, na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe ter na rednem sporedu Kinodvora. \nkritike\n»Prvi vtis\, ki ga film Nannija Morettija zapusti gledalcu\, je zbeganost. Režiser nas popelje v nenavaden svet\, katerega pomen se razkriva le postopoma\, zato dobro polovico filma tvegamo\, da projektu nikoli ne bomo prišli do dna. Dokler se ne zavemo\, da nam na videz hladni in nedostopni film\, ki je na premieri [v Cannesu] požel stoječe ovacije z enajstminutnim aplavzom\, z veliko pronicljivosti in iskrenosti govori o naši sedanjosti. /…/ Film\, končan pred dvema letoma\, je po covidu dobil nov pomen. Zdi se\, da ta življenja brez življenja\, te monade\, živeče v limbu stanovanjskega kompleksa\, s pomočjo nekakšnega časovnega kratkega stika dobijo pomen ravno skozi tisto\, kar trenutno doživljamo; kot da gre za še eno morettijevsko slutnjo – čeprav bolj subtilno in univerzalno – po tistih iz Rdeče parabole (Palombella rossa) o koncu Italijanske komunistične partije ali Habemus Papam: imamo papeža o Vatikanu. /…/ Tri nadstropja so tudi film o hinavskih in ozkosrčnih moških – in Moretti še nikoli ni bil tako krut\, pa tudi ne usmiljen. Kot nekakšen sodnik\, veliko prizanesljivejši od tistega\, ki ga igra v filmu\, svojim likom odpusti\, vendar jih ne oprosti. Morda pa bodo te duhove rešile nove generacije\, otroci\, mladi: njihovi pogledi\, prisotnost\, poslavljanje. Moretti hoče verjeti\, da lahko dotik teh otrok odrasle zbudi iz uroka\, zaradi katerega so\, kot bi rekel pesnik\, ‘hollow men’\, votli ljudje. Moralni nauk filma so besede Margherite Buy\, ki ob pogledu na stavbo\, v kateri je živela\, sama pri sebi tiho reče: ‘Zakaj se mi po tridesetih letih ta kraj nenadoma zdi tako žalosten? Najraje bi potrkala na vsa vrata in zaklicala: Zbudite se! Svet je vendar večji od te hiše!’«\n– Emiliano Morreale\, La Repubblica
URL:https://kcjt.si/dogodek/tri-nadstropja-tre-piani/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Tri-nadstropja_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230822T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230822T231000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T134026Z
LAST-MODIFIED:20250806T134026Z
UID:10000036-1692738000-1692745800@kcjt.si
SUMMARY:Vsa ta lepota in prelivanje krvi / All the Beauty and the Bloodshed
DESCRIPTION:Laura Poitras / ZDA / 2022 / 122 min / distribucija: Fivia \nGloboko osebni in hkrati izrazito politični dokumentarec raziskuje neločljivo povezanost med aktivizmom ter življenjem in umetniškim delom Nan Goldin\, ene najvidnejših svetovnih fotografinj.  \n  \nFestivali\, nagrade: Benetke (zlati lev); National Board of Review (nagrada za svobodo izražanja\, eden petih najboljših dokumentarcev leta); nagrada Združenja filmskih kritikov New Yorka za najboljši nefikcijski film; Stockholm (nagrada za najboljši dokumentarec); Toronto; New York; Viennale; IDFA; Talin; Palm Springs \nzgodba\n»Družba prikriva napačne stvari – in to uničuje ljudi.«\n– Nan Goldin \nFotografinja in vizualna umetnica Nan Goldin že od zgodnjih sedemdesetih let dokumentira intimno življenje prijateljev in umetnikov\, vključno z lastnim\, ter se tako poklanja ljudem in subkulturam\, ki jih družba vse prepogosto stigmatizira.\nLeta 2017 se je podala v boj proti družini Sackler\, farmacevtskim gigantom in filantropom\, ki so darovali milijone najprestižnejšim muzejem po vsem svetu. Nan Goldin\, ki je tudi sama preživela zasvojenost z opioidi\, je s svojo aktivistično skupino P.A.I.N. organizirala akcije\, s katerimi so Sacklerjeve in njihovo več milijard dolarjev vredno podjetje obtožili odgovornosti za opioidno krizo.\nVsa ta lepota in prelivanje krvi pripoveduje zgodbo Nan Goldin z njenimi lastnimi besedami\, prepletajoč preteklost in sedanjost s pomočjo bogatega izbora fotografij in diapozitivov\, arhivskega gradiva ter posnetkov akcij v nekaterih najpomembnejših muzejih. \niz prve roke\n»Moji filmi se običajno ukvarjajo s političnimi vprašanji. Spremljajo posameznike\, ki se borijo za takšno ali drugačno idejo pravice ali odgovornosti. /…/ Delo Nan Goldin poznam že dolgo. Videla sem njene fotografije kraljic preobleke iz sedemdesetih let\, a v pogovoru z njo sem pomen upodobljenih ljudi spoznala na drugačen način. /…/ Ko sva začeli z intervjuji – pri njej doma\, običajno ob koncih tedna –\, je vse skupaj hitro postalo zelo čustveno. To pa je vodilo do druge\, bolj osebne plasti filma. /…/ Všeč so mi nekatere povezave\, na primer prehod z akcije skupine P.A.I.N. v muzeju Guggenheim na podobe New Yorka na začetku osemdesetih let. Od uveljavljene umetnice\, ki uporablja svoj vpliv za dosego cilja\, do tega\, kako je vstopila v svet umetnosti in kako se je razvijalo njeno delo.«\n– Laura Poitras \n»Vsa moja dela govorijo o stigmatizaciji\, pa naj gre za samomor\, duševno bolezen ali spol. Moje najzgodnejše fotografije so prikazovale kraljice preobleke v Bostonu na začetku sedemdesetih let\, vendar se do okoli leta 1980 sploh nisem zavedala\, da so dela politična. Maggie Smith\, lastnica lokala\, kjer sem pet let delala za šankom\, je bila tista\, ki je prepoznala politične podtone. /…/ Osredotočila sem se na družino Sackler\, ker je šlo za ime\, ki sem ga poznala. Imela sem jih za velikodušne filantrope\, ki podpirajo umetnost\, nad katero se navdušujem. Potem pa sem ugotovila\, kako umazan je njihov denar. Izvedela sem\, da prav oni proizvajajo in tržijo zdravilo\, od katerega sem bila nekoč tudi sama odvisna. /…/ Misel\, da smo uspeli vplivati na več milijard dolarjev vredno ameriško podjetje\, mi je v ponos in veselje. /…/ Če bi film posnela sama\, svoje zgodbe najbrž ne bi povedala na enak način\, vendar je to Laurin film. Neverjetno velikodušna je bila pri tem\, kako me je vključila v proces.«\n– Nan Goldin \nportret avtorice\nLaura Poitras je režiserka dokumentarnih filmov\, novinarka in umetnica. Leta 2015 smo si v Kinodvoru lahko ogledali njen z oskarjem nagrajeni dokumentarec Citizenfour\, sklepni del trilogije\, v kateri je raziskovala učinke ameriške »vojne proti terorizmu« po 11. septembru. Prvi del\, My Country\, My Country\, se je osredotočal na iraško vojno in je režiserki poleg nominacije za oskarja prinesel uvrstitev na tajni seznam teroristov ameriške vlade\, drugi\, The Oath (2010) o Guantánamu\, pa je bil nagrajen za najboljšo fotografijo na Sundanceu in prejel dve nominaciji za nagrado emmy. S članki o ameriški Agenciji za nacionalno varnost (NSA)\, nastalimi na podlagi Snowdenovih dokumentov\, je Laura Poitras prispevala k prestižni Pulitzerjevi nagradi za javno službo\, ki sta jo leta 2014 prejela The Guardian in The Washington Post. Leta 2016 so v muzeju Whitney priredili umetničino prvo samostojno razstavo\, serijo instalacij\, ki so se osredotočale na tako imenovano vojno proti terorizmu. Dokumentarec Vsa ta lepota in prelivanje krvi je bil premierno prikazan v tekmovalnem programu festivala v Benetkah\, kjer je prejel zlatega leva za najboljši film. \nzanimivosti\nLaura Poitras je sprva nameravala posneti film o protestih proti podjetju Purdue Pharma\, proizvajalcu opioidnega zdravila OxyContin\, ki povzroča močno zasvojenost. Kampanjo proti podjetju v lasti milijarderske družine Sackler je organizirala skupina Prescription Addiction Intervention Now (P.A.I.N.)\, ki jo je ustanovila fotografinja Nan Goldin. Kmalu po tistem\, ko je leta 2019 začela intervjuvati Nan Goldin\, pa se je Laura Poitras odločila\, da bo v ospredje svojega dokumentarca postavila umetničino življenje in delo.
URL:https://kcjt.si/dogodek/vsa-ta-lepota-in-prelivanje-krvi-all-the-beauty-and-the-bloodshed-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vsa-ta-lepota-in-prelivanje-krvi_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230818T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230818T231000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T133755Z
LAST-MODIFIED:20250806T155906Z
UID:10000035-1692392400-1692400200@kcjt.si
SUMMARY:Posrednik / Broker
DESCRIPTION:Hirokazu Koreeda / Južna Koreja / 2022 / 129 min / korejščina / distribucija: Fivia \nTopel in ganljiv film ceste o petih ljudeh\, ki se odpravijo na nenavadno popotovanje\, ko jih po naključju združi zapuščeni otrok. Prvi korejski film Hirokaza Koreede (Tatiči) je Song Kang-hoju\, zvezdniku Parazita\, prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu. \nfestivali\, nagrade Cannes (nagrada za najboljšega igralca\, nagrada ekumenske žirije); München (najboljši mednarodni film); Toronto \nzgodba\nSang-hyun je lastnik čistilnice\, ki ga nenehno bremenijo dolgovi. Dong-soo dela v cerkvi\, kjer skrbijo za zapuščene otroke. Neke deževne noči skrivaj odneseta fantka\, ki ga je mlada mati pustila pred »škatlo za dojenčke«. A naslednjega dne se otrokova mati nepričakovano vrne. Dogajanje od daleč opazujeta detektivki … \niz prve roke\n»Med pripravami na film sem se srečeval z otroki in se z njimi pogovarjal. Odraščali so v sirotišnicah\, saj so se jim starši zaradi takšnih ali drugačnih razlogov odpovedali. Mnogi med njimi so si zastavljali temeljno življenjsko vprašanje\, na katerega niso znali najti jasnega odgovora: ‘Ali je bilo res dobro\, da sem se rodil?’. Ko sem jih slišal\, sem ostal brez besed. Kakšen smisel bi imelo\, če bi jim navrgel nekaj plehkih besed tolažbe? Ali res lahko zatrdim\, da na Zemlji ni nikogar\, ki si ne bi zaslužil biti rojen? Kakšen film lahko ponudim tem otrokom ob njihovem boju proti notranjim in zunanjim glasovom\, ki so jim neprestano dopovedovali\, da se ne bi smeli nikoli roditi? To vprašanje je bilo pri nastajanju Posrednika ves čas v središču. S filmom sem skušal pogledati življenju naravnost v obraz ter skozi like jasno izraziti svoj glas. Posrednik je hkrati molitev in goreča želja.«\n– Hirokazu Koreeda \nkritike\n»Ne pripeti se pogosto\, da sediš v kinu in se zaveš\, da gledaš enega najbolj čudovitih filmov leta. A prav to se mi je zgodilo med projekcijo Posrednika na festivalu v Cannesu – in prepričan sem\, da ne bom ostal sam. /…/ Gre za dostopen žanrski high-concept izdelek\, ki v spomin prikliče brata Coen in široko priljubljene neodvisne filme\, kot je Naša mala mis (Little Miss Sunshine). /…/ Medtem ko se razkrivajo skrivni motivi\, menjajo gledalčeve simpatije\, poglabljajo skrivnosti in množijo nevarnosti\, postaja Posrednik vse bolj smešen in zapleten. V določenem pogledu gre za farsično kriminalko\, ki pa je tako elegantno zasnovana\, da nikoli ne deluje izumetničeno. Podobno postaja film vedno bolj čustven\, medtem ko se potovanje nadaljuje od živo zelenega podeželja do mehko rjavih mestnih pokrajin\, liki pa se vse bolj odpirajo glede svojih občutkov zavrnitve. /…/ Ameriški producenti nedvomno že komaj čakajo\, da pograbijo pravice za priredbo\, vendar bi bilo bolje\, če se ne bi trudili. Kateri drugi scenarist in režiser namreč premore Koreedovo izjemno mojstrstvo\, občutljivost in sočutje? Ne spomnim se prav nobenega. Pet zvezdic.«\n– Nicholas Barber\, BBC \n»/…/ cestna odisejada o družini\, ki si jo izberemo\, in tisti\, ki jo s solzami v očeh pustimo za seboj. Ob tej napeti in prisrčni drami zlahka pozabimo\, da govori o trgovini z ljudmi. /…/ Film\, pospremljen z melanholično glasbo Jung Jae-ila\, polno mehkih melodij klavirja in kitare\, prežema pomirjujoča toplina\, ki nikoli ne pojenja\, niti v najbolj srce parajočih trenutkih. Koreeda s svojim nežnim pristopom ublaži celo najbolj šokantne preobrate\, vključno z umorom.«\n– Iana Murray\, The Playlist
URL:https://kcjt.si/dogodek/posrednik-broker/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Posrednik_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230817
DTEND;VALUE=DATE:20230915
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250811T145222Z
LAST-MODIFIED:20250811T145222Z
UID:10000271-1692230400-1694735999@kcjt.si
SUMMARY:LP 23: Pet pogledov
DESCRIPTION:Izbor del študentov Oddelka za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani predstavlja dela\, ki so nastala v študijskem letu 2022/2023. \nRazstavljajo študentke četrtega letnika dodiplomskega študija in prvega letnika magistrskega študija. Odlika študija\, ki je v prvi vrsti namenjen bodočim likovnim pedagogom\, je enakovredno raziskovanje vseh izraznih zvrsti\, tako kiparstva\, slikarstva\, grafike in risbe\, zato izbor del predstavlja vse te izrazne medije. \nMagistrska študentka Vita Čepič v svojem slikarstvu prehaja iz figurativnega v abstraktno. Telesnost izkušnje se kaže v motiviki\, pogosto v barvni paleti in predvsem v velikosti formatov. Njene kompozicije so dinamično razpršene po celoti slikovnega polja in gledalca hipnotično srkajo vase. Včasih prepoznamo sled figure\, drugič nas pritegne barvni dialog sosednjih  ploskev. \nKristina Filipčić predstavlja grafično produkcijo v času magistrskega študija\, skozi katero raziskuje grafično tehniko kolagrafija. Ustvarja v osnovnih postopkih svetlenja iz temne osnove in slikanja z lepilom ter peskom. Bazične raziskave materialov so študentko vodile v gestualnost\, kroženje in ortogonalne delitve formata. Njeno zanimanje za različne tonske vrednosti skoraj v celoti prevladuje obliko\, ki na spodnjem nivoju zelo diskretno pronica na površino slikovne ravnine. Poleg gestualnosti in bogastva temin\, ki so nosilci vsebine\, je nesporna odlika teh grafičnih listov njihova brezhibna tehnična izvedba. \nDodiplomske študentke\, Tamara Babnik\, Venia Divjanović in Manca Semprimožnik so v svojih delih izkazale prepričljivost v iskanju lastnega izraza\, čemur je podrejen študij v četrtem letniku. \nTamara Babnik je na relativno majhnih formatih risbo z ogljem zmehčala z dotiki prstov in ustvarila serijo prepričljivih del\, s katerimi izpostavlja tak-tilnost znotraj črno-belih\, zabrisanih\, a vizualno prepoznavnih motivov.\nPrav nasprotne temu so koloristično intenzivne slike Venie Divjanović\, ki suvereno raziskuje izraznost nasičenih barv v toplo-hladnem barvnem kontrastu. Njen motiv je figura\, ki je nemalokrat avtoportret. \nManca Semprimožnik v svoji prostorski postavitvi izpostavlja dialog med realnim fizičnim prostorom postavitve in reprezentacijo le te\, ki je medijsko posredovana preko prenosnega računalnika. Tako izpostavlja dilemo\, ki smo ji vsakodnevno izpostavljeni. Ali je nekaj bolj resnično\, če je posredovano preko različnih medijev ali družabnih omrežij? Katera resničnost se nas bolj dotakne? \nNaslov razstave LP 23 je shematičen in hkrati igriv. Nekoč je bila takšna oznaka za likovni pouk v naših osnovnošolskih urnikih. Danes\, ko smo spet pred izzivom prenove šolskih programov\, se nam zdi pomembno ozavestiti\, kako pomembna je svoboda v ustvarjanju\, neposredni stik z materialom in razvijanje vztrajnosti\, brez katere ni dokončanega izdelka. \nLP je tista črkovna zveza\, skrajšava\, s katero dobro-hotno zaključujemo svoja medijsko posredovana sporočila. Naj bo tako tudi tokrat: LP. \ndoc. mag. Mojca Zlokarnik
URL:https://kcjt.si/dogodek/lp-23-pet-pogledov/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/NASLOVNICA-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230808T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230808T224000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T133644Z
LAST-MODIFIED:20250806T133644Z
UID:10000034-1691528400-1691534400@kcjt.si
SUMMARY:Po soncu / Aftersun
DESCRIPTION:Charlotte Wells / Velika Britanija\, ZDA / 2022 / 98 min / distribucija: Fivia \nGloboko osebni\, slogovno izvirni in ganljivi celovečerni prvenec z razmislekom o tem\, kako morda nikoli ne bomo zares razumeli celovitega notranjega življenja ljudi\, ki jih imamo radi. \nRežiserko je brskanje po starih družinskih albumih navdihnilo k razmisleku o tem\, kako morda nikoli ne bomo zares razumeli kompleksnega notranjega življenja ljudi\, ki jih imamo radi. Njen globoko osebni\, slogovno izvirni in ganljivi celovečerni prvenec je navdušil kritike na festivalu v Cannesu in se uvrstil na številne lestvice najboljših filmov leta 2022. \nfestivali\, nagrade Cannes (nagrada french touch v sekciji Teden kritike); nagrada gotham za najboljši prvenec; nagrade BIFA za najboljši film\, režijo\, prvenec\, scenarij\, fotografijo\, montažo in glasbeno opremo; São Paulo (najboljši film v sekciji Novi režiserji); festival ameriškega filma Deauville (velika nagrada\, nagrada kritikov); Seville (najboljši film v sekciji Novi valovi); nominacija Evropske filmske akademije za nagrado za najboljšega igralca; pet nominacij za nagrado spirit\, vključno za najboljši prvenec; Karlovi Vari; Sarajevo; Telluride; Toronto; Busan; New York; London; Viennale; Zagreb; Rotterdam \nzgodba\nEnajstletna Sophie v poznih devetdesetih z očetom preživlja počitnice v turškem obmorskem letovišču. Potapljata se\, igrata biljard in poležavata ob bazenu. Dvajset let pozneje njeni spomini\, tako resnični kot namišljeni\, zapolnijo vrzeli na domačih videoposnetkih\, medtem ko skuša očeta\, ki ga je poznala\, uskladiti s človekom\, ki ga ni. \niz prve roke\n»Ko sem proti koncu filmske šole listala po starih počitniških albumih /…/\, me je presenetilo\, kako mlad je bil videti moj oče\, in pomislila sem\, kako se zdaj sama približujem letom\, ki jih je imel na tistih fotografijah. Starša sta me namreč imela precej zgodaj\, zato so očeta kasneje pogosto zamenjali za mojega brata. To je bil zametek ideje za film. /…/ Dolgotrajno ukvarjanje s projektom je prineslo veliko spominov na odraščanje\, na starša\, še posebej na očeta. Ta proces razmišljanja je v scenarij vnesel retrospektivni pogled\, zato se je film\, ki se je začel kot razmeroma konvencionalna fikcija\, počasi spreminjal v nekaj bolj osebnega\, bolj čustveno avtobiografskega. /…/ Ko postajam starejša\, vse pogosteje razmišljam\, kako sta moja starša svoje življenje in identiteto usklajevala z vzgojo otroka\, zlasti v svojih dvajsetih in zgodnjih tridesetih. Otroci v starših pogosto vidijo zgolj starše\, njihovo notranje življenje pa je zanje popolna neznanka oziroma se sploh ne zavedajo\, da obstaja. Ko se oziram nazaj\, dobijo dejanja in besede mojih staršev povsem drugačen pomen\, zato se mi je zdelo zanimivo\, da bi trenutke in pogovore iz preteklosti prevrednotila skozi objektiv časa.«\n– Charlotte Wells \nkritike\n»Ni težko razumeti\, zakaj je film po premieri v Cannesu sprožil takšno navdušenje. To izjemno suvereno in slogovno drzno delo\, čudovito zadržana\, a čustveno razburljiva drama o odraščanju\, razpira teme ljubezni in izgube tako spretno\, da se zdi skorajda naključno. A ne pustite se preslepiti: Charlotte Wells natančno ve\, kaj dela\, in njena pripoved je ravno tako precizna kot presunljiva. /…/ V filmu je več kot le nadih taktilnosti zgodnjih del Lynne Ramsay /…/. Tako kot zna omenjena režiserka skoraj čudežno ujeti teksturo spominov\, tudi Charlotte Wells izkazuje proustovski talent\, da gledalca odpelje nazaj v svet\, ki ga v resnici ni doživel\, hkrati pa mu daje občutek\, da ga je.«\n– Mark Kermode\, The Guardian \n»Težko je najti kritiški jezik\, ki bi opisal rahločutnost in intimnost tega filma. Med drugim zato\, ker Charlotte Wells z neafektirano preciznostjo lirske pesnice skoraj na novo izumlja filmski jezik\, raziskujoč pogosto neizkoriščene možnosti medija\, da bi razgrnila notranje svetove zavesti in občutkov.«\n– A.O. Scott\, The New York Times
URL:https://kcjt.si/dogodek/po-soncu-aftersun/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Po-soncu_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230803T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230803T223000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T133504Z
LAST-MODIFIED:20250806T133504Z
UID:10000033-1691096400-1691101800@kcjt.si
SUMMARY:Kiti\, varuhi planeta / Les Gardiennes de la planète
DESCRIPTION:Jean-Albert Lièvre / Francija / 2022 / 82 min / sinhronizirano / 7 + / distribucija: Fivia \nČudovito posnet dokumentarni film je hvalnica lepoti\, inteligenci in veličastnosti kitov.  \nSinhronizirani dokumentarni film za vse generacije Kiti\, varuhi planeta (Les gardiennes de la planete\, Jean-Albert Lievre\, Francija\, 2023\, 82 minut\, distribucija FIVIA – Vojnik\, 7+) je hvalnica lepoti\, inteligenci in veličastnosti kitov. V filmu odkrivamo neverjetno zgodbo o kitih\, prebivalcih svetovnih oceanov\, ki so ključni ohranjevalci ekosistema našega planeta že več kot 50 milijonov let. Film\, ki ga je navdihnila pesem Whale Nation Heathcota Williamsa\, nas popelje na potovanje\, na katerem odkrivamo še neraziskana področja in komaj poznano družbo kitov – z njihovimi izjemnimi sposobnostmi in bogatim ter kompleksnim socialnim življenjem. \niz prve roke\n»Ko sem se nekoč potapljal v morju ob karibskih otokih Turks in Caicos\, se je pred menoj nenadoma začela premikati skalnata gmota. Nisem vedel\, ali me je obšla slabost ali je šlo za zdrs terena. Ko sem obrnil glavo na desno\, sem pred seboj zagledal nekaj\, kar je bilo podobno repu in nato še veliki beli plavuti. Le nekaj centimetrov pred mano je bil kit grbavec; bil je tako velik in tako blizu mene\, da ga nisem zaznal. Tisto\, za kar sem mislil\, da je skala\, se je začelo premikati z neopisljivo gracilnostjo\, z zračno lahkotnostjo. Najina pogleda sta se srečala in zazdelo se mi je\, da sva se drug drugemu nasmehnila. Vse od tistega trenutka sem sanjal o tem\, da bi posnel film o kitih in njihovi ključni vlogi pri gradnji naše civilizacije.«\n– Jean-Albert Lievre \no snemanju\nV nasprotju z večino dokumentarcev o živalih – produkcijami\, ki delajo z velikimi ekipami sodelavcev z vseh koncev sveta – so dokumentarni film Kiti\, varuhi planeta posneli drugače. Delali so z majhno snemalno ekipo dveh\, treh ljudi in s krajevnimi strokovnjaki. Ker kiti živijo povsod po svetu\, so se trudili karseda omejiti premike tako ekipe kakor rekvizitov. Prednost je imela Mehika\, saj v njenem morju živijo tri vrste kitov. Pri snemanju so sodelovali s krajevnimi ribiči\, potapljači\, upravljavci dronov in inženirji zvoka.\nSnemanje kitov od blizu ni preprosto. Za to mora biti izpolnjenih več pogojev: ugodno vreme\, dobra podmorska vidljivost\, veliko potrpežljivosti\, pripravljenost kitov\, hitra odzivnost in veliko sreče. Kiti namreč odločajo\, ali se jim človek lahko približa. Če tega ne želijo\, se oddaljijo. Če ostanejo v bližini\, privolijo v navzočnost človeka. \nskrivnostno petje kitov\nKiti nam že tisočletja ljubosumno skrivajo pomen svojega oglašanja. Ali gre za sredstvo komuniciranja na dolge razdalje\, sredstvo medgeneracijskega prenosa\, geolokacijski pripomoček ali način dvorjenja? Njihove govorice človek še ni razvozlal.
URL:https://kcjt.si/dogodek/kiti-varuhi-planeta-les-gardiennes-de-la-planete-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Kiti-varuhi-planeta-1-1024x540-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230801T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230801T223000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T133009Z
LAST-MODIFIED:20250806T133009Z
UID:10000032-1690923600-1690929000@kcjt.si
SUMMARY:Naš dom / Utama
DESCRIPTION:Alejandro Loayza Grisi / Bolivija\, Francija\, Urugvaj / 2022 / 87 min / španščina / distribucija: Cinemania group \nVizualno prevzemajoča zgodba o starem paru\, ki se v prostranstvih bolivijskega višavja sooča z usodnimi posledicami dolgotrajne suše. \niz prve roke\n»Sprva sem želel povedati zgodbo o čisti ljubezni\, postavljeno v osrčje bolivijskega Altiplana /…/ Ljubezensko zgodbo sem pozneje povezal s širšim družbenim in okoljskim kontekstom\, ki mi je omogočil\, da sem raziskal zaskrbljujoča vprašanja v zvezi z mojo deželo in vplivom podnebnih sprememb. Ti problemi se morda zdijo oddaljeni\, vendar so nam v resnici strašansko blizu\, saj se z njimi že srečujemo v številnih delih sveta: izginjanje jezikov in kultur\, prisilne selitve podeželskega prebivalstva\, medgeneracijski konflikti glede tradicije oziroma asimilacije … /…/ V estetskem smislu prihajam iz sveta fotografije\, zato me zanima ustvarjanje na presečišču podobe in tišine\, kjer se skrivajo najgloblji pomeni: izguba\, akulturacija\, uničenje narave. Slogovno ima vsak posnetek pomen zase\, v okviru filma pa obogatijo pripoved. Prostrane pokrajine\, portreti\, ki poudarjajo globoke poglede likov\, ter trenutki tišine so moja orodja za pripovedovanje zgodbe\, s katero postavljam kritična vprašanja o družbenih\, okoljskih in človeških problemih v času velikih sprememb.\nNaš dom je film o enem najbolj zapostavljenih krajev na planetu\, hkrati pa univerzalna zgodba\, ki bi se lahko dogajala v kateri koli skupnosti\, soočeni s podobnimi družbenimi in okoljskimi težavami. To je zgodba\, pripovedovana skozi oči preprostega para\, ki se sooča s smrtjo ter izgubo svojih vrednot in običajev. Toda vedno obstaja možnost vztrajanja in ohranjanja. Čeprav se morda zdi\, da gre za tragedijo\, želim\, da bi film prinesel upanje.«\n– Alejandro Loayza Grisi
URL:https://kcjt.si/dogodek/nas-dom-utama-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Nas-dom_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230727T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230727T223000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T132846Z
LAST-MODIFIED:20250806T132846Z
UID:10000031-1690491600-1690497000@kcjt.si
SUMMARY:Helmut Newton: Lepe in poredne / Helmut Newton: The Bad and the Beautiful
DESCRIPTION:Gero von Boehm / Nemčija / 2020 / 89 min / distribucija: Demiurg \nRazgiban in zabaven dokumentarec\, v katerem o kontroverznem fotografu Helmutu Newtonu spregovorijo ženske\, ki jih je ujel v svoj objektiv – od Grace Jones in Charlotte Rampling do Isabelle Rossellini. \nLegendarni Helmut Newton\, veliki mojster modne fotografije\, je zaslovel s provokativnimi in subverzivnimi fotografijami žensk. Njegove upodobitve (pogosto golega) ženskega telesa še danes burijo duhove: je Newton slavil moč svojih portretirank ali pa je v njih videl le spolne objekte? V filmu Helmut Newton: lepe in poredne svoj pogled na kontroverznega fotografa ponudijo prav ženske: od njegovih muz\, kot so Grace Jones\, Charlotte Rampling\, Isabella Rossellini\, Marianne Faithfull in Hanna Schygulla; prek slovite urednice revije Vogue Anne Wintour; pa vse do umetnikove žene in sodelavke\, fotografinje June Newton. Med številnimi arhivskimi posnetki se znajde tudi Newtonovo burno televizijsko soočenje s Susan Sontag\, ki fotografa odkrito obtoži mizoginije. \n»Imel je iskrico v očeh. Nič ni bilo preresno\, vse je bilo subtilno in zelo duhovito.«\n– Claudia Schiffer \n»Bil je rahlo perverzen\, a nič zato\, saj sem jaz tudi.«\n– Grace Jones \n»Lahko seveda trdimo\, da so njegove fotografije seksistične ali mizogine\, lahko pa tudi rečemo\, da držijo ogledalo družbi.«\n– Nadja Auermann \n»Imam se za feministko\, ampak mačizem je odraz neke kulture. /…/ In če je to Helmut v določeni meri predstavljal\, zakaj pa ne? Takšna je realnost in hvala bogu\, da jo umetniki znajo izraziti.«\n– Isabella Rossellini \n»Dobro je biti provokator. Svet potrebuje provokacijo\, saj spodbuja razmišljanje\, prinaša ideje in navdihuje najrazličnejše pogovore\, ki nimajo nobene zveze s človekom samim. In koga sploh briga človek? Njegovo umetnost gledamo.«\n– Charlotte Rampling \n»Obožujem vulgarnost. Zelo me privlači slab okus. Veliko vznemirljivejši je od tako imenovanega ‘dobrega okusa’\, ki ni nič drugega kot standardizirani pogled na svet. Dober okus je uperjen proti modi\, proti fotografiji\, proti dekletom\, proti erotiki! Vulgarnost pomeni življenje\, zabavo\, poželenje\, skrajne odzive!«\n– Helmut Newton \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/helmut-newton-lepe-in-poredne-helmut-newton-the-bad-and-the-beautiful/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Helmut-Newton_02_H-NEWTON_006_David-Lynch-and-Isabelle-Rossellini-Los-Angeles-1988-c-Foto-Helmut-Newton-Helmut-Newton-Estate-Courtesy-Helmut-Newton-Foundation.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230725T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230725T224000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T132725Z
LAST-MODIFIED:20250806T132725Z
UID:10000030-1690318800-1690324800@kcjt.si
SUMMARY:Ne pozabi dihati
DESCRIPTION:Martin Turk / 2019 / 98 min / slovenščina / 13 + / distribucija: Fivia \nSlovenski film o skrivnostih poletja in tegobah odraščanja\, ki se zrcalijo v nemirnih valovih zelene Kolpe. \nPetnajstletni Klemen odrašča s starejšim bratom Petrom in mamo samohranilko v malem mestecu na odmaknjenem podeželju. Utečen vsakdan\, ki ga Klemen najraje preživlja z oboževanim bratom na teniškem igrišču in ob bližnji reki\, prekine Petrovo nenadno\, strastno ljubezensko razmerje s prelepo vrstnico Sonjo\, kar pri Klemenu sproži naval nasprotujočih si čustev. \nIZJAVA REŽISERJA \n“Ne pozabi dihati je intimna drama o odraščanju\, prvih ljubeznih\, ljubosumju in močnih čustvih\, ki človeka prevevajo v tem obdobju. Skozi oči 15-letnika sem želel prikazati to naporno obdobje adolescence\, ki je zaznamovano z nespametnimi izpadi\, nerodno zmedenostjo\, neomajano aroganco\, predvsem pa s strahom pred izgubo osebe\, ki ti je v tistem trenutku najpomembnejša. Hkrati so neizbežni del tega obdobja tudi simpatije in privlačnosti\, ki mlademu moškemu omogočijo prestop v svet odraslih. Verjamem\, da gre za formativne\, vsem znane in univerzalne vtise\, ki smo jih v naglici življenja pozabili\, čeprav so ključno oblikovali naše osebnosti.” Martin Turk \nURADNA SPLETNA STRAN: www.nepozabidihati.si \nNAGRADE\nNagrada VESNA za najboljši celovečerni igrani film – Festival slovenskega filma\, oktober 2020\nNagrada VESNA za fotografijo – Festival slovenskega filma\, oktober 2020 \nMNENJA & OCENE \n“V Ne pozabi dihati spremljamo »veliko prebujenje« glavnega protagonista\, ki se ne odvije samo zaradi tega\, ker je lik pač vstopil v ključno obdobje svojega odraščanja\, temveč ker je ta proces sprožila kulisa vročega poletja v objemu neokrnjene narave. Prav poletje na provinci je tu do tolikšne mere pomembno za tok pripovedi\, da letnega časa ne moremo pojmovati le kot scenografsko ozadje\, temveč narava sama igra vlogo osrednjega filmskega lika. In to ne kar kateregakoli lika – poletje je tisti vrhovni demiurg\, božja roka\, ki kot v kakšni grški drami z vso silo vrže svoje junake v svet in jih sooči s preizkušnjami\, katerih razpleta ni mogoče napovedati in katerih posledice se bodo zavedali šele mnogo kasneje. Vnaprej je jasno le eno – to bo to tisto eno nepozabno poletje\, ki bo za vedno zaznamovalo njihova življenja.” Matic Majcen\, Filmski kritik \n  \n“…Zato je Ne pozabi dihati film\, ki ga bodo začutili tisti\, ki se sami nahajajo v vrtincih nerazumljivih\, a silovitih hrepenenj\, razočaranj\, pričakovanj … in mislijo\, vedo ter čutijo\, da so hkrati nihče in nekdo\, nič in vse … Začutili ga bodo tudi tisti\, ki so že prestopili prag prihodnjega\, a je spomin na ranljive trenutke prehajanja še kako živ in otipljiv. Začutili pa ga bomo tudi tisti\, ki smo nemara ta razviharjena čustva in vznemirljive občutke »v naglici življenja pozabili\, čeprav so ključno oblikovali našo osebnost«\, kot pravi avtor filma sam. Kajti gledamo ga lahko kot opomnik\, da se vsaka nova generacija sicer oblikuje po svoje\, a na osnovah skupnega\, univerzalnega soočanja s strašljivo skrivnostnimi globinami svojega duha in nedoumljivega sveta.” Andrej Šprah\, Filmski teoretik
URL:https://kcjt.si/dogodek/ne-pozabi-dihati/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/DontForgetToBreathe_NPD_LowRes_Press_07.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230720T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230720T231000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T132457Z
LAST-MODIFIED:20250806T132457Z
UID:10000029-1689886800-1689894600@kcjt.si
SUMMARY:Aline\, moč ljubezni / Aline\, the power of love
DESCRIPTION:Valerie Lemercier / ZDA / 128 min / angleščina / distribucija: Fivia \nZgodba\, navdihnjena z življenjem Céline Dion. \nCeline Dion je povedala\, da je imela v življenju neverjetno srečo. Da je od majhnega rasla v dobri družini s čudovitimi starši\, da se je poročila z izjemnim možem\, a da se je pri njenih 50-ih letih začelo novo obdobje\, ki je zanjo eno najboljših do zdaj in da si ga želi preživeti kar najbolje. Nedvomno je ključ do pozitivne naravnanosti v življenju ljubezen\, ki jo je spremljala.
URL:https://kcjt.si/dogodek/aline-moc-ljubezni-aline-the-power-of-love/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/10-l.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230718T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230718T230000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T132211Z
LAST-MODIFIED:20250806T132211Z
UID:10000028-1689714000-1689721200@kcjt.si
SUMMARY:Orkester / Orkester
DESCRIPTION:Matevž Luzar / Slovenija / 2021 / 111 min / nemščina\, slovenščina / distribucija: Gustav film \nZgodba o veseljaškem gostovanju zasavske pihalne godbe na festivalu v majhnem avstrijskem mestu\, v kateri se izrisujejo majhne in velike usode posameznih članov in njihovih družin. \nPihalni orkester iz Slovenije se odpravi na glasbeni festival v malo avstrijsko mesto. Zgodbo spremljamo skozi dogodivščine različnih protagonistov: mladega voznika avtobusa je strah\, da bo izgubil službo; dva člana orkestra\, nastanjena pri avstrijskih gostiteljih\, ne moreta pobegniti svoji žurerski naravi; srednješolka odkrije očetov drugi obraz; žene\, ki so morale ostati doma\, uživajo v svobodi … \nFilm je doživel svetovno premiero v tekmovalnem programu festivala v Cottbusu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/orkester-orkester/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/orkester.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230713T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230713T224000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T131940Z
LAST-MODIFIED:20250806T131940Z
UID:10000027-1689282000-1689288000@kcjt.si
SUMMARY:Okus lakote / Smagen af sult
DESCRIPTION:Christoffer Boe / Danska / 2021 / 100 min / danščina / distribucija: Cinemania Group \nCarsten in Maggie sta najnovejši zvezdi na danskem gurmanskem nebu. On je virtuozni kuharski mojster\, ona pa antropologinja hrane. Ljubita se\, imata dva čudovita otroka in vodita eno najbolj vročih restavracij v Kopenhagnu. Njuno življenje je popolno. Skoraj popolno: manjka jima le še prestižna Michelinova zvezdica – in zanjo sta pripravljena žrtvovati prav vse … \nSladko. Kislo. Mastno. Slano. Pekoče. Zgodba v petih poglavjih o ljubezni in strasti\, družini in vrhunski kulinariki. Scenarij za film\, v katerem nastopa Nikolaj Coster-Waldau\, je skupaj z režiserjem napisal Tobias Lindholm\, soscenarist Nažganih. \n»Če me vprašaš\, kaj hočem\, ti bom povedala. Hočem vse.«\n– Kathy Acker
URL:https://kcjt.si/dogodek/okus-lakote-smagen-af-sult/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Okus-lakote_01_film.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230711T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230711T225000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T131717Z
LAST-MODIFIED:20250806T131717Z
UID:10000026-1689109200-1689115800@kcjt.si
SUMMARY:Fotograf / Photograph
DESCRIPTION:Riteš Batra / Indija\, Nemčija\, ZDA / 2019 / 110 min / distribucija: Demiurg \nNežna\, nostalgična in humorja polna romanca o dveh osamljenih dušah\, ki se srečata na kaotičnih ulicah Mumbaja.  \nUlični fotograf\, ki ga gospodovalna babica priganja k poroki\, prepriča plaho dekle iz premožnejše družine\, da se izdaja za njegovo zaročenko. Kljub velikim kulturnim razlikam se par zbliža\, nepričakovano prijateljstvo pa obrne na glavo njun pogled na svet. \nFilm Ritesha Batre (Okus po ljubezni) je nežna\, nostalgična in humorja polna romanca o dveh osamljenih dušah\, ki se srečata na kaotičnih ulicah Mumbaja. \nkritike\n»Potrpežljivi gledalci\, naklonjeni globoko občutenim filmom\, ki si vzamejo čas (v dobrem smislu)\, da povedo majhno\, človeško\, domačo zgodbo\, bodo v Fotografu Ritesha Batre našli očarljivo in vznemirljivo popotovanje.«\n– Gary Goldstein\, Los Angeles Times \n»/…/ enigmatično premišljevanje o naključnih srečanjih in neizrečenih besedah.«\n– Peter Bradshaw\, The Guardian \n»Ko na koncu filma lika zapuščata kino\, eden od njiju reče: ‘Te filmske zgodbe so danes vse enake.’ Že mogoče\, da so zgodbe enake\, a čudovito je videti film\, ki najde nov način\, kako jih povedati.«\n– Nell Minow\, RogerEbert.com \n»Fotograf je film sprave; lika ne iščeta le sorodne duše\, najti skušata tudi ravnotežje med tradicijo in modernostjo\, med družino in lastnimi željami\, med podobo in resničnostjo. Morda zgodba res zveni predvidljivo\, a Batra se izogne žanrskim klišejem\, banalnim šalam in razkazovanju čustev ter namesto tega ustvari razmišljujoč film\, osredotočen na notranja življenja protagonistov.«\n– Joe Blessing\, The Playlist
URL:https://kcjt.si/dogodek/fotograf-photograph/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Fotograf_02_FILM.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230612T204500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230612T224000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T131106Z
LAST-MODIFIED:20250806T155521Z
UID:10000025-1686602700-1686609600@kcjt.si
SUMMARY:Dvanajstega ponoči / La nuit du 12
DESCRIPTION:Dominik Moll / Francija\, Belgija / 2022 / 115 min / francoščina / distribucija: Fivia \nDvanajstega ponoči je svojevrsten detektivski triler\, v katerem se zrcalijo razklana sodobna družba ter skrhani odnosi med moškimi in ženskami. Film je slavil na letošnji podelitvi cezarjev\, kjer je osvojil kar šest kipcev\, tudi za najboljši celovečerec. \nVsak policijski preiskovalec prej ali slej naleti na primer\, ki se ga dotakne bolj kot drugi\, se iz skrivnostnega razloga zarije vanj kot trska in mu ne da več miru. Za Yohana je to Clarin umor. Zaslišanja si sledijo\, osumljencev ne manjka\, Yohana pa vse bolj razjedajo dvomi. Gotovo je le eno: zločin se je zgodil dvanajstega ponoči.
URL:https://kcjt.si/dogodek/dvanajstega-ponoci-la-nuit-du-12/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Dvanajstega-ponoci_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230612T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230612T203000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T130455Z
LAST-MODIFIED:20250806T155517Z
UID:10000022-1686596400-1686601800@kcjt.si
SUMMARY:Konoplja osvobaja / Cannabis sets you free
DESCRIPTION:Miha Čelar / Slovenija\, Hrvaška\, Severna Makedonija / 2022 / 81 min / dokumentarni film / distribucija: Astral film \nKonoplja osvobaja je s humorjem prežet dokumentarni esej o aktivistih iz Slovenije in od drugod\, ki so svoje življenje posvetili legalizaciji konoplje. Nekateri so pri tem prišli v navzkrižje z zakonom\, vsi pa so tako ali drugače stopili na pot svoje osebne »konopljine revolucije« … \nFilm ob pripovedi glasbenika in filozofa Ramba Amadeusa s humorno distanco opisuje\, kako v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje – kljub nasprotovanju medicine\, ki ima konopljo še vedno za mamilo – vstopajo politika\, farmacija in kapital. \nMiha Čelar v ospredje filma postavi Janka Pirca\, lastnika trgovine Konoplja osvobaja\, po kateri je dobil naslov tudi film. Pirc\, ki je bil obsojen zaradi vzgoje osmih sadik konoplje\, s katerimi je želel pomagati bolnima sinu in ženi\, je bil po sodni bitki leta 2016 oproščen\, pozneje pa je nasproti sodišča\, kjer je potekal proces\, odprl že omenjeno trgovino. \n***\nPo ogledu filma bo pogovor s scenaristom in režiserjem Miho Čelarjem ter glavnim protagonistom Jankom Pircem\, ki ga bo vodila Anuša Gaši.
URL:https://kcjt.si/dogodek/konoplja-osvobaja-cannabis-sets-you-free-2/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/31919-b8c5662bf79e00c29a04de38e6db5b2706324e1f-jpeg-1920x1080_q95-421x600-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230608T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230608T210000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T130914Z
LAST-MODIFIED:20250806T155515Z
UID:10000024-1686250800-1686258000@kcjt.si
SUMMARY:Nekega lepega jutra / Un beau matin
DESCRIPTION:Mia Hansen-Løve / Francija / 2022 / 112 min / francoščina / distribucija: Fivia \nLéa Seydoux kot hči\, mati in ljubimka v globoko osebnem\, avtobiografsko navdahnjenem filmu Mie Hansen-Løve (Zbogom\, prva ljubezen)\, zgodbi o žalovanju in slutnji nove ljubezni\, kjer se – tako kot v resničnem življenju – prepletajo minevanje in porajanje\, bolečina in radost\, izguba in upanje. \nSandra živi z osemletno hčerko v majhnem stanovanju v Parizu. Redno obiskuje očeta\, upokojenega profesorja filozofije\, ki zaradi nevrodegenerativne bolezni počasi izgublja vid\, spomin in samostojnost. Medtem ko z družino išče primeren dom za ostarele\, Sandra nepričakovano naleti na Clémenta. Čeprav je poročen\, se med njima začne strastno razmerje …
URL:https://kcjt.si/dogodek/nekega-lepega-jutra-un-beau-matin/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Nekega-lepega-jutra_3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230608T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230608T183000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T130736Z
LAST-MODIFIED:20250806T155512Z
UID:10000023-1686243600-1686249000@kcjt.si
SUMMARY:Jaz in moj muc Ru / Ru Mon chat et moi – La grande aventure de Rroû
DESCRIPTION:Guillaume Maidatchevsky / Francija / 2023 / 83 min / podnapisi\, francoščina / 7+ / distribucija: Fivia \nVelika mačja dogodivščina. \nRu je živahen in radoveden maček\, ki odkriva življenje na strehah Pariza. Njegova usoda se spremeni\, ko ga posvoji desetletna Clémence. Nekega dne se družina odpelje v kočo v osrčju gora. Tako se začne izjemna pustolovščina Clémence in Ruja\, ki bosta skupaj odkrivala gozd\, srečala skrivnostno Madeleine in doživela čudovito zgodbo\, ki ju bo za vedno spremenila.
URL:https://kcjt.si/dogodek/jaz-in-moj-muc-ru-ru-mon-chat-et-moi-la-grande-aventure-de-rrou/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Jaz-in-moj-muc-Ru_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230606T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230606T213000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T130346Z
LAST-MODIFIED:20250806T155509Z
UID:10000021-1686081600-1686087000@kcjt.si
SUMMARY:Konoplja osvobaja / Cannabis sets you free
DESCRIPTION:Miha Čelar / Slovenija\, Hrvaška\, Severna Makedonija / 2022 / 81 min / dokumentarni film / distribucija: Astral film \nKonoplja osvobaja je s humorjem prežet dokumentarni esej o aktivistih iz Slovenije in od drugod\, ki so svoje življenje posvetili legalizaciji konoplje. Nekateri so pri tem prišli v navzkrižje z zakonom\, vsi pa so tako ali drugače stopili na pot svoje osebne »konopljine revolucije« … \nFilm ob pripovedi glasbenika in filozofa Ramba Amadeusa s humorno distanco opisuje\, kako v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje – kljub nasprotovanju medicine\, ki ima konopljo še vedno za mamilo – vstopajo politika\, farmacija in kapital. \nMiha Čelar v ospredje filma postavi Janka Pirca\, lastnika trgovine Konoplja osvobaja\, po kateri je dobil naslov tudi film. Pirc\, ki je bil obsojen zaradi vzgoje osmih sadik konoplje\, s katerimi je želel pomagati bolnima sinu in ženi\, je bil po sodni bitki leta 2016 oproščen\, pozneje pa je nasproti sodišča\, kjer je potekal proces\, odprl že omenjeno trgovino. \n***\nPo ogledu filma bo pogovor s scenaristom in režiserjem Miho Čelarjem ter glavnim protagonistom Jankom Pircem\, ki ga bo vodila Anuša Gaši.
URL:https://kcjt.si/dogodek/konoplja-osvobaja-cannabis-sets-you-free/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/31919-b8c5662bf79e00c29a04de38e6db5b2706324e1f-jpeg-1920x1080_q95-421x600-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230522T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230522T213000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T130146Z
LAST-MODIFIED:20250806T155506Z
UID:10000020-1684785600-1684791000@kcjt.si
SUMMARY:Prezaposlena / À plein temps
DESCRIPTION:FILM IZVEN / Éric Gravel / Francija / 2021 / 88 min / francoščina / distribucija: Demiurg \nSocialna drama\, posneta v slogu napetega trilerja\, spremlja mater samohranilko\, ki se v nenehni tekmi s časom bori za preživetje in boljšo prihodnost. Nagrada za najboljšo režijo in igralko v sekciji Obzorja Beneškega filmskega festivala ter posebna omemba na ljubljanskem Liffu. \nJulie se po najboljših močeh trudi vzgajati svoja otroka v predmestju\, hkrati pa obdržati službo v luksuznem pariškem hotelu. Ko končno prejme povabilo na razgovor za delovno mesto\, na katerega je že dolgo upala\, izbruhne vsesplošna stavka v javnem prevozu. Vse se ustavi\, zamude se kopičijo in krhko ravnovesje\, ki ga je Julie vzpostavila\, je nenadoma ogroženo …
URL:https://kcjt.si/dogodek/prezaposlena-a-plein-temps/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Prezaposlena_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230512
DTEND;VALUE=DATE:20230817
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250811T145122Z
LAST-MODIFIED:20250811T145123Z
UID:10000270-1683849600-1692230399@kcjt.si
SUMMARY:LEON ZAKRAJŠEK: OJIGI / Hommage à Yuki Rei
DESCRIPTION:Svetovno prepoznani umetnik Leon Zakrajšek je dobršen del življenja posvetil raziskovanju japonske kulture s poudarkom na tradicionalnih slikarskih in grafičnih tehnikah\, je lavreat prestižne štipendije japonske vlade leta 1997\, predstavnik JPA japonskega grafičnega združenja za japonske razstave v Evropi in edini tujec s članstvom v omenjenem združenju. \nNa našem podcastu KOOB Sessions lahko prisluhnete pogovoru z avtorjem o tem\, kakšen je odnos med učiteljem in učencem\, o ljubezni in zaupanju\, o strogih pravilih in discipliniranju duha\, o tradiciji in nadaljevanju tradicije ter o velikem spoštovanju do učitelja Yukia Reia\, ki mu je razstava posvečena. \n  \nOJIGI\n  \nNajprimernejši prevod japonske besede ojigi je morda priklon. V spoštljivem odnosu do soljudi na Japonskem obstaja klanjanje in prikloni so v japonski tradiciji obvezen vsakodnevni ritual\, so številni in niso samo del bontona\, pač pa imajo tudi svoje stopnje in načine\, kako s pravilnim poklonom pokazati spoštovanje\, čast ali zahvalo osebi\, ki se ji klanjamo. V nekem smislu prikloni sledijo nevidnim japonskim kastam\, ki še vedno obstajajo in se v mnogih dogodkih in ritualih\, pa tudi v vsakdanjem življenju\, zrcalijo v obnašanju ljudi. \nKlanjanje je sestavni del vsakdana in pozdrava svojih domačih\, znancev\, prijateljev\, učiteljev\, prav tako pa je to oblika pozdrava in izraza spoštovanja v borilnih veščinah\, v službenem okolju in v širšem družabnem življenju vse do znanih osebnosti in predstavnikov države\, pa tudi pred templji in božanstvi vse do cesarja. \nPravilni poklon je zelo zahtevna figura z natančno določeno držo telesa\, glave\, rok in usmerjenosti pogleda ter zahteva dolgoletno učenje\, vajo skozi ponavljanje in prakso. \nTo besedo sem uporabil za opis mojega odnosa do velikega japonskega lesorezca in profesorja Yukia Reia (1928–2003). Njemu pripada moj »Ojigi-saikeirei« kot zahvala in poklon človeku\, ki mi je odprl vrata v velike skrivnosti japonske umetnosti ter me sprejel in vodil po poti polne tradicije in veščin\, ki so redkokdaj dosegljive – še posebno tujcem. Bil je moj mentor in mi je dovolil\, da sva bila tudi prijatelja. Yuki Rei je organiziral mojo prvo samostojno razstavo v Yokohami in mi do svoje smrti dajal dragocene nasvete. \nImel sem neizmerno srečo in privilegij\, da me je leta 1997 prav njemu predstavil veliki japonski grafik in profesor Harumi Sonoyama\, sicer litograf\, moj mentor in dolgoletni prijatelj. Profesor Yuki Rei me je sprejel za svojega učenca in tako se je zame začelo čudovito potovanje v skrivnosti japonskih grafičnih tehnik in kulture.\nYuki Rei je predstavnik tradicionalnega japonskega lesoreza mokuhanga. Najbolj enostavna obrazložitev te starodavne tehnike bi bila morda odtiskovanje akvarela. Yuki Rei je bil eden redkih iz svoje generacije\, ki je v tradiciji\, ki jo Japonci brezpogojno spoštujejo\, izbral svojo pot in jo izvajal na svojstven\, povsem originalen način. V starodavno tehniko lesoreza je vnesel veliko novosti\, od kadriranja formata lesene plošče s primesmi zahodnega načina dela v lesorezu\, uporabe barvnih prehodov v tisku bokashi\, ki velja za vrhunec mojstrstva\, mešanja principov tiskanja z japonskimi pigmenti in zahodnimi oljnimi barvami\, do izdelave unikatnega orodja za rezanje in odtiskovanje japonskega lesoreza. Prvič v tisočletni tradiciji japonskega lesoreza je umetnik izdelal svoj baren (tradicionalno orodje iz bambusovega lista za odtiskovanje lesoreza\, s katerim se drgne po zadnji strani japonskega papirja washi). Njegov baren je bil popolna novotarija ne samo po videzu in materialu\, pač pa tudi po tehničnih zmožnostih. S tem je vnesel povsem nov princip dela. \nYuki Rei je bil »renesančni« tip umetnika. Bil je zelo dober poznavalec tehnologij in zahodnega slikarstva\, izumitelj in raziskovalec novih principov dela v tiskarskem smislu. Takoj sva se ujela in do mene je bil nekako zelo očetovski\, izkazoval je največjo mero potrpežljivosti ob dejstvu\, da sem prišel iz kaotičnega zahodnega sveta. Menil je\, da je umetnost v zahodnem svetu izgubila stik z naravo in zašla v slepo ulico. \nUčne ure pri njem so bile polne znanja in veščin\, ki so tujcem nedostopne in se jih ne da prebrati v nobeni knjigi ali se jih mimogrede naučiti. Postopek dela skozi odnos mojster–učenec temelji na starih cehovskih pravilih in se prenaša iz globoko ukoreninjene tradicije prejšnjih dob in znanj preko mentorja na učenca. \nGre za piramidalni sistem\, ki umešča učenca kot mojstrovega naslednika v dolgo verigo imen in znanj\, ki se prenašajo iz roda v rod. Na ta način namreč poteka predajanje in sprejemanje tradicionalnih veščin na Japonskem in velja za Japonce.\nKo sem leta 1997 prišel študirat na Japonsko\, smo bili tuji študenti zelo redki in smo se izobraževali predvsem v zasebnih mojstrskih delavnicah. Zasluga za to\, da sem dobil možnost spoznati Japonsko in mnoge japonske mojstre\, gre v prvi vrsti profesorju Harumiju Sonoyami\, ki me je predstavil Fumiu Kitaoki (1918–2007)\, starosti japonskih grafikov in zadnjemu predstavniku »Sosaku hanga« ter velikemu lesorezcu in študentu še večjih mojstrov\, kot sta bila Koshiro Onichi (1891–1955)\, ki je bil oče gibanja Sosaku hanga\, in Un‘ichi Hiratsuke (1895–1997). Fumio Kitaoka je bil eden prvih japonskih avtorjev\, ki so odšli študirat umetnost na zahod\, in sicer na Ecole des Beux Arts v Parizu\, kjer je študiral zahodnjaške tehnike\, predvsem lesorez\, kasneje pa je bil tudi profesor v Združenih državah Amerike\, med drugim na slovitem Pratt Institute v New Yorku. \nTa plejada Mojstrov nad Mojstri mi je dala neprecenljivo znanje in nov vpogled v umetniško izražanje in razumevanje principa nastanka likovnega dela na vzhodu in odnosa vzhod–zahod v likovni praksi. \nKot je on odšel po znanje na zahod\, tako sem jaz odšel na vzhod in krog se je zaključil. \nVse te dragocene izkušnje in znanja zdaj še naprej razvijam in mešam med seboj v nov\, lasten likovni jezik\, ki se je po japonski izkušnji popolnoma spremenil. Imel sem zares veliko srečo za ta blagoslov\, za to izkušnjo. Zahvala gre vsem omenjenim profesorjem v tem zapisu in še mnogim drugim japonskim umetnikom\, ki sem jih v štiridesetletnem potovanju v japonsko umetnost srečal\, se z njimi družili in delal. \nPosebno zahvalo dolgujem tudi združenju Nihon Hanga Kyoukai\, JPA Japan Print Association\, japonskemu grafičnemu združenju\, ki me je sprejelo v svoje vrste in me ves čas podpiralo in bogatilo. \nLeon Zakrajšek\nZagreb\, 20. 4. 2023 \n  \n*** \nLeon Zakrajšek\, 26. 3. 1962\, Ljubljana\, Slovenija \nEducation / Izobraževanje \n1977–1981\, Srednja šola za oblikovanje\, Ljubljana\n1982–1986\, Akademija likovnih umetnosti\, Ljubljana\n1988\, Centre Internacional de Recerca Grafica\, Calella\, Španija\n1997–1998\, Štipendija japonske vlade Bunka-sho\, dela v delavnicah pri mojstrih: Harumi Sonoyama\, Fumio Kitaoka in Yuki Rei \nExibitions / Razstave \n150 samostojnih razstav\nv Avstriji\, na Hrvaškem\, v Kanadi\, na Kitajskem\, v Franciji\, v Nemčiji\, na Irskem\,\nv Izraelu\, v Italiji\, na Japonskem\, v Srbiji in v Sloveniji \n250 skupinskih razstav\nv Aziji\, Afriki\, Evropi\, Severni in Južni Ameriki \nMajor international exibitions / Izbor mednarodnih skupinskih razstav \nInternational Ex libris exhibition 750 years of Kamnik\, 1979\, Kamnik\, Slovenija\nCollegium Artisticum Zajedno 85\, 1985\, Sarajevo\, Bosna in Hercegovina\nStudentski grad Zajedno 85\, 1985\, Beograd\, Srbija\nTutav International students prints\, Turkish grand national assembly\, 1985\, Ankara\, Turčija\nAuction Jugoplastika\, 1987\, Split\, Hrvaška\n14th International Print Exhibition\, 1988\, Yokohama\, Japonska\nCadaques\, 9th Mini Print International\, 1989\, Španija\nYokohama\, 15th International Print Exhibition\, 1989\, Japonska\nThe 9th MPIC\, 1990\, Barcelona\, Španija\nThe 9th MPIC\, 1990\, Toulouse\, Francija\n5th Annual International Exhibition of Miniature Art\, 1990\, Toronto\, Kanada\n10th Mini Print International\, 1990\, Cadaques\, Španija\n16th International Print Exhibition\, 1990\, Yokohama\, Japonska\nKomplot\, International Prints Exhibition\, 1990\, Horny Smokovec\, Slovaška\nPresov\, Komplot\, City Gallery\, International Prints\, 1990\, Slovaška\nKulturbiesel Bierjokl\, Aukcia ABCD\, 1990\, Celovec\, Avstrija\nMuseo de Gava\, the 10th MPIC\, 1990\, Barcelona\, Španija\nLikovni Salon Tribine Mladih\, International Exhibition 4+2+1\, 1990\, Novi Sad\, Srbija\n1st Kochi InternationalTriennial Print Exhibition\, 1990\, Ino-cho\, Japonska\n7th Triennial of Yogoslavia Printmaking\, 1990\, Bitola\, Severna Makedonija\nGalerija Likovnih Susreta\, Slovenska grafika\, 1991\, Subotica\, Srbija\n3rd International Triennial of Art Against War\, 1991\, Majdanek\, Poljska\n1st Annual International Miniprint Exhibition\, 1991\, Napa Valley\, Združene države Amerike\n11th Mini Print International\, 1991\, Cadaques\, Španija\nHonolulu University Hawai\, 11th MPIC\, 1992\, Honolulu\, Združene države Amerike\nInternazionala di Grafica Carta Colore\, 1992\, Udine\, Italija\nDie Slowenische Bildende Kunst Heute\, 1992\, Bonn\, Nemčija\n17th Interbational Print Exhibition 17th\, 1992\, Yokohama\, Japonska\n6th Busan Biennial of Prints\, 1992\, Busan\, Koreja\nYokohama Print Auction\, 1992\, Yokohama\, Japonska\n12th Mini Print International\, 1992\, Cadaques\, Španija\n1st International Graphic Biennale\, 1993\, Maastricht\, Nizozemska\n1st International Mini Print Exhibition\, 1993\, Maribor\, Slovenija\n1st Egiptian International Print Triennale\, 1993\, Cairo\, Egipt\n2nd Kochi International Triennial Print Exhibition\, 1993\, Ino-cho\, Japonska\n13th Mini Print International\, 1993\, Cadaques\, Španija\n62nd Exhibition of Japan Print Associatio\,n 1994\, Tokyo\, Japonska\n3e Triennale Mondiale D‘Estampes Petit Format\, 1994\, Chamalieres\, Francija\n2a Biennale Internazionale d‘Arte Moderna Contemporanea\, 1995\, Sassari\, Italija\n1st International Art Biennale\, 1995\, Valleta\, Malta\n1st International Mini PrintTriennial\, 1995\, Tokyo\, Japonska\n1st International Triennial of Graphic Art\, 1995\, Sofia\, Bolgarija\n2nd International Aquarel Biennial\, 1995\, Kamnik\, Slovenija\nHanshin Awaji Kobe Art Aid Donation by Leon Zakrajsek\, 1998\, Osaka\, Japonska\n66th Exhibition of Japan Print Association\, 1998\, Tokyo\, Japonska\nCasa Sperlari\, 1a Rasegna Internazionale dell Incisione\, 1999\, Cremona\, Italija\nPeceheria Vecchia\, Rassegna Internazionale d Incizione Contemporanea\, 1999\, Este\, Italija\nY2K International Exhibition of Prints\, 2000\, Taipei\, Tajska\nY2K International Exhibition of Prints\, 2000\, Tokyo\, Japonska\nImperial Hotel\, 10th anniversary of diplomatic relationship Slovenia-Japan\, 2001\, Tokyo\, Japonska\nGrabado Bianco&Nero\, 2002\, Cancun\, Mehika\n1a\, 2a\, 3 a Rasegna Internazionale di picolo formato\, 1999\, 2001\, 2003\, Cremona\, Italija\nReflection 21 »Shoku-Hatsu«\, Space TAA\, 2004\, Tokyo\, Japonska\nExibition of HAN 17\, Iwasaki Museum\, 2005\, Yokohama\, Japonska\nVespolete\, Donazione Dino Formaggio\, Museo A. Melandra\, 2005\, Italija\nBalkan Bez Granica\, 2006\, Banja Luka\, Bosna in Hercegovina\nM.I\, .C.R.O. In Cartis International\, 2007\, Roma\, Italija\n6th Lessedra World Art Print Annual\, 2007\, Sofia\, Bolgarija\n3rd International Art Biennale\, 2008\, Peking\, Kitajska\nCon-Sum »Et in Barbaria Ego«\, 2009\, Dusseldorf\, Nemčija\n2nd NBC Tokyo International screen Print Biennial\, 2009\, Tokyo\, Japonska\nArtist in residence Guanlan selection\, Jin Be Culture Center\, 2009\, Makav\,\nArtist in residence Guanlan selection\, Hong Kong Cultural Centre\, 2009\, Hong Kong\,\nArtist in residence Guanlan selection\, Government Building of Shenzen\, 2010\, Shenzen\, Kitajska\nKuća Đure Jakšića\, XIV međunarodna izložba Široka Staza\, 2010\, Beograd\, Srbija\nElle Decor Sajam Stanovanja\, 2010\, Zagreb\, Hrvaška\n9th Lessedra World Art Print Annual\, 2010\, Sofia\, Bolgarija\nKeerqin Art Museum\, Selected works from Gualan Print Base\, 2010\, Keerqin\, Kitajska\nGalerija Stancic\, 2011\, Zagreb\, Hrvaška\n»CIGE«\, China World Trade Center\, Art Channel\, 2011\, Peking\, Kitajska\n»Art Beijing« China Agricultural Ehxibition Center\, 2011\, Peking\, Kitajska\,\nBudapest Gallery\, The Challange of the Cravat\, 2011\, Budimpešta\, Madžarska\nInstituto Cultural de Providencia\, 2011\, Santiago\, Čile\n3rd NBC Tokyo International screen Print Biennial\, 2011\, Tokyo\, Japonska\n11th Lessedra World Art Print Annual\, 2012\, Sofia\, Bolgarija\nMGLC\, Odtisi in vtisi\, 2012\, Ljubljana\, Slovenija\nMuzej svremene umjetnosti Istre\, 2013\, Pula\, Hrvaška\nVila Manin\, La Maggia dell arte\, 2014\, Passariano di Coidroipo\, Italija\nGSA Galerie\, Slovenija-The Netherlands/10:10\, 2014\, Hilversum\, Nizozemska\n17th International Fine Arts Colony\, 2014\, Ljubljana\, Slovenija\n6th Miniprint Internacional Rosario 2014\, Rosario\, Argentina\n1. Likovna kolonija Kresimir Ledic\, 2014\, Mostar\, Bosna in Hercegovina\nDie Magie der Kunst\, Kunstlerhauss\, 2015\, Dunaj\, Avstrija\nMagija umjetnosti\, Gliptoteka\, 2015\, Zagreb\, Hrvaška\nBienal do Douro i Global Print\, 2015\, Alijo\, Portugalska\n7th International Graphic Art Biennial\, 2015\, Split\, Hrvaška\nEvropean Parliament\, Academia Cravatica Exhibition\, 2015\, Strasbourg\, Francija\nTel Aviv\, Cultural Exchange Izrael-Slovenija\, Office in Tel Aviv Gallery\, 2016\, Izrael\n3. Mednarodni grafični Valvasorjevi dnevi\, 2016\, Bogenšperk\, Slovenija\nHAN 17& Leon Zakrajsek\, Inoac Ginza Gallery\, 2016\, Tokyo\, Japonska\n84 th Exhibition of Japan Print Association\, 2016\, Tokyo\, Japonska\nLikovni krug 1952-2017-Art Expo\, 2017\, Novi Sad\, Srbija\nCultural Center Cologne-Muhlheim\, 2017\, Koln\, Nemčija\nMunicipal Museum\, 2017\, Nassau\, Nemčija\nCultural Center Haus Eberhard\, 2017\, Diez\, Nemčija\nInternational prints exchange\, 2017\, Wroclaw\, Poljska\n11th Biennial Miniature Print Norwalk CT\, 2017\, Norwalk\, Združene države Amerike\n11th BIMPC\, Bendheim Gallery\, 2017\, Grenwich\, Združene države Amerike\nHAN 17 Print exhibition\, Inoac Ginza Gallery\, 2017\, Tokyo\, Japonska\nHAN 17 Tokyo print Association exhibition\, Art Museum\, 2018\, Osijek\, Hrvaška\n9th Triennial of graphic art ITG Bitola\, 2021\, Bitola\, Severna Makedonija\nHAN 17 Print exhibition\, Inoac Ginza Gallery\, 2018\, Tokyo\, Japonska\nSmall size works\, Yoseido Gallery\, 2018\, Tokyo\, Japonska\nArt Museum\, Tribuna Graphic X Edition\, 2019\, Cluj-Napoca\, Romunija\nWorld Wide Prints\, 2020\, Caerano di San Marco\, Italija\n2nd International Triennial of Graphic Art\, 2020\, Livno\, Bosna in Hercegovina\n3rd Mini Print Internacional Cantabria\, 2020\, Santander\, Španija\nMonsoon Printmaking 2020 Bindu Space\, 2020\, Khatmandu\, Nepal\nGalerija Malih Formata\, 2020\, Bol na Braču\, Hrvaška\nIwasaki Museum\, Exhibition of printmaking association HAN 17\, 2020\, Yokohama\, Japonska\nCollection of MPCantabria\, Cervantes Institute\, 2021\, Bordeaux\, Francija\n88th Exhibition of Japonska Print Association\, 2021\, Tokyo\, Japonska\n10th Triennial of graphic art ITG Bitola\, 2021\, Bitola\, Severna Makedonija\nSkyline International Exhibition\, A60 Contemporary Art Sace\, 2021\, Milano\, Italija\nSkyline International Exhibition Villa Venino\, 2021\, Novate Milanese\, Italija\n5th Global Print 2022\, 2022\, Alijo\, Portugalska\nMini Print Cantabria Collection\, UMCS University Art Gallery\, 2022\, Lublin\, Poljska\nMeđunarodna izložba grafike Svjetove nadilazimo\, 2022\, Velika Gorica\, Hrvaška\nInternational print exhibition O.R.I.E.N.T.\, 2023\, Cluj Napoca\, Romunija\nLiceo Scientifico Grassi Mostra Internacionale\, 2023\, Latina\, Italija\nExpozitie de Arta O.R.I.E.N.T.\, 2023\, Sangeorz Bai\, Romunija\n90th Exhibition of Japan Print Association\, 2023\, Tokyo\, Japonska \nProfessional activities / Profesionalne aktivnosti: \nSince 1987\, Member of the Slovenian Fine Artists Society\n1996\, Director of Japan Print Association\, 100 Members Exhibition\, Škofja loka\, Slovenia\nSince 1998\, Member of Kamakura Print Collection\, Japan\n1999–2005\, Member of the Scientific Committee and Selector »L‘Arte e il Torcio« Cremona\, Italy\n2002\, Organizer of HAN 17 Tokyo Printmaking Association Exhibition\, Ljubljana\, Slovenia\n2003\, Chairman of Printmaking Department of Slovenian Fine Artists Society\nSince 2003\, Honorary Member Tokyo Print Association HAN 17\, Japan\nSince 2004\, Honorary Member Likovni Krug Petrovaradin\, Novi Sad\, Serbia\n2009\, Artist in Residence Guanlan Print Base\, China\n2007\, 2010\, 2012\, Jury Member and Selector\, Sofia Lessedra International Exhibition\, Sofia\, Bulgaria\n2010\, Artist in Residence Art Channel Gallery 978\, Peking\, China\n2014\, Chairman of Foregin Executive Committee of JPA Japan Print Assciation Exhibitions in Europe\,\n2015\, Chairman of Exhibition\, 33 Contemporary Japanese Printmakers Exhibition in Dubrovnik\, Croatia\n2017\, Chairman of Exhibition\, 50 Members Japan Print Association\, Gliptoteka HAZU\, Croatia\n2018\, Chairman of Exhibition\, HAN17 Tokyo Print Association and Harumi Sonoyama\, Art Museum\, Osijek\, Croatia\n2020\, Selector for Japanese Artist\, 2nd International Triennial of Graphic Art\, 2020\, Bosnia and Hercegovina\n2022\, Member of HDLU\, Croatian Association of Fine Arts\n2022\, Chairman and Curator of Contemporary Japanese Printmakers Exhibition Gallery Sv. Kerševan\, Šibenik\, Croatia\n2022\, Special Overseas Member of JPA Japan Print Association\n2023\, Curator of Italijan Printmakers Exhibition\, Bale-Valle\, Croatia \nAwards / Nagrade \n1986\, Grand Prix for print\, 19th Yugoslav Art Academys Workshop\, Ivanjica\, Jugoslavija\, Purchase Award VI. Extempore\, Ljubljana\, Slovenia\n1987\, Purchase Award VII. Extempore\, Ljubljana\, Slovenia\n1988\, Purchase Award VIII. Extempore\, Ljubljana\, Slovenia\n1990\, 1st Kochi Triennial Exhibition of Prints\, Purchase Award\, Ino cho\, Japan\n1994\, Parchemin D‘honneur\, 3e Triennale Mondiale D‘estampes petit format Chamalieres\, France\n1995\, Diploma D‘onore\, 2a biennale Internazionale d‘arte moderna Contemporanea\, Europa unita 94/95\, Sassari\, Italy\nDistinction Award\, 1st International Art Biennale Malta\, Malta\nSudeto Premio\, Grand Premio 100 Nominations\, Sassari\, Italy\n1996\, Cavaliere Del Arte\, Sassari\, Italy\n1997\, Bunka-cho Fellowship\, Japanese Governament Art Award\, Tokyo\, Japan\n2009\, Honorable Mention\, 2nd NBC Tokyo International Print Biennial\, Tokyo\, Japan\n2014\, Artist on Globe\, Zagreb\, Croatia\n2016\, Japan Foreign Ministers Commendation\, Tokyo\, Japan\n2017\, Speedball Purchase Award\, 11th Biennial International Miniature Print Norwalk CT\, U. S. A.\n2018\, Artist in Globe\, Zagreb\, Croatia\nSpecial Award\, 9th International Triennial of Graphic Art Bitola\, North Macedonia\n2021\, Honorary and Special Award\, 10th International Triennial of Graphic Art Bitola\, North Macedonia \nwww.leon-zakrajsek.eu
URL:https://kcjt.si/dogodek/leon-zakrajsek-ojigi-hommage-a-yuki-rei/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/zakrajsek_www.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230510T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230510T205000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T125858Z
LAST-MODIFIED:20250806T155503Z
UID:10000019-1683745200-1683751800@kcjt.si
SUMMARY:Jezdeca / Jezdeca
DESCRIPTION:FILM IZVEN / Dominik Mencej / igrajo: Timon Šturbej\, Petja Labović\, Anja Novak\, Nikola Kojo\, Peter Musevski / Slovenija\, Srbija\, Bosna in Hercegovina\, Italija\, Hrvaška / 2022 / 107 min / hrvaščina\, slovenščina / distribucija: Fivia \nMladi slovenski režiser\, navdihnjen s filmom Goli v sedlu\, je posnel nostalgično zgodbo o dveh prijateljih\, ki se podata na cesto v iskanju svobode\, ljubezni in samih sebe. Nagrada občinstva in vesna za najboljšega igralca\, montažo in zvok na festivalu slovenskega filma. \nPomlad 1999. Prijatelja iz zakotne vasice v Prlekiji sfrizirata svoja mopeda in se podata na cesto. Na poti skozi nedavno odcepljeni Slovenijo in Hrvaško se jima pridružita skrivnostna mlada ubežnica in ostareli motorist. Osebne vrednote se znajdejo na preizkušnji\, svobodna volja pa pod vprašajem … \nPo projekciji filma v sredo\, 10. 5.\, bo pogovor z ustvarjalci filma.
URL:https://kcjt.si/dogodek/jezdeca-jezdeca/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Jezdeca_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230422T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230422T113000
DTSTAMP:20260420T082244
CREATED:20250806T124748Z
LAST-MODIFIED:20250806T155500Z
UID:10000015-1682157600-1682163000@kcjt.si
SUMMARY:Kiti\, varuhi planeta /  Les Gardiennes de la planète
DESCRIPTION:ČUDOVITO POSNET DOKUMENTARNI FILM JE HVALNICA LEPOTI\, INTELIGENCI IN VELIČASTNOSTI KITOV. \n  \nZGODBA \nKit grbavec je nasedel na osamljeni obali. Medtem ko skupina žensk in moških organizira njegovo reševanje\, odkrivamo neverjetno zgodbo o kitih\, prebivalcih svetovnih oceanov\, ki so ključni ohranjevalci ekosistema našega planeta že več kot 50 milijonov let. Film\, ki ga je navdihnila pesem Whale Nation Heathcota Williamsa\, nas popelje na potovanje\, na katerem odkrivamo še neraziskana področja in komaj poznano družbo kitov – z njihovimi izjemnimi sposobnostmi in bogatim ter kompleksnim socialnim življenjem. \n  \nDVE UGODNOSTI ZA OBISKOVALCE \nFilm Kiti\, varuhi planeta\, bomo predvajali na svetovni dan zemlje\, 22. aprila 2023. Z vstopnico z velike naravoslovne razstave V vrtincu sprememb\, ki je v Cankarjevem domu na ogled od 13. decembra 2022 do 5. novembra 2023\, si lahko film ogledate po znižani ceni – 3\,00 €. \nPrav tako si lahko razstavo V vrtincu sprememb z vstopnico z ogleda filma Kiti\, varuhi planeta do svetovnega dneva čebel\, 20. maja\, ogledate po znižani ceni – 3\,00 €.
URL:https://kcjt.si/dogodek/kiti-varuhi-planeta-les-gardiennes-de-la-planete/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Still-2a.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR