BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kulturni center Janeza Trdine
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240220T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240220T211500
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T145014Z
LAST-MODIFIED:20250806T155744Z
UID:10000062-1708457400-1708463700@kcjt.si
SUMMARY:Spomin / Memory
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Michel Franco / igrajo: Brooke Timber\, Jessica Chastain\, Peter Sarsgaard / 2023 / 100 min / angleščina / distribucija: Fivia \nVČASIH NAKLJUČNO SREČANJE ODPRE VRATA V NEJASNO PRETEKLOST. \nSylvia se nekega dne mukoma udeleži srednješolske obletnice\, kjer se poveže z nekdanjim sošolcem Saulom. Saul trpi za obliko demence in njegov spomin je mestoma oster\, mestoma precej nejasen. Prav tako Sylviin\, saj je ozdravljena alkoholičarka. Kaj se je v resnici dogajalo med njima v preteklosti? Nekaj\, kar se je začelo kot lahkoten pogovor\, se razvije v razmerje\, ki oba zelo zaznamuje.
URL:https://kcjt.si/dogodek/spomin-memory/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Spomin01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240220T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240220T191500
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T145202Z
LAST-MODIFIED:20250806T155747Z
UID:10000063-1708448400-1708456500@kcjt.si
SUMMARY:Himera / La chimera
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Alice Rohrwacher/ igrajo: Alba Rohrwacher\, Carol Duarte\, Isabella Rossellini\, Josh O’Connor\, Vincenzo Nemolato / 2023 / 130 min / italijanščina / distribucija: Fivia \nEKLEKTIČNA POETIKA ŽIVLJENJA V NEUTRUDNEM ISKANJU IZGUBLJE-NEGA. ZGODBA\, VEČJA OD ŽIVLJENJA. \nAlice Rohrwacher je znana po prepletanju različnih realnosti z bogato\, skorajda magično produkcijo notranjega sveta posameznikov. Njen zadnji film Himera je to in še več. \nArthur je mlad Anglež\, ki se v majhni italijanski vasi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja preživlja z ropanjem antičnih templjev in grobnic. Dobičkonosno\, vendar nevarno ter predvsem nezakonito delo ga pripelje do zapora\, film pa se začne\, ko se z vlakom vrača v svoje malo mesto. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/himera-la-chimera/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Himera02-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240208
DTEND;VALUE=DATE:20240316
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250811T145929Z
LAST-MODIFIED:20250811T145953Z
UID:10000277-1707350400-1710547199@kcjt.si
SUMMARY:LENART MERLIN: V mestu (+ umetniški projekt Janus)
DESCRIPTION:Razstavljena dela Lenarta Merlina so opremljena z zvočnimi zapisi\, »skladbami«\, ki se odzivajo na likovno podobo na podlagi štirih čustvenih stanj. \n\n  \n  \nV MESTU\n  \nLenart Merlin spada med najmlajšo generacijo likovnih ustvarjalcev. Številni ga bolj poznajo kot basista popularne rock skupine MRFY. V slovenskem prostoru imamo kar lepo število slikarjev različnih generacij\, ki so obenem tudi aktivni in prepoznavni glasbeniki. Naveza med glasbo in likovnostjo verjetno obstaja od samih začetkov človekovega izražanja\, odkar imamo pisne vire o življenju umetnikov\, pa je tudi dokumentirana. Tako vemo\, da so muzikaličnost prenesli v svoje poetične podobe že beneški renesančni slikarji\, o povezavi med barvami in zvoki so razmišljali umetniki in teoretiki v 19. stoletju\, najbolj sistematično pa se je o tem razpisal ruski slikar Vasilij Kandinski ter ideje v praksi uspešno prevedel v nov\, povsem abstrakten likovni jezik. V ateljejih večine likovnih ustvarjalcev bomo skoraj zagotovo slišali glasbo\, ki je za mnoge najboljša podlaga ob njihovem ustvarjanju. Glasba lahko ustvari ustrezno vzdušje\, da energijo in ritem ali pa je med delom prisotna zato\, da preglasi tišino\, ki je likovniku včasih bolj v breme kot spodbudo. \nVendar pa te povezave med glasbo in likovnostjo niso nujno vedno neposredne. Ko sem poslušal Merlinovo glasbo\, ki jo ustvarja za samostojne projekte\, in nato opazoval njegove slike\, se mi je zdelo\, da pri vsakem od obeh medijev uporablja drugačno strategijo\, oziroma\, če rečem grobo neposredno\, po poslušanju njegove glasbe sem pričakoval drugačne slike. Projekcije\, ki jih poslušalec/gledalec usmeri v delo nekoga drugega\, so seveda rezultat njegovih občutij in pričakovanj in imajo lahko s hotenji ustvarjalca celo malo ali nič skupnega. Tokrat pa je avtor potrdil moje slutnje. V pogovoru ob slikah mi je namreč Merlin dejal\, da slika neodvisno od glasbenega dela in se mu njegovo lastno delo v glasbi in slikarstvu sploh ne zdi povezano – razen seveda zaradi dejstva\, da ga opravlja ista oseba. Seveda pa avtorjev pogled v ničemer ne zavezuje gledalca\, da ne bi v slikah iskal in našel prisotnosti glasbenih elementov\, Merlinovih ali kakšnih drugih. \nMerlinove slike so pretežno abstraktne\, čeprav se včasih vanje hote ali naključno prikradejo razpoznavne oblike ali oblike\, za katere se zdi\, da nekaj predstavljajo (zgoraj omenjeni Kandinski se je veliko ukvarjal z lastnostjo človekovega tolmačenja vizualnega in njegovo potrebo po prepoznavanju še tako samovoljnih oblik kot oblik\, ki nekaj predstavljajo). Sicer pa so slike formalno eklektične. V njih najdemo tako elemente ekspresivnega slikarstva kot grafitov\, stripa in celo ornamenta. Merlin slike pogosto uokviri znotraj slikovnega polja in tako prepreči podobi\, da bi se – pa naj je še tako razigrana in nemirna – razlila čez rob. V tem nekatera njegova dela spominjajo na slikarstvo belgijskega umetnika Pierra Alechinskega\, ki se je sredi prejšnjega stoletja v podobni likovni govorici veliko ukvarjal z vprašanjem središča in roba na sliki. V nekem intervjuju je dejal: »Izven okvirja je zunanji svet\, hrup … Slika pa je včasih izolirana in zapuščena\, zato je ranljiva in potrebuje zaščito.« Izjavil pa je tudi naslednje: »Slika ni vedno samozadostna\, potrebuje referenčno telo\, da ujame pogled.« \nMerlinove slike v svoji neposrednosti spominjajo tudi na dela umetnikov t. i. Nove podobe iz zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vendar med deli izpred skoraj pol stoletja in Merlinovimi slikami obstaja ključna razlika\, ki je odraz  družbenih sprememb in občutij med generacijo\, ki je živela in ustvarjala pred prelomom tisočletja\, in generacijo\, ki v likovni svet vstopa danes. Zdi se\, da v njegovih slikah navidezna lahkotnost in frivolnost v odnosu do slikarstva kot medija z dolgo in bogato tradicijo prekrivata boleče občutje ujetosti v sistem\, ki ne ponuja sprememb. Brezup\, brezsmiselnost in vseprisotno ponavljanje o katastrofičnem jutri se plazijo pod površino barvnih mas. V kotu slike najbolj živih barv (2020) nad slikarjevim podpisom tank in helikopter obstreljujeta ljudi\, ki se streljajo med seboj. Na diptihu Alegorija 20. stoletja je v krvavo rdečo površino ujeto telo brez rok in brez obraza\, na sliki Bog pa bel golob in drug\, ki je bolj podoben znani rumeni gumijasti rački\, tekmujeta za gledalčevo pozornost. Rustikalna bageta bolj kot na kruh spominja na naluknjane ruševine mesta. Merlin pripada generaciji\, ki je odraščala z razvojem digitalne slike in družbenih medijev. Na spletnih straneh se brez razmisleka in presoje ob boku znanstvenega članka mimogrede znajde glasno mnenje vplivnice\, podobe vojn se izmenjujejo z reklamnimi sporočili – tako tudi na sliki Citroen C3 Aircross nekaj krvavega dežja pade na sončno podobo novega avtomobila. Umetnikov Avtoportret je brezštevilno multiplicirana instagramska podoba\, ki se pod slikarjevim čopičem levi v živopisen grafit. Vse je sočasno\, enako (ne)pomembno\, vse je dosegljivo na dotik in nič ni oprijemljivo\, vse je na spletu\, ampak Ne verjet nič\, kar prebereš na internetu\, razen mogoče novici o Bivšem od Kim.  \nMerlinove slike na prvi pogled morda res učinkujejo kot spontano naslikana zafrkancija\, ki se ne trudi biti niti kompleksna slikarska študija niti všečna podoba. Iz zgodovine slikarstva (predvsem 20. stoletja) avtor pobira poljubne formalne rešitve in jih sestavlja po lastni potrebi. Rezultat je\, čeprav na površini sestavljen podobno kot novičarska spletna stran\, v bistvu trpek\, vase usmerjen krik. In če v stvarnem in virtualnem svetu lahko sočasno obstaja kopica nepovezanih\, med seboj nasprotujočih\, izključujočih\, relevantnih in povsem brezveznih informacij\, kako drugačna bi torej lahko bila sodobna slika? \nJanez Zalaznik \n  \n*** \n  \nUMETNIŠKI PROJEKT JANUS\nUmetniški projekt Janus\, v katerem raziskujemo povezave med barvami in zvokom\, smo v Zavodu Novo mesto / Galerija Kocka razvili v partnerstvu s Šolskim centrom Novo mesto\, mentorico zvočnih replik ddr. Loreno Mihelač in mentorico likovne teorije Aleksandro Matjašič ter dijaki in dijakinjami SGLVŠ. \n  \n  \nZvok in barva sta kot dvojna plamena zaznave\, ki plešeta skupaj\, da ustvarita poezijo obstoja. (Neznani avtor) \nKaj je bilo na začetku stvarjenja sveta? Zvok ali svetloba? Tretji verz Geneze vsebuje najzgodnejšo dokumentirano omembo zvoka: »In Bog je rekel: Naj bo svetloba. In pojavila se je svetloba.« Bog je torej najprej spregovoril\, da je nastal zvok\, po tej besedi pa nato še svetloba\, domnevno barva vidne svetlobe. Ne glede na globalno raznolikost in kompleksnost sveta\, v katerem živimo\, imajo različne civilizacije ne samo različno pojmovanje zvoka\, temveč tudi pogled na zvok kot temeljno komponento pri oblikovanju vesolja. V Indiji na primer je imel  zvok skozi zgodovino vedno poseben namen in pomembnost in je še naprej povezan z Bogom\, znanim kot »Zvok«. \nTako torej znanstveno raziskovanje\, katere zaznave imajo v prostoru in času prednost\, postaja zelo zanimivo. Dajanje prednosti zvoku pred barvami v evolucijski kronologiji človeških izkušenj temelji na osnovnih mehanizmih\, po katerih so se skozi zgodovino razvijala in delovala naša čutila. Evolucijska biologija kaže\, da so ljudje najverjetneje razvili sposobnost »slišati«\, preden so razvili sposobnost »videti«. Primitivni ljudje so bili podobno kot druga bitja za svoj obstoj močno odvisni od svojega slušnega zaznavanja. Sposobnost zaznavanja in razumevanja slušnih dražljajev je imela ključno vlogo pri odkrivanju potencialnih groženj\, vključevanju v socialne interakcije z drugimi posamezniki v skupnosti in lociranju bistvenih virov\, kot sta hrana in voda. Zvočni signali so prenašali ključne podatke o okolici\, kar je daljnim prednikom omogočilo učinkovito gibanje in prilagajanje različnim okoliščinam. \nČeprav je barvni vid bistvena sestavina človeškega zaznavanja\, je možno\, da se je razvil in se izboljšal na poznejši stopnji v procesu evolucije. Primitivni ljudje so imeli domnevno manj razvit barvni vid v primerjavi s sodobnimi ljudmi\, saj je zmožnost zaznavanja različnih barv postala koristna za razlikovanje zrelih sadežev\, ocenjevanje stanja rastlin in odkrivanje morebitnih nevarnosti v kasnejšem obdobju. \nZato ideja\, da je bil zvok človekova prvotna čutna izkušnja\, temelji na pomenu slušnega zavedanja v evolucijskem smislu posameznikovega preživetja in razvoja. Ko so se ljudje razvijali in je njihova okolica postajala vse bolj zapletena\, je postajalo pridobivanje barvnega vida postopoma koristno za razumevanje sveta in sodelovanje z njim na nove načine. Zelo res je\, da sta slušno in vizualno zaznavanje bistvena vidika človeške izkušnje\, vendar pa evolucijska zgodovina kaže\, da bi lahko imel zvok odločilno vlogo v zgodnjih fazah človekovega razvoja. \nV zgodovini človeštva pa se niso spraševali le\, kaj je bilo na samem začetku\, zvok ali barva\, ampak tudi\, kako sta zvok in barva povezana. Grški filozof Pitagora je svojo pozornost usmeril predvsem v matematične zapletenosti glasbenih intervalov. Vendar kasnejše interpretacije in viri kažejo\, da se je morda poglobil v obsežnejše povezave med matematiko\, zvokom in verjetno barvo. \nSir Isaac Newton\, znan po svojih raziskavah svetlobe\, je disperzijo svetlobe razvrstil v spektralne komponente\, natančneje v sedem barv ; vijolična\, indigo\, modra\, zelena\, rumena\, oranžna in rdeča. Zgodnji prikaz diagrama kromatičnosti je bil pomemben prispevek na tem področju. Newton je v svojih izračunih valovne dolžine svetlobe zanimivo povezal sedem spektralnih komponent/barv s sedmimi glasbenimi notami\, začenši z noto D\, ki predstavlja rdečo barvo. Newtona je glasba motivirala\, da je razširil tradicionalni srednjeveški koncept »mavrice«\, ki je prvotno sestavljen iz samo petih barv. Uvedel je dve dodatni barvi\, oranžno in indigo\, da bi uskladil barve s strukturo glasbene lestvice (za nadaljnje podrobnosti glej Newtonovo knjigo Opticks\, izdano leta 1730). \nV naslednjih stoletjih napredek v empiričnem opazovanju\, eksperimentih in formalizaciji znanstvenih metodologij ni le olajšal sistematičnega raziskovanja korelacije med zvokom in barvo\, ampak je še naprej ostajal zanimiva in interdisciplinarna tema\, ki je navduševala filozofe\, pisatelje\, znanstvenike in umetnike v preučevanju soodvisnosti vizualnih in slušnih dražljajev. Rezultat tega je obsežen korpus literature\, raziskav in diskurza ter globlje razumevanje znanstvenih principov\, ki so podlaga za povezavo med barvo in zvokom. \nČe odmislimo predmet raziskovanja\, kaj je bilo v začetku stvarjenja sveta – zvok ali barva\, se pojavi drugo vprašanje\, in sicer\, zakaj človeštvo zanima povezovanje med barvo in zvokom. Pomembno je poudariti\, da povezava med barvo in zvokom presega zgolj primerjavo lepote bodisi barve ali zvoka in sega na področja\, kot so psihologija\, umetnost\, znanost in celo izobraževanje. Raziskovanje barv in zvoka\, bodisi z umetniško predstavitvijo\, bodisi z znanstvenim raziskovanjem\, razkriva kompleksno mrežo povezav\, ki bogatijo naše razumevanje zaznavanja in interakcije med več čutili. \nZnotraj področja umetnosti in oblikovanja pojem barvne harmonije in njegovi analogni primerki v glasbeni kompoziciji poudarjajo temeljne povezave med barvo in zvokom. Tako vizualni kot slušni dražljaji izzovejo čustvene reakcije in umetniki pogosto uporabljajo ta skupni čustveni jezik za ustvarjanje poglobljenih in vplivnih izkušenj. Uporabo živahnih in svetlih barv lahko primerjamo z živahnimi in optimističnimi glasbenimi kompozicijami\, medtem ko lahko hladnejši toni ustvarijo občutek tišine in spokojnosti\, kar odraža sproščujoče lastnosti določenih zvokov. \nZ znanstvenega vidika so za barvo in zvok značilna skupna načela\, vključno z valovno dolžino in frekvenco. Spekter vidne svetlobe vsebuje paleto barv\, medtem ko slušni spekter vključuje številne zvočne frekvence. Ta primerjava sproža zanimive razprave o tem\, kako sta si ti dve senzorični modaliteti podobni ali različni v smislu zaznavanja. Z izobraževalnega vidika nekatere barve in zvoki prispevajo k ustvarjanju ugodnejšega okolja za učenje. Uporaba multisenzoričnega pristopa v poučevanju pomeni razumevanje\, da lahko določene barve izboljšajo kognitivno delovanje\, medtem ko določeni zvoki spodbujajo koncentracijo in angažiranost. Ne glede na to\, ali gre za interaktivne vizualne pripomočke\, barvno kodirane zapiske ali izobraževalne aplikacije\, ki vključujejo slušne namige\, učečim pomaga razumeti\, kako lahko senzorični elementi prispevajo k bogatejši in bolj poglobljeni učni izkušnji. \nTo dognanje o vplivu sinestezij je v sodobnem svetu zelo aktualno in prav to je botrovalo našemu sodelovanju v umetniškem projektu Janus\, in sicer štirinajstih dijakov[1] Šolskega centra Novo mesto\, SGLVŠ\, vključenih v izbirni predmet glasbeno izražanje\, ter šestnajstih dijakov[2]\, vključenih v izbirni predmet likovno izražanje. Za večino dijakov je bilo raziskovanje povezave med barvo in zvokom enkratna življenjska izkušnja. Z uporabo znanosti\, umetnosti in umetne inteligence za ustvarjanje glasbenih kompozicij\, ki temeljijo na barvah\, pridobljenih iz Merlinovih slik na razstavi v Galeriji Kocka\, oz. likovne analize Merlinovih slik\, smo dokazali bistven pomen sinestezij\, učečim pa priložnosti za navdih\, ustvarjalnost in raziskovanje njihove domišljije. \nddr. Lorena Mihelač \n(Jezikovno pregledala : prof. Marija Nemanič) \n[1] V projektu so pod mentorstvom ddr. Lorene Mihelač sodelovali dijaki\, vključeni v izbirni predmet glasbeno izražanje: Vita Gorenčič\, Nina Hribar\, Laura Klobučar\, Nastja Klukej\, Pija Saje\, Katja Šiško\, Mirjam Borštnar\, Urša Grčar\, Lana Hribar\, Nika Kovačič\, Saša Lenart\, Nina Šteblaj\, Nadja Trunkelj\, Žiga Žepič.\n[2] V projektu so pod mentorstvom prof. Aleksandre Matjašič sodelovali dijaki\, vključeni v izbirni predmet likovno izražanje: Nikolina Avramović\, Žana Bačar\, Klodiana Gacaferi\, Kim Jeršin\, Manca Krajnc\, Hana Lovšin\, Ana Pevec\, Marija Razinger\, Neža Drečnik\, Maksim Hidanovič Stariha\, Eva Nemanič\, Maj Ogulin\, Anila Osmanaj\, Daša Schweiger\, Sara Štukelj. \n  \nVse srednješolce\, ki obiskujete predmete v povezavi z umetnostjo\, vabimo k reševanju ankete\, ki nam bo v pomoč pri nadaljnjem razvoju projekta TUKAJ.
URL:https://kcjt.si/dogodek/lenart-merlin-v-mestu-umetniski-projekt-janus/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/www_2020-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240205T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240205T211000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T144740Z
LAST-MODIFIED:20250806T155749Z
UID:10000061-1707161400-1707167400@kcjt.si
SUMMARY:Gepack
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Žiga Kukovič / igrajo: Jan Gerl Korenč\, Maks Dakskobler\, Pia Skvarča\, Robert Kladnik\, Tine Ugrin / 2023 / 90 min / slovenščina / distribucija: Fivia \nGVERILSKI SLOVENSKI FILMSKI PRVENEC\, POT NA MORJE IN AVTENTIČNO VZDUŠJE\, KI GA USTVARJA MLADA FILMSKA EKIPA. \nV vročih poletnih dneh se »odpičena« druščina prijateljev odpravi na festival na Hrvaško. A zafrkantsko vzdušje hitro prekine razkritje\, ki povsem običajno dogodivščino obrne na glavo. Vse bolj napeto dogajanje preizkuša prijateljstvo in zvestobo protagonistov\, na površje priplavajo skrita hrepenenja in želje. Cesta\, očetov avto\, štirje prijatelji in slepi potnik so elementi\, ki jih v svojem celovečernem prvencu prepleta režiser Žiga Kukovič\, ob tem pa spretno krmari med zabavnimi in napetimi prizori.
URL:https://kcjt.si/dogodek/gepack/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Gepack-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240123T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240123T211000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T144608Z
LAST-MODIFIED:20250806T155752Z
UID:10000060-1706038200-1706044200@kcjt.si
SUMMARY:Pero
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Damjan Kozole / Slovenija / 2023 / 98 min / slovenščina / distribucija: Vertigo \nFILM DAMJANA KOZOLETA O ŽIVLJENJU\, KARIERI IN STRAHOVIH PETRA MUSEVSKEGA (1965–2020). POKLON VELIKEMU SLOVENSKEMU IGRALCU. \n»Vse\, kar sem posnel\, se mi je potem zgodilo v resničnem življenju.« \n– Peter Musevski \n  \nRežija: Damjan Kozole\, fotografija: Sašo Štih\, montaža: Matic Drakulić\, zvok: Julij Zornik\, produkcija: Danijel Hočevar\, Zala Opara\, nastopajo: Primož Pirnat\, Tina Ščavničar\, Mojca Partljič\, Tomi Janežič\, Nina Ivanišin\, Nina Rakovec\, Anja Novak\, Jurij Drevenšek\, Nataša Burger\, Liza Marijina\, Marjuta Slamič\, Blaž Setnikar\, Pia Zemljič\, Nataša Barbara Gračner\, distribucija: Vertigo \n  \nFestivali\, nagrade: Rotterdam (svetovna premiera); Krafft; Dokudoc Maribor; Sarajevo; vesna za posebne dosežke\, Festival slovenskega filma Portorož \n  \n »Za mene je bil vedno Pero\, ne Peter. Leta 2002 sva snemala film Rezervni deli in to je bil začetek najinega prijateljstva in sodelovanja. Potem sva skupaj posnela še šest filmov. Postal je obraz slovenske kinematografije\, na IMDB ima petinpetdeset naslovov\, prejel je srce Sarajeva za najboljšega igralca in številne druge nagrade; filmi\, v katerih je igral\, so se predstavili na najpomembnejših festivalih\, prejeli leva prihodnosti v Benetkah\, nagrado za režijo v Karlovih Varih … Konec leta 2019 sva začela pripravljati nov film. O njem in o njegovih demonih. Marca 2020\, na začetku koronakrize\, je Pero naredil samomor. Nisva posnela niti kadra. Najprej sem se odločil\, da tega filma ne bo. Vendar sem čutil potrebo\, da ga vseeno posnamem. Da se z njim poslovim od Perota. \nMed nastajanjem filma sem spoznaval\, da to ni samo film o njem\, ampak tudi film o meni\, o nas\, in da ne odhaja samo prijatelj\, ampak izginjata tudi družba in svet\, v katera smo verjeli.« \n– Damjan Kozole \n  \nBesedilo: Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/pero/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Pero_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240122T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240122T215000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T144315Z
LAST-MODIFIED:20250806T155756Z
UID:10000059-1705951800-1705960200@kcjt.si
SUMMARY:Okus strasti / La Passion de Dodin Bouffant
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Tran Anh Hung / Francija / 2023 / 135 min / francoščina / distribucija: Fivia \nJULIETTE BINOCHE IN HARMONIJE OKUSOV FRANCOSKE KUHINJE. NA OGLED NE PRIDITE LAČNI! \nLjubezensko pismo (francoski) gastronomiji preraste v odo življenju z vsemi njegovimi preprostimi – in malo manj preprostimi – užitki. Film je Tran Anh Hungu (Norveški gozd) prinesel nagrado za najboljšo režijo v Cannesu. \nRežija: Tran Anh Hung\, scenarij: Tran Anh Hung po romanu La vie et la passion de Dodin-Bouffant\, gourmet Marcela Rouffa\, fotografija: Jonathan Ricquebourg\, montaža: Mario Battistel\, gastronomski svetovalec: Pierre Gagnaire\, produkcija: Olivier Delbosc\, igrajo: Juliette Binoche\, Benoît Magimel\, Emmanuel Salinger\, Patrick d’Assumçao\, Galatea Bellugi\, Jan Hammenecker\, Frédéric Fisbach\, Bonnie Chagneau-Ravoire\, Jean-Marc Roulot\, Yannik Landrein\, Sarah Adler\, distribucija Fivia \nFestivali\, nagrade: Cannes (nagrada za najboljšo režijo); Mill Valley (nagrada občinstva); Montclair (nagrada občinstva); San Sebastián (nagrada Culinary Zinema); francoski kandidat za oskarja; Karlovi Vari; New York; London; Viennale; Liffe \n1885. Kuharska mojstrica Eugénie na idiličnem francoskem podeželju že dvajset let kuha za znamenitega sladokusca Dodina. Skupaj ustvarjata jedi\, ki zadovoljijo tudi najbolj zahtevne brbončice. Medsebojno občudovanje se sčasoma razvije v romantično razmerje\, toda Eugénie je rada svobodna\, zato si nikoli ni želela poroke. Nekega poletnega dne pa se Dodin odloči\, da bo prvič kuhal za svojo ljubljeno … \nBesedilo: Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/okus-strasti-la-passion-de-dodin-bouffant/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Okus-strasti_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240115
DTEND;VALUE=DATE:20240206
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250811T145844Z
LAST-MODIFIED:20250811T150642Z
UID:10000276-1705276800-1707177599@kcjt.si
SUMMARY:Mladi likovni talenti
DESCRIPTION:Predstavljamo izbrana najboljša likovna dela učencev in dijakov po izboru likovnih pedagogov\, najboljše tri pa bo izbrala žirija v sestavi Jasne Kocuvan Štukelj\, Janka Orača in Nataše Mirtič ter jih razglasila na odprtju razstave. \nPredstavljamo izbrana najboljša likovna dela učencev in dijakov po izboru likovnih pedagogov\, najboljše tri pa je izbrala žirija v sestavi Jasne Kocuvan Štukelj\, Janka Orača in Nataše Mirtič ter jih razglasila na odprtju razstave. \n  \nRazstava MLADI LIKOVNI TALENTI je novonastali projekt\, ki poteka v partnerstvu Galerije Kocka z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami v Mestni občini Novo mesto. \nZ razpisom in razstavo želimo mladim odpirati razstavni prostor\, jim nuditi podporo pri njihovem ustvarjanju ter jih skozi strokovno mnenje komisije spodbudno pospremiti v nadaljnjo umetniško pot. \n  \nKomisija v sestavi Jasna Kocuvan Štukelj\, Nataša Mirtič in Janko Orač je podelila: \n  \n1. nagrado ANJI TOMANIČ za celostno povezanost predstavljenega dela z močnim vsebinskim sporočilom o izgubljanju identitete in stiskah mladih\, različne kompozicijske pristope\, skladnost forme in vsebine ter dobro vsebinsko in tehnično izvedbo del (mentorica Tamara Rifelj\, Ekonomska šola Novo mesto)\, \n2. nagrado HANI ROSTOHAR za poglobljeno likovno razmišljanje\, poznavanje likovne zgodovine in citiranje del znanih umetnikov na svojevrsten način tako\, da avtoričina interpretacija izrazno prevladuje nad citiranim avtorjem ter dober občutek za barvo in kompozicijo (mentorica Tamara Rifelj\, Ekonomska šola Novo mesto)\, \n3. nagrado PATRICIJI PEČARIČ za poglobljeno likovno razmišljanje\, učinkovito transformacijo motiva\, zelo močno gradnjo zgodbe in večplastno likovno misel\, prežeto s filmskim načinom razmišljanja\, s katerim je ustvarila delo\, za katero je potreben čas za ogled\, saj se ga ne da dojeti na prvo žogo (mentorica Andreja Novak Gabrič\, OŠ Otočec). \n  \nKomisija je namenila posebna priznanja za prepoznani razvijajoči se talent JAKOBU LORKOVIČU (mentorica Tamara Rifelj\, Ekonomska šola Novo mesto)\, LENARTU ŠTEFANU BERGINCU (mentor Uroš Strugar\, OŠ Grm) in KLARI BABIČ (mentorica Vida Cizel\, OŠ Šmarjeta). \nVodja projekta s strani Galerije Kocka je Sandra Hrovat (Zavod Novo mesto). \nNA RAZSTAVI SODELUJEJO: \nOŠ OTOČEC\nZALA IVA GOTLIB KERIN\, 7. r.\nPATRICIJA PEČARIČ\, 8. r.\nmentorica: Andreja Novak Gabrič \nOŠ ŠMARJETA\nKLARA BABIČ\, 7. r.\nSARA ZUPAN\, 8. r.\nmentorica: Vida Cizel \nOŠ GRM\nLEON ŠTEFAN BERGINC\, 6. r.\nNIKOLINA RAJAK\, 8. r.\nmentor: Uroš Strugar \nEKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO\nANJA TOMANIČ\nPATRIK ŠKOFIC ČRETNIK\nLAURA MERVAR\nHANA ROSTOHAR\nJAKOB LORKOVIČ\nTAJDA MESTNIK\nMAJ PAVLIČ\nmentorica: Tamara Rifelj \nŠOLSKI CENTER NOVO MESTO\nDAŠA SCHWEIGER\nAJDA KAMBIČ\nmentorica: Aleksandra Matjašič
URL:https://kcjt.si/dogodek/mladi-likovni-talenti/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMAGE_01www.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240111T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240111T211000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T144145Z
LAST-MODIFIED:20250806T155758Z
UID:10000058-1705001400-1705007400@kcjt.si
SUMMARY:Prehodi / Passages
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Ira Sachs / Francija / 2023 / 91 min / angleščina\, francoščina / distribucija: Fivia \nFILM\, KI JE PREDRZNO SEKSI IN NESKONČNO MODER V SVOJEM ZAVRAČANJU\, DA BI SE PODREDIL USTALJENIM PRAVILOM LJUBEZENSKEGA ODNOSA. \nNeodvisni ameriški režiser Ira Sachs (Ljubezen je čudna reč) je posnel brutalno iskren portret sodobne ljubezni\, zgodbo o intimnosti\, ranljivosti in poželenju\, v kateri blestijo tri zvezde evropskega arthouse filma. \nRežija: Ira Sachs\, scenarij: Ira Sachs\, Mauricio Zacharias\, fotografija: Josée Deshaies\, montaža: Sophie Reine\, produkcija: Saïd Ben Saïd\, Michel Merkt\, igrajo: Franz Rogowski\, Ben Whishaw\, Adèle Exarchopoulos\, Erwan Kepoa Fale\, distribucija Fivia \nFestivali\, nagrade: Sundance; Berlinale; BAFICI; Karlovi Vari; Liffe \nRežiser Tomas\, ki živi v Parizu z dolgoletnim soprogom Martinom\, se na zabavi po končanem snemanju filma zaplete v vročo romanco z mlado učiteljico Agathe. Razmerje z žensko je za Tomasa vznemirljiva novost\, toda ko si ljubimca omisli tudi Martin\, se v Tomasu prebudi ljubosumje … \nBesedilo: Kinodvor \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/prehodi-passages/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Prehodi_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240109T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240109T214000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T143648Z
LAST-MODIFIED:20250806T155800Z
UID:10000057-1704828600-1704836400@kcjt.si
SUMMARY:Popoldni dveni / Perfect Days
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Wim Wenders / Japonska / 2023 / 124 min / japonščina / distribucija: Fivia \nWIM WENDERS\, LEGENDARNI REŽISER\, KI GA POZNAMO PO FILMIH\, KOT STA NEBO NAD BERLINOM IN PARIZ\, TEKSAS. \nWim Wenders\, se vrača v Tokio\, da bi posnel ganljivo filmsko pesem o iskanju lepote v drobnih trenutkih vsakdanjega življenja. Film z nostalgičnim soundtrackom\, ki vključuje klasike Louja Reeda\, Patti Smith\, Nine Simone in drugih\, je Kojiju Yakushoju prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu. \nRežija: Wim Wenders\, scenarij: Takuma Takasaki\, Wim Wenders\, fotografija: Franz Lustig\, montaža: Toni Froschhammer\, produkcija: Koji Yanai\, igrajo: Koji Yakusho\, Tokio Emoto\, Arisa Nakano\, Aoi Yamada\, Yumi Aso\, Sayuri Ishikawa\, Tomokazu Miura\, Min Tanaka\, distribucija: Fivia \nFestivali\, nagrade: Cannes (nagrada za najboljšega igralca\, nagrada ekumenske žirije); Asia Pacific Screen Awards (nagrada za najboljši film); Karlovi Vari; Telluride; New York; Toronto; San Sebastián; London; Tokio; Viennale; Liffe \nHirayama se zdi povsem zadovoljen s preprostim življenjem čistilca stranišč v Tokiu. Živi v skromnem stanovanju\, polnem starih kaset\, knjig in fotografij. Njegovi dnevi potekajo v mirnem in ustaljenem ritmu: zjutraj vstane\, si pristriže brke\, poskrbi za svoje rastline\, obleče modri kombinezon in sede v kombi. Na poti v službo posluša glasbo\, med odmori fotografira drevesa\, zvečer bere … Niz nepričakovanih srečanj pa postopoma razkrije več o njegovi preteklosti. \nBesedilo: Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/popoldni-dveni-perfect-days/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Popolni-dnevi_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231215
DTEND;VALUE=DATE:20240116
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250811T145742Z
LAST-MODIFIED:20250811T150727Z
UID:10000275-1702598400-1705363199@kcjt.si
SUMMARY:DLUD: Novoletna
DESCRIPTION:Že vse od leta 2014 člani Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja vsak december predstavijo svojo svežo produkcijo v Galeriji Kocka. Tudi to leto\, že devetič zapored\, bodo na ogled zadnja dela naših regijskih likovnih umetnikov. \n  \n  \nNOVOLETNICA\n  \nDarovanje. Novoletni čas stoji v letnem času zime\, daljših noči in mraza. In v koledarskem času poslavljanja od preživelega leta ter polnem pričakovanju vsega v prihajajočem mladem letu. Iz obeh zornih kotov predstavlja čas darovanja\, drugim in sebi\, kar je tudi poslanica naše tokratne Novoletnice. Z razstavo vam široko podarjamo poglede na našo izbrano raznolikost polno najlepših želja. \n  \nPresežki. Darovanje pomeni iskreno dajanje svojega najboljšega. Tistega\, kar ti največ pomeni. Naj bi bilo najboljšega – torej presežkov. Za izbiro in oklic presežkov pa je potrebna velika mera (samo)kritičnosti\, presoje in premišljevanja. \n  \nPremišljevanja. Letni čas\, koledar in priložnost razstave od avtorjev in obiskovalcev terjajo in pričakujejo torej neko poglobljeno premišljevanje. O ustvarjanju\, svoji ustvarjalni poti\, likovnem jeziku\, slikovni konstrukciji\, tematiki\, osebni poetiki in umestitvah v čas in prostor. Premišljevanja nas dvigujejo v osebni in skupnostni rasti in povzdigujejo umetnost z njenimi umetninami. \n  \nEkipnost. Število likovno-društvenih novoletnikov variira – letos nas je skromnih deset od trenutno osmindvajsetih. Razstavljalo nas je že tudi manj\, največ pa lani sedemnajst od sedemindvajsetih. Ampak v umetnosti je tako\, da se avtor verjetno oglasi\, ko ima kaj pomenljivega za povedati. Vsaj naj bi tako funkcioniralo. Ali po drugi strani\, ko se počuti dovolj ustvarjalno polnomočnega bodisi ekipno pripadnega. \n  \nTradicija. Ekipnost povsod in pri nas oscilira – na eni strani se dogajajo včlanjanja\, na drugi  izstopanja. In ves čas raznolike aktualne aktivnosti z raznoliko vpetostjo. Tako nam je uspelo sestaviti že deveto novoletno društveno revijalno  likovno razstavo v tej prelestni galeriji Kocka. To je definitivno tradicija s pričakovanjem desetke na horizontu prihajajočega leta. In v vizuri našega Društva se odpira še nova Galerija Ulti z analogno premierno razstavo PRVA PRVA z otvoritvijo 18.12.2023 ob 18. uri. \n  \nAlojz Konec \n  \n*** \nRAZSTAVLJAJO: \nMartina Hegediš: Benetke\, olje na platnu\, 50 x 67 cm\, 2023 \nMateja Kavčič: Iz cikla Sanje\, oglje na platnu\, 0 80 cm\,2018 \nAlojz Konec: Rogaške žulike\, olje na platnu\, 50 x 70 cm\, 2023 \nJože Marinč: Prijatelja\, akril\, 50 x 70 cm\, 2022 \nJožica Medle: War\, what is it good for?\, suha igla\, jedkanica in visoki tisk\, odtis 51 x 48 cm\, list 100 x70 cm\, 2017 \nJanko Orač: Iz cikla Neskončna reka-(Pri)dih modrine\, akril\, kolaž na platnu\,100 x 80 cm\, 2023 \nIgor Papež: Smeh zaupanja\, akril na platno\, 100 x 100 cm\, 2021 \nMarija Rus: Odsev\, olje na platnu\, 30 x 30 cm\, 2010 \nAndreja Schwenner: Brez besed\, mešana tehnika na platnu\, 40 x 40 cm\, 2023 \nDamjana Stopar: Kaplje 2\, akril na platnu\, 100 x 30 cm\,2023
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlud-novoletna/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/407922272_18087367510400425_3829009495753912838_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231130T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231130T211000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T142831Z
LAST-MODIFIED:20250806T155803Z
UID:10000052-1701372600-1701378600@kcjt.si
SUMMARY:Vzornik
DESCRIPTION:FILM • IZVEN /// SLOVENSKA PREMIERA /// Nejc Gazvoda / igrajo: Mojca Funkl\, France Mandič\, Jure Henigman / Slovenija\, Srbija\, Italija\, Češka / 2023 / 98 min / slovenščina / distribucija: Fivia \nNOV FILM NEJCA GAZVODE JE ABSURDNA PRIPOVED O ABSURDNIH ČASIH\, KI POSTAVLJA\nVPRAŠANJE O TEM\, ALI SE ŠE LAHKO VRNEMO NAZAJ\, ČE TO NI VEČ MOGOČE\, IN KAKO ŽIVETI\nV RESNIČNOSTI POPOLNOMA NOVIH PRAVIL. \nNejc Gazvoda / igrajo: Mojca Funkl\, France Mandič\, Jure Henigman / Slovenija\, Srbija\, Italija\,\nČeška / 2023 / 98 min / slovenščina / distribucija: Fivia \n  \njezik: slovenščina \nrežija: Nejc Gazvoda  |  scenarij: Nejc Gazvoda\, Tomislav Zajec \ndirektor fotografije: Jan Šuster  |  montažer: Andrej Avanzo  |  avtorica glasbe: Janja Lončar \nigrajo: France Mandić\, Mojca Funkl\, Jure Henigman\, Vesna Pernarčič\, Klara Kuk\, Marina Redžepović\, Luka Cimprič\, Matej Puc\, Marko Engelman\, Mirjam Korbar\, Maša Žilavec\, Alenka Kraigher \nproducenta: Aleš Pavlin\, Andrej Štritof (Perfo Production) – distribucija Fivia \n  \n*** \n  \nMaja in Jan\, mama in sin\, se po Majini ločitvi iz Ljubljane preselita v majhen kraj nekam na jug  Slovenije\, blizu državne meje. Jan je v zadnjem razredu osnovne šole\, še nekaj mesecev ima do zaključka\, Maja je psihologinja na tej isti šoli. Film se začne ob ponovnem odprtju šol po koncu epidemije in zdi se\, da se otroci niso vrnili v čas\, kot je bil pred tem. Jana začnejo brez razloga nadlegovati vrstniki\, Maja si nakoplje sovražnico v obliki mlade psihologinje. Jan spozna skrivnostnega moškega\, v katerem zaradi stiske išče podporo\, a cena\, ki jo za to plača\, je velika. Film Vzornik je absurdna pripoved o absurdnih časih\, ki postavlja vprašanje o tem\,  ali se še lahko vrnemo nazaj\, če pa to ni več mogoče\, kako živeti v resničnosti popolnoma novih pravil. \nRežiser je o svojem tretjem celovečernem igranem filmu povedal: »Vzornik je film o zelo določenem obdobju\, sredini leta 2021\, dogaja se v osnovni šoli in vse težave\, s katerimi se ukvarja\, imajo konkretna poimenovanja – medvrstniško nasilje\, osamljenost\, dostojanstvo. Hkrati pa je film moj izlet v osnovnošolska leta in mladost\, ki se z vsakim letom zdi bolj nenavadna\, nenaravna\, tako kot čas\, ki ga po velikem\, grozljivem\, nepozabnem 2020 živimo tudi sedaj. Vzornik je najbrž moj najbolj osebni projekt\, postavljen v najbolj neosebno dobo novejše zgodovine. Iz napetosti med tema dvema poloma izvira to\, kar me v filmu zanima in kar ga bo\, upam\, naredilo izvirnega.« \nV glavnih vlogah nastopajo Mojca Funkl\, France Mandić in Jure Henigman. Film\, katerega producenta sta Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo\, je nastal v mednarodni koprodukciji (Slovenija\, Češka\, Italija\, Srbija). Koproducenti filma so še češki Evolution Films\, italijanski La Sarraz Pictures in srbski Biberche. Sofinancerji filma so Slovenski filmski center\, Češki filmski sklad\, MIC – Italijansko ministrstvo za kulturo in Filmski center Srbije. Pri projektu je sodeloval tudi Filmski studio Viba film. \n  \nNejc Gazvoda je pisatelj\, filmski in gledališki režiser ter scenarist\, rojen leta 1985 v Novem mestu. Diplomiral je iz filmske in televizijske režije na AGRFT v Ljubljani; za diplomsko televizijsko dramo Merica sreče je prejel študentsko Prešernovo nagrado. \nKot scenarist in režiser je podpisal celovečerna filma Izlet (2011) in Dvojina (2013). Izlet je prejel številna posebna priznanja na mednarodnih festivalih\, osvojil tudi pet nagrad Vesna na Festivalu slovenskega filma in veliko nagrado žirije na filmskem festivalu Nashville ter bil slovenski kandidat za nagrado Oskar. Kot soscenarist je Gazvoda sodeloval pri filmu Osebna prtljaga Janeza Lapajneta in pri filmu Razredni sovražnik Roka Bička.
URL:https://kcjt.si/dogodek/vzornik-2/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vzornik_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231129T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231129T212000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T142938Z
LAST-MODIFIED:20250806T155804Z
UID:10000053-1701286200-1701292800@kcjt.si
SUMMARY:Poj mi pesem
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Miran Zupanič / Slovenija / 2018 / 107 min / slovenščina / distribucija: Con film \nDOKUMENTAREC SLEDI UMETNIŠKEMU RAZVOJU VLADA KRESLINA TER PRIKAZUJE KULTURNI KONTEKST\, V KATEREM DELUJE ŽE VEČ KOT ŠTIRIDESET LET. TO JE FILM O GLASBI IN TISTIH\, KI JO IMAJO RADI.\nRežija: Miran Zupanič\, scenarij: Miran Zupanič\, fotografija: Maksimiljan Sušnik\, montaža: Jaka Kovačič\, Miran Zupanič\, zvok: Boštjan Kačičnik\, producent: Boštjan Ikovic\, produkcija: Arsmedia\, nastopajo: Vlado Kreslin\, Eva Strmljan Kreslin\, Katarina Kreslin\, Milan Kreslin\, Vera Pergar\, Blaž Ogorevc\, Jure Potokar\, Anton Avbelj\, Marjan Bokan\, Vojko Kokot\, Mali bogovi in Beltinška banda\, distribucija: Con film \n  \nTista črna kitara\, Namesto koga roža cveti\, Od višine se zvrti … so že ponarodele pesmi Vlada Kreslina. Glasbenik ima pri svojem občinstvu kultni status\, ki ni posledica samopromocijskih prijemov\, ampak rezultat osebne karizme in sugestivnega glasbenega izraza. Ta temelji na prepletu tradicionalne panonske melodičnosti\, rockovskega uporništva in izvirne pesniško-glasbene govorice. Dokumentarec Poj mi pesem sledi Kreslinovemu umetniškemu razvoju ter prikazuje kulturni kontekst\, v katerem deluje že več kot štirideset let. To je film o glasbi in tistih\, ki jo imajo radi. \nMiran Zupanič (1961) je diplomiral na AGRFT v Ljubljani\, kjer poučuje filmsko režijo. Režiral je televizijske igrane filme Operacija Cartier\, Radio.doc\, Igra s pari\, Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine ter kinematografski igrani film Barabe. Med njegovimi dokumentarci sta požela največ pozornosti filma Kocbek\, pesnik v pogrezu zgodovine in Otroci s Petrička. Za svoje filme je prejel vrsto domačih in mednarodnih priznanj\, med drugim nagrado Evropskega združenja regionalnih televizijskih postaj\, zlato nagrado Metoda Badjure\, dva viktorja za najboljšo televizijsko dokumentarno oddajo\, vesno za najboljši celovečerni film ter nagrado Prešernovega sklada. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/poj-mi-pesem/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Poj-mi-pesem_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231123T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231123T211000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T142746Z
LAST-MODIFIED:20250806T155806Z
UID:10000051-1700767800-1700773800@kcjt.si
SUMMARY:Vzornik
DESCRIPTION:FILM • IZVEN /// SLOVENSKA PREMIERA /// Nejc Gazvoda / igrajo: Mojca Funkl\, France Mandič\, Jure Henigman / Slovenija\, Srbija\, Italija\, Češka / 2023 / 98 min / slovenščina / distribucija: Fivia \nNOV FILM NEJCA GAZVODE JE ABSURDNA PRIPOVED O ABSURDNIH ČASIH\, KI POSTAVLJA\nVPRAŠANJE O TEM\, ALI SE ŠE LAHKO VRNEMO NAZAJ\, ČE TO NI VEČ MOGOČE\, IN KAKO ŽIVETI\nV RESNIČNOSTI POPOLNOMA NOVIH PRAVIL. \nNejc Gazvoda / igrajo: Mojca Funkl\, France Mandič\, Jure Henigman / Slovenija\, Srbija\, Italija\,\nČeška / 2023 / 98 min / slovenščina / distribucija: Fivia \n  \njezik: slovenščina \nrežija: Nejc Gazvoda  |  scenarij: Nejc Gazvoda\, Tomislav Zajec \ndirektor fotografije: Jan Šuster  |  montažer: Andrej Avanzo  |  avtorica glasbe: Janja Lončar \nigrajo: France Mandić\, Mojca Funkl\, Jure Henigman\, Vesna Pernarčič\, Klara Kuk\, Marina Redžepović\, Luka Cimprič\, Matej Puc\, Marko Engelman\, Mirjam Korbar\, Maša Žilavec\, Alenka Kraigher \nproducenta: Aleš Pavlin\, Andrej Štritof (Perfo Production) – distribucija Fivia \n  \n*** \n  \nMaja in Jan\, mama in sin\, se po Majini ločitvi iz Ljubljane preselita v majhen kraj nekam na jug  Slovenije\, blizu državne meje. Jan je v zadnjem razredu osnovne šole\, še nekaj mesecev ima do zaključka\, Maja je psihologinja na tej isti šoli. Film se začne ob ponovnem odprtju šol po koncu epidemije in zdi se\, da se otroci niso vrnili v čas\, kot je bil pred tem. Jana začnejo brez razloga nadlegovati vrstniki\, Maja si nakoplje sovražnico v obliki mlade psihologinje. Jan spozna skrivnostnega moškega\, v katerem zaradi stiske išče podporo\, a cena\, ki jo za to plača\, je velika. Film Vzornik je absurdna pripoved o absurdnih časih\, ki postavlja vprašanje o tem\,  ali se še lahko vrnemo nazaj\, če pa to ni več mogoče\, kako živeti v resničnosti popolnoma novih pravil. \nRežiser je o svojem tretjem celovečernem igranem filmu povedal: »Vzornik je film o zelo določenem obdobju\, sredini leta 2021\, dogaja se v osnovni šoli in vse težave\, s katerimi se ukvarja\, imajo konkretna poimenovanja – medvrstniško nasilje\, osamljenost\, dostojanstvo. Hkrati pa je film moj izlet v osnovnošolska leta in mladost\, ki se z vsakim letom zdi bolj nenavadna\, nenaravna\, tako kot čas\, ki ga po velikem\, grozljivem\, nepozabnem 2020 živimo tudi sedaj. Vzornik je najbrž moj najbolj osebni projekt\, postavljen v najbolj neosebno dobo novejše zgodovine. Iz napetosti med tema dvema poloma izvira to\, kar me v filmu zanima in kar ga bo\, upam\, naredilo izvirnega.« \nV glavnih vlogah nastopajo Mojca Funkl\, France Mandić in Jure Henigman. Film\, katerega producenta sta Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo\, je nastal v mednarodni koprodukciji (Slovenija\, Češka\, Italija\, Srbija). Koproducenti filma so še češki Evolution Films\, italijanski La Sarraz Pictures in srbski Biberche. Sofinancerji filma so Slovenski filmski center\, Češki filmski sklad\, MIC – Italijansko ministrstvo za kulturo in Filmski center Srbije. Pri projektu je sodeloval tudi Filmski studio Viba film. \n  \nNejc Gazvoda je pisatelj\, filmski in gledališki režiser ter scenarist\, rojen leta 1985 v Novem mestu. Diplomiral je iz filmske in televizijske režije na AGRFT v Ljubljani; za diplomsko televizijsko dramo Merica sreče je prejel študentsko Prešernovo nagrado. \nKot scenarist in režiser je podpisal celovečerna filma Izlet (2011) in Dvojina (2013). Izlet je prejel številna posebna priznanja na mednarodnih festivalih\, osvojil tudi pet nagrad Vesna na Festivalu slovenskega filma in veliko nagrado žirije na filmskem festivalu Nashville ter bil slovenski kandidat za nagrado Oskar. Kot soscenarist je Gazvoda sodeloval pri filmu Osebna prtljaga Janeza Lapajneta in pri filmu Razredni sovražnik Roka Bička
URL:https://kcjt.si/dogodek/vzornik/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vzornik_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231117
DTEND;VALUE=DATE:20231206
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250811T145659Z
LAST-MODIFIED:20250811T150708Z
UID:10000274-1700179200-1701820799@kcjt.si
SUMMARY:SKULPTE: V kraljestvu Povodnega moža
DESCRIPTION:Vsakoletna pregledna razstava članov Društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte nas vedno znova preseneti z izvirnimi kreacijami\, ki jim ne manjka duhovitosti\, pripovednosti in oblikovnih novosti. Tokrat so avtorji iskali ustvarjalni navdih v bajeslovnem kraljestvu Povodnega moža. Letos se je odločilo razstaviti svoja dela štirinajst avtorjev\, trije med njimi so z novim članstvom osvežili društvo in se na razstavi predstavljajo prvič. Za spodbudo društvene pripadnosti in ustvarjalne samozavesti se jim je pridružil še Jože Kumer\, akademsko izobražen slikar\, ki pa se z ljubeznijo posveča tudi kiparskemu načinu likovnega izražanja. \nTokratna stalna letna razstava kamnitih likovnih del v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu – Galerija Kocka z naslovom V kraljestvu Povodnega moža je z novimi skulpturami dopolnjena zbirka skulptur s postavitve\, ki jo je društvo pripravilo ob prazniku Krajevne skupnosti Drska v maju 2023 na prostem\, ob likovnem projektu Povodnega moža na Krki. Člani društva so se ideji postavitve projekta odzvali z izrazom osebne ustvarjalnosti\, poleg individualnih skulptur še z dvema skulpturama večjega formata Vodno vilo in Zeliščarja Rudolfa kot nadaljevanjem skupinskega dela\, z namenom dopolnitve začetega izvirnega projekta\, ki temelji na literarni predlogi pravljične pripovedke o Povodnem možu\, o njegovem kraljestvu porečja reke Krke\, o njegovih podanikih\, pa tudi o ljudeh\, ki živijo ob reki in so z njo usodno povezani. Skulpturi sta se trajno pridružili obstoječemu projektu na drugi strani sprehajalne poti Portoval. \nTo\, da se je razstava zgodila na prostem in je razsežnost razstavljenih stvaritev manjšega\, komornega formata\, ji je dalo še posebno vrednost in pomen. Razstava je tako prišla k obiskovalcem in ne obratno. Ljubiteljem likovne umetnosti je bila na voljo v okolju\, ki ga neposredno vsebinsko in oblikovno dopolnjuje\, kar ji daje verodostojnost ustvarjalnega početja. \nPričakujemo in želimo si\, da bodo člani društva Skulpte v prihodnosti dodali dosedanjemu projektu še kakšno pravljično figuro in tako dopolnili sijajno pripoved o Povodnem možu na Krki in domišljijskih likih\, ki dajejo likovno-literarnemu podvigu smisel in celoto. \nJožef Matijevič\numetnostni zgodovinar\, likovni kritik
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-v-kraljestvu-povodnega-moza/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Skulpte-2023-37.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231116T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231116T221000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T143040Z
LAST-MODIFIED:20250806T155809Z
UID:10000054-1700164800-1700172600@kcjt.si
SUMMARY:Varuhi formule / Čuvari formule
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Dragan Bijelogrlić / Srbija\, Slovenija\, Črna gora\, Makedonija / 2023 /120 min / srbščina\, francoščina / distribucija: Fivia \n»ČUVARI FORMULE/LANČANA REAKCIJA JE PREDVSEM ZGODBA O IZJEMNI ČLOVEŠKI HUMANOSTI\, KI JO JE NAVDIHNILO RESNIČNO DOGAJANJE IZ LETA 1958\,« POVE REŽISER DRAGAN BJELOGRLIĆ.\nRežiser: Dragan Bjelogrlić \nIgrajo: Alexis Manenti\, Dragan Bjelogrlić\, Jeremie Laheurte\, Jurij Drevenšek\, Lionel Abelanski\, Olivier Barthélémy\, Predrag ‘Miki’ Manojlović\, Radivoje Bukvić \nFilm\, posnet po resnični zgodbi\, režiserja in igralca Dragana Bjelogrlića VARUHI FORMULE govori o nesreči leta 1958 v Vinči\, zaradi katere bi lahko izgubilo življenje šest raziskovalcev. \nPotem\, ko je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito 17. maja 1958 slovesno s pritiskom na gumb v okviru jugoslovanskih jedrskih sanj zagnal prvi raziskovalni jedrski reaktor Vinča pri Beogradu\, se je še isto leto\, 15. oktobra\, na tem reaktorju zgodila nesreča. Šest srbskih znanstvenikov je bilo podvrženih smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju. Ker so se zavedali\, da obsevanim v Beogradu ne bodo znali pomagati\, so vseh šest takoj odpeljali na zdravljenje v pariško bolnišnico Fondation Curie. \nTamkajšnji zdravniki so se v želji\, da poskusijo rešiti življenja\, odločili za eksperimentalno zdravljenje – za presaditev kostnega mozga. Tega so mladim raziskovalcem darovali prostovoljci\, Parižani\, ki so zaradi nevarnosti takšne operacije takrat tvegali tudi svoja življenja. Tako je bila v tej pariški bolnišnici prvič v zgodovini izvedena transplantacija kostnega mozga. \nV mednarodni igralski zasedbi je vidno vlogo agenta UDBE odigral slovenski igralec Jurij Drevenšek\, film je nastal v koprodukciji produkcijske hiše Perfo in so ga lani snemali tudi v jedrskem reaktorju Instituta Jožef Stefan v Ljubljani in v Škofji Loki. \nSrbsko-slovensko-črnogorsko-makedonsko koprodukcijo je režiral Dragan Bjelogrlić\, ki v filmu tudi igra\, ob njem pa nastopajo še Alexis Manenti (glavna vloga v filmu »Les misérables«\, zmagovalcu filmskega festivala v Cannesu 2019 in francoski nominaciji za oskarja)\, Radivoje Raša Bukvić\, Predrag Miki Manojlović\, Lionel Abelanski\, Ognjen Mićović\, Anne Serra in drugi. Film sklene pesem Put\, ki sta jo skupaj ustvarila MAGNIFICO in KONSTRAKTA. \nNAGRADE/FESTIVALI\nsvetovna premiera Locarno Film Festival 2023 \nnagrada Variety Piazza Grande (žirija kritikov filmske revije Variety) za najboljši film – Locarno FF\nnagrada Pardo Verde Ricola t.i. zeleni leopard (posebne žirije) – Locarno FF\nnagrada občinstva za najboljši film – Sarajevo Film Festival 2023 \n  \n*** \nTRIVIA \n– film je posnet po resnični zgodbi\n– temelji na knjigi »Slučaj Vinča« profesorja Gorana Milašinoviča\, ki je izšla leta 2017\n– skladbo za film je naredil Roberto Magnifico (režiserjev dolgoletni sodelavec) in Konstrakta (srbska – -predstavnica za Pesem Evrovizije 2022)\n– snemanje filma je trajalo eno leto na avtentičnih lokacijah v Srbiji\, Sloveniji in Franciji\n– svetovna premiera je bila na 76. filmskem festivalu v Locarnu 2023 na Piazza Grande\n– film je imel gala projekcijo (regionalna premiera) 15. avgusta 2023 v Narodnem gledališču v Sarajevu in na festivalu prejel nagrado občinstva za najboljši film\n– slovenski del filma je bil posnet v jedrskem reaktorju Instituta Jožef Stefan v Ljubljani in v Škofji Loki. Vidno vlogo agenta UDBE je odigral slovenski igralec Jurij Drevenšek
URL:https://kcjt.si/dogodek/varuhi-formule-cuvari-formule/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/VARUHI_FORMULE_Bjela-Miki-Jurij-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231113T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231113T213000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T143159Z
LAST-MODIFIED:20250806T155811Z
UID:10000055-1699905600-1699911000@kcjt.si
SUMMARY:Jesensko listje / Kuolleet lehdet
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Aki Kaurismäki / Finska\, Nemčija / 2023 / 81 min / finščina / distribucija: Fivia \nKAURISMÄKIJEV »ČETRTI DEL TRILOGIJE O PROLETARIATU« JE NEŽNA TRAGIKOMEDIJA O DVEH OSAMLJENIH DUŠAH\, KI IŠČETA LJUBEZEN V ČASU EKONOMSKE NEENAKOSTI\, VOJNE IN NEGOTOVOSTI.\nRežija: Aki Kaurismäki\, scenarij: Aki Kaurismäki\, fotografija: Timo Salminen\, montaža: Samu Heikkilä\, zvok: Pietu Korhonen\, produkcija: Aki Kaurismäki\, Misha Jaari\, Mark Lwoff\, Reinhard Brundig\, igrajo: Alma Pöysti\, Jussi Vatanen\, Janne Hyytiäinen\, Nuppu Koivu\, Matti Onnismaa\, Simon Al-Bazoon\, Martti Suosalo\, Alma-Koira\, Sakari Kuosmanen\, Maria Heiskanen\, Alina Tomnikov\, Maustetytöt\, distribucija: FIVIA – Vojnik \nFestivali\, nagrade: Cannes (nagrada žirije); velika nagrada FIPRESCI za najboljši film leta; München (nagrada občinstva); Filmski festival Midnight Sun\, Sodankylä; Karlovi Vari; Sarajevo; Toronto; San Sebastián; New York \n  \nV helsinškem karaoke-baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči\, toda življenje vedno najde način\, da postavi ovire na pot tistim\, ki iščejo srečo … \nFilm je navdihnila pesem Les feuilles mortes\, ki jo je leta 1945 spisal Jacques Prévert\, uglasbil pa Joseph Kosma. Pesem najbolj poznamo v interpretaciji Yvesa Montanda\, angleško verzijo sta pod naslovom Autumn Leaves med drugim izvajala Frank Sinatra in Nat King Cole\, finsko različico\, ki jo slišimo v filmu\, pa poje Olavi Virta\, znan tudi kot »kralj finskega tanga«. \n  \n»Čeprav sem si ustvaril dvomljivo slavo z nekaterimi precej nasilnimi in nepotrebnimi filmi\, sem spričo vseh nesmiselnih in zločinskih vojn končno sklenil napisati zgodbo o nečem\, kar bi človeštvu morda lahko omogočilo prihodnost: o hrepenenju po ljubezni\, o solidarnosti\, zaupanju\, spoštovanju do sočloveka\, narave ter vsega živega in mrtvega – pod pogojem\, da si to zasluži.\nMimogrede se ponižno priklanjam še hišnim bogovom Bressonu\, Ozuju in Chaplinu\, seveda pa sem za to katastrofalno polomijo odgovoren čisto sam.«\n– Aki Kaurismäki \n»Veliko je bilo besed o obupno predolgih filmih letošnje izdaje [festivala v Cannesu]\, potem pa pride mimo Kaurismäki in v 80 minutah brez pretencioznosti\, a z veliko mero ironije in humanizma pove več kot vsi ostali tekmovalni filmi skupaj. Jesensko listje je preprost film o dveh osamljenih dušah\, ki potrebujeta ves film\, da se končno najdeta in sporazumeta. Kaurismäki se definitivno stara\, a na žlahten način /…/. Melanholična bravura o osamljenosti in hrepenenju.«\n– Simon Popek\, Dnevnik \n»Kaurismäkijev najnovejši 81-minutni film\, svež in grenko-sladek kot poznojesenski vetrič\, se na prvi pogled morda res zdi majhen\, vendar prinaša ganljiv opomin – tako z zgodbo kot skozi gledalsko izkušnjo –\, da je bridkost življenja mogoče prenašati le\, dokler gremo lahko v kino in ji za trenutek pobegnemo. /…/ Jesensko listje je pronicljiva in rahločutna oda malim lepotam življenja\, ki jih zlahka spregledamo\, če jih nimamo priložnosti videti na velikem platnu. Čeprav ima pridih pravljice in romantični naboj sirkovske melodrame\, njegova vera v našo sposobnost\, da v temi najdemo svetlobo\, niti za trenutek ne deluje lažno ali naivno – in ko bomo gledali ta film\, jo bomo tam tudi našli.«\n– David Ehrlich\, IndieWire \n»Vodilni humanist evropskega filma znova dokazuje svoje tesno sorodstvo z mojstrom Chaplinom. Dialogi se razvijajo z enako igrivo lahkotnostjo kot v Možu brez preteklosti\, ki je pred dvema desetletjema navduševal v Cannesu\, vsak vidik filma pa podpira celoto – od veličastnih posnetkov Tima Salminena\, melanholičnih igralskih nastopov\, čudovito natančnega ritma montaže in diskretno duhovite scenografije do posrečenih glasbenih izbir. Jean Renoir je nekoč s svojo umetnostjo skušal spremeniti svet\, a je moral priznati\, da ne more končati vojne. Jesensko listje\, topla\, obvladana mojstrovina zrelega avtorja\, sodi v isti žanr čudovitih iluzij. Po ogledu filma iz mraka kinodvorane pod severno sonce stopimo malo bolj srečni kot prej.«\n– Lauri Timonen\, Filmski festival Midnight Sun\, Sodankylä \n»S tem\, ko se ne spreminja\, se Aki Kaurismäki upira psevdospremembam tako imenovanega napredka. Ker se razredni boj nadaljuje z nezmanjšano močjo\, ker so proletarci povsod po svetu še vedno izkoriščani\, ker vojna še naprej divja pred našim pragom\, ker lahko tistim\, ki jih je zlomila družba\, film tudi danes pomaga nazaj na noge: Kaurismäki dokazuje\, da Chaplin ostaja najboljši odgovor na nizkotnosti sveta\, Bresson pa na nizkotnosti filmskega sveta. Kako ganljivo in pomirjujoče je opazovati našo strašljivo sedanjost\, ki znova odzvanja v Kaurismäkijevem nadvse umestnem in suverenem anahronizmu! Novice še nikoli niso bile slabše\, liki pa se vrtijo v peklenskih krogih bede: piješ\, ker si depresiven\, depresiven si\, ker piješ; delo ne zadošča za preživetje\, zato kradeš in izgubiš službo – in tako dalje. Toda človeštvo\, ki se tu zrcali v najmanjšem premiku obrvi ali glave\, se bo vedno znova postavilo na noge in celo naredilo nekaj manjših čudežev\, dokler bo melanholični Finec verjel vanj. Jesensko listje se svetu\, polnemu kaosa in krivic\, zoperstavlja z jedrnatostjo in natančnostjo dialogov\, igre in režije. In seveda s humorjem\, ki je najvišji znak dostojanstva.«\n– Marcos Uzal\, Cahiers du cinéma \n»Jesensko listje je še ena Kaurismäkijevih zapeljivih in očarljivih cinefilskih komedij\, v kateri odmeva nalezljivi rock’n’roll. Film je romantičen in prisrčen\, poln suhega humorja\, ki nikoli ne podcenjuje ali ironizira čustev\, prinaša pa tudi nekaj ostrih pripomb na račun sodobne politike. /…/ Kljub naslovu je to film\, ki ima v srcu pomlad.«\n– Peter Bradshaw\, The Guardian \n»Sodeč po prvih odzivih na novinarski projekciji [v Cannesu] je Jesensko listje točno tisto\, kar smo po tednu dni predolgih in prenapihnjenih filmov vsi potrebovali. Nekaj preprostega\, nekaj inteligentnega. Nekaj\, kar je tako lahko vzljubiti.«\n– Marta Bałaga\, Cineuropa \n»Nekatere filmske ustvarjalce zlahka vzamemo za samoumevne. Eden takšnih je Finec Aki Kaurismäki\, čigar filmi /…/ so tako dosledni in prepoznavni\, da novica o novem zlahka izzove le skomig z rameni. In prav zato je Jesensko listje takšno presenečenje letošnjega festivala – ne ker bi se Kaurismäki odpovedal suhemu humorju\, ki je njegov zaščitni znak vsaj od filma Hamlet v svetu poslov (1986)\, temveč zato\, ker ga je pripeljal blizu popolnosti.«\n– Ben Kenigsberg\, RogerEbert.com \n»Dragulj lepote in upanja«.\n– Télérama
URL:https://kcjt.si/dogodek/jesensko-listje-kuolleet-lehdet/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Jesensko-listje_04.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231113T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231113T193000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T143511Z
LAST-MODIFIED:20250806T155814Z
UID:10000056-1699898400-1699903800@kcjt.si
SUMMARY:Ris / Lynx
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Laurent Geslin / Francija / 2023 / 82 minut / francoščina / distribucija: Fivia \nŽIVLJENJE ENE NAJBOLJ SKRIVNOSTNIH EVROPSKIH ŽIVALI SPOZNAVAMO SKOZI ZGODBO O ODRAŠČANJU DRUŽINE MLADIH RISOV V OSRČJU GORSKEGA MASIVA JURE.\nGozd je njegovo kraljestvo. \nV osrčju gorskega masiva Jure ob koncu zime zazveni čuden klic. Silhueta evrazijskega risa skoraj neopazno spolzi mimo bukev in jelk\, ko kliče svojo spremljevalko. S spremljanjem življenja risjega para in njunih igrivih mačjih mladičev odkrivamo povsem nov svet\, ki nam je blizu\, a tako malo poznan. Skozi njihove oči opazujemo tudi svet gamsov\, lisic\, sokolov\, hermelinov\, srn\, jelenov in drugih gozdnih živali. \nDinamičen dokumentarni film razkriva ključno vlogo\, ki jo ima ta diskretni plenilec v naravi\, in ravnovesje\, ki ga vzpostavi v občutljivem okolju. Hkrati pa zgodba vzbuja upanje\, da je nekatere napake preteklosti vendarle mogoče in vredno popraviti. \nRežiser je bil kot otrok priča ponovni naselitvi risov v gozdove\, potem ko smo jih ljudje v Zahodni Evropi iztrebili. Zdelo se mu je\, da je priča čudežu – sanjaril je\, kako risu sledi\, se skriva in ga opazuje. Kot fotograf in snemalec se je zares podal v gozd\, pod gorske vrhove\, in opazoval. Risji družini je sledil leta in leta in počasi začenjal razumeti življenje ene najbolj skrivnih evropskih živali.
URL:https://kcjt.si/dogodek/ris-lynx/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/lynx3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231017
DTEND;VALUE=DATE:20231104
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250811T145543Z
LAST-MODIFIED:20250811T145543Z
UID:10000273-1697500800-1699055999@kcjt.si
SUMMARY:LJUBOMIR ZIDAR: Tudi ta kos je bil nekoč del nekega drevesa
DESCRIPTION:Razstava akademskega kiparja in restavratorja Ljubomirja Zidarja je posvečena drevesu\, tej prastari prispodobi povezave med nebom in zemljo. \nIz najglobje globočine\nkorenina sreba soke\,\nvrh kot mreža\, v zračne toke\nvržena\, lovi jasnine.\n(Oton Zupančič) \n  \n*** \nOda drevesu \nRazstava akademskega kiparja in restavratorja Ljubomirja Zidarja je posvečena drevesu\, tej prastari prispodobi povezave med nebom in zemljo.\nUpodablja ga na veliko različnih načinov\, včasih skoraj realistično\, drugič ga stilizira do čistega simbola\, nikoli pa ga ne zanima formalna analiza zakonitosti rasti\, kot je Mondriana\, ki se je v obširni seriji slik lotil istega motiva\, pripeljala do geometrijske abstrakcije\, temveč beleži predvsem doživljanje čustvenih stanj\, ki jih vzbudi pogled na drevo.\nV nepretrgan friz po stenah galerije razporejene podobe dopolnjujejo lesene skulpture\, v katerih je še bolj očitno izraženo občudovanje drevesa. Monumentalne\, blizu minimalizmu\, vedno ohranjajo osnovne karakteristike in naravno strukturo lesa. V vertikalne valovnice in spirale povezani majhni pozabljeni koščki lesa presenečajo s svojevrstno in prefinjeno dinamiko\, včasih s pozlato jedra ali kovinskim vložkom še dodatno poudari svoje spoštovanje do materiala svojih skulptur\, ki ga obdeluje z največjo možno tankočutnostjo in ročno spretnostjo\, kakršno so posedovali stari vrhunski mojstri umetniške obdelave materialov. Lahko rečem\, da je pričujoča razstava slavospev lepoti drevesa. \nJiři Bezlaj \nLjubomir Zidar je rojen 14. novembra 1950 v Vižmarjih pri Ljubljani.\nV letih 1973–1977 je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in diplomiral pri prof. Slavku Tihcu. Leta 1978 se je vpisal na podiplomski študij restavratorstva in diplomiral leta 1983 pri prof. Francu Kokalju. Od leta 1976 dalje je deloval kot restavrator\, vmes pa je tudi ustvarjal.\nKot predsednik Zveze likovnih društev Slovenije je v letih 2003–2010 organiziral številne likovne dogodke za odrasle in mladino. V tem času je tudi deloval na mednarodnih povezavah med umetniki vzhodnih evropskih držav (Poljska\, Ukrajina in Hrvaška).\nDanes kot upokojenec še vedno deluje kot restavrator in ob tem ustvarja v kiparstvu ter slikarstvu. Vsako leto ob osmem februarju v svojem ateljeju prireja kulturni dogodek z razstavo svojih likovnih del in likovnih del prijateljev. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/ljubomir-zidar-tudi-ta-kos-je-bil-nekoc-del-nekega-drevesa/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Polish_20231004_094403699_www-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231014T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231014T100000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T142601Z
LAST-MODIFIED:20250806T155816Z
UID:10000050-1697277600-1697277600@kcjt.si
SUMMARY:Čarobna prijateljstva
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / različni avtorji / Slovenija\, Nizozemska\, Nemčija\, Francija\, Češka / 2019–2022 / 32 min / brez dialogov / 3 + / distribucija: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta \nIzbor šestih kratkih animiranih zgodb o srčnih in nenavadnih prijateljstvih\, ki se včasih znajdejo na preizkušnji. Očarljivi filmi\, ki nas začarajo s svojo slogovno raznovrstnostjo. \nZ otroki se bo ob predvajanju filmov pogovarjala in igrala filmska pedagoginja.
URL:https://kcjt.si/dogodek/carobna-prijateljstva/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Carobna-prijateljstva.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231011T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231011T201000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T142446Z
LAST-MODIFIED:20250806T155818Z
UID:10000049-1697047200-1697055000@kcjt.si
SUMMARY:Modri kaftan / Le bleu du caftan
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Maryam Touzani / Francija\, Danska\, Belgija\, Maroko / 2022 / 124 min / arabščina / distribucija: Fivia \nNežna oda ljubezni v vseh njenih oblikah. Režiserka z veliko natančnostjo\, potrpežljivostjo in pozornostjo do detajlov sešije zgodbo o neobičajnem ljubezenskem trikotniku med tradicionalnim maroškim krojačem\, njegovo ljubečo ženo ter čednim mladim vajencem. Nagrada FIPRESCI v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/modri-kaftan-le-bleu-du-caftan/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Modri-kaftan.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231010T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231010T214000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T142310Z
LAST-MODIFIED:20250806T155820Z
UID:10000048-1696964400-1696974000@kcjt.si
SUMMARY:Anatomija padca / Anatomie d’une chute
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Justine Triet / Francija / 2023 / 151 min / francoščina / distribucija: Fivia \nUspešna nemška pisateljica Sandra\, njen francoski mož Samuel in njun slabovidni enajstletni sin Daniel živijo odmaknjeno življenje v odročnem kraju v francoskih Alpah. Nekega dne pa Samuela najdejo mrtvega v snegu pod njihovo hišo … Je skočil? Padel? Ali pa ga je ubila žena? Justine Triet (Sibyl) v razburljivi sodni drami secira razpad zakonske zveze. Film z izjemno Sandro Hüller v glavni vlogi je osvojil zlato palmo na zadnjem festivalu v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/anatomija-padca-anatomie-dune-chute/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Anatomija-padca.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231003T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231003T215000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T142128Z
LAST-MODIFIED:20250806T155822Z
UID:10000047-1696363200-1696369800@kcjt.si
SUMMARY:Najstarejši človek na svetu / Najsrekjniot čovek na svetot
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Teona Strugar Mitevska / Severna Makedonija\, Bosna in Hercegovina\, Slovenija\, Danska\, Hrvaška / 2022 / 100 min / bosanščina / distribucija: Vertigo \nNajnovejše delo makedonske filmske prevratnice Teone Strugar Mitevske pod komičnim površjem prizorišča hitrih zmenkov in z ironijo prežetim naslovom skriva pronicljivo\, presunljivo študijo bosansko-hercegovske družbe\, v kateri so tri desetletja pozneje posledice vojne veliko bolj prisotne\, kot se zdi na prvi pogled. Film je navdihnila resnična izkušnja scenaristke Elme Tataragić\, ki je na zmenku na slepo spoznala človeka iz svoje preteklosti.
URL:https://kcjt.si/dogodek/najstarejsi-clovek-na-svetu-najsrekjniot-covek-na-svetot/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Najsrecnejsi-clovek-na-svetu.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231003T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231003T195000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T141943Z
LAST-MODIFIED:20250806T155824Z
UID:10000046-1696356000-1696362600@kcjt.si
SUMMARY:Preteka življenja /  Past Lives
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Celine Song / ZDA / 2023 / 105 min / korejščina\, angleščina / distribucija: Fivia \nFilm\, ki ga je navdihnilo režiserkino resnično življenje\, svojo pripoved lahkotno\, nežno in prefinjeno spleta do nepričakovano silovitega čustvenega vrhunca. Veliko odkritje Sundancea in Berlinala ter eden najboljših filmov leta po mnenju številnih kritikov!
URL:https://kcjt.si/dogodek/preteka-zivljenja-past-lives/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Pretekla-zivljenja.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230916T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230916T215000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T135557Z
LAST-MODIFIED:20250806T155826Z
UID:10000044-1694890800-1694901000@kcjt.si
SUMMARY:Leilini bratje / Baradaran-e Leila
DESCRIPTION:KCJT ARTKINO / Saeed Roustaee / Iran / 2022 / 159 min / perzijščina / distribucija: Fivia
URL:https://kcjt.si/dogodek/leilini-bratje-baradaran-e-leila/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Leilini-bratje_3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230916T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230916T113000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T135703Z
LAST-MODIFIED:20250806T155829Z
UID:10000045-1694858400-1694863800@kcjt.si
SUMMARY:Neverjetna zgodba o velikanski hruški /  Den utrolige historie om den kæmpestore pære
DESCRIPTION:KCJT ARTKINO / Philip Einstein Lipski\, Jørgen Lerdam\, Amalie Næsby Fick / Danska / 2017 / 80 min / sinhronizirano / 5+ / distribucija: Demiurg \nNapeta in duhovita animirana dogodivščina\, ki slavi otroško domišljijo in anarhijo.
URL:https://kcjt.si/dogodek/neverjetna-zgodba-o-velikanski-hruski-den-utrolige-historie-om-den-kaempestore-paere/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Neverjetna-zgodba-o-velikanski-hruski_1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230915
DTEND;VALUE=DATE:20231016
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250811T145345Z
LAST-MODIFIED:20250811T145345Z
UID:10000272-1694736000-1697414399@kcjt.si
SUMMARY:3. MEDNARODNI BIENALE LIKOVNE VIZIJE\, ETIKE(TE) – LAŽ 2023
DESCRIPTION:Na letošnji razpis se je odzvalo 58 likovnih avtorjev s 70 deli\, ki bodo na ogled v štirih novomeških razstavnih prostorih; v Galeriji Kocka\, v Jakčevem domu\, v Galeriji Dolenjskega muzeja ter v Galeriji Simulaker. \n  \n*** \nV sklopu bienalnih razstav se v Galeriji Kocka predstavljajo: \n  \nMihaela Ciuha (SLO)\nBela laž / video\, 1\,15 min\, 2023 \nKiki Klimt (SLO)\nLepota človeškega bitja – Svetlin / akril na vezano ploščo\, ø 41 cm\, 2 × ø 28 cm\, skica 29 × 42 cm\, 2021 \nIgor Papež (SLO)\nNerefkeksija / akril na platnu\, 70 × 100 cm\, 2023 \nAlja Piry (SLO)\nLes mauvaise calligrammes I/V / vizualna pesem\, 29\,7 x 21 cm\, 2021 \nMarija Prelog (SLO)\nPrepišnost perja A ( kirigami Ptic\, 70 × 70 cm\, 2023 \nMitja Stanek (SLO)\nTa pa nese zlata jajca / asemblaž \, 20 × 50 × 50 cm\, 2020–22 \nNina Stopar (SLO)\nGola duhovna kost čustvenega telesa / akril\, olje na negrundiranem platnu\, 180 × 180 cm\, 2023 \nSašo Vrabič (SLO)\nTerra Bites / olje na platnu\, 150 × 100 cm\, 2023 \n  \n*** \nJasna Kocuvan Štukelj\, kuratorka razstave\, Dolenjski muzej Novo mesto\nLaž v umetnosti – umetnost in laž\nVsebinski oris projekta\nPredpisana tema letošnjega Mednarodnega bienala Likovne vizije\, Etike[te]\,\nki poteka pod organizacijo Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja (DLUD)\, je Laž.\nLaž in laganje sta\, gledano z etičnega stališča\, nemoralni in nevredni dejanji\, pa vendar stalnici\, ki sta oblikovali in oblikujeta zgodovinska obdobja\, znotraj njih pa formirata tako družbena kot individualna razmerja. Po definiciji je laž v najširšem destruktivnem oz. negativnem smislu jezikovna praksa\, za katero je značilno »zavestno zavajanje drugega z namenom\, da mu naredimo škodo« (Terček v Karačić 2009\, 71). Z izrekanjem laži torej želimo zavajati v zmoto na način\, da prejemnik sprejme informacijo kot edino resnično\, in na ta način doseči lastni cilj\, ne glede na posledice\, ki jih povzročimo prejemniku. Poudariti pa je treba\, da je vsako laganje zavajanje\, medtem ko vsako zavajanje ni nujno laganje\, saj zavajamo lahko tudi z resnico (misliti resnico)\, ki je (lahko) zaradi pomanjkanja vednosti neresnična. Tema je bila skozi zgodovino redno prisotna v številnih razpravah filozofov od Platona\, Aristotela do najbolj radikalnega Kanta\, ki je laž označil za »najhujšo prekoračitev dolžnosti«\, vir vsega zla\, »pravi pravcati gnili madež na človeški naravi«. V vsakdanjem življenju nam izpovedovanje resnice ne ovirajo samo naše osebne težnje\, temveč se velikokrat srečujemo z dejstvom\, da takšni zahtevki prihajajo tudi iz socialno-družbenega okolja. Kljub temu da družba odklanja laž kot nedostojno dejanje\, ji je namreč ta zaradi praktičnih koristi pogosto ljubša od resnice. Kako odriva družba odkritosrčnost celo na ljubo očitne laži\, se najpogosteje vidi v politični manipulaciji. In kako se laž znajde v umetnosti oziroma v kakšnem razmerju sta? Ali lahko umetnost laže? Odgovor ni povsem enoznačen\, saj je pri vsakršnem izražanju vedno prisotna tudi subjektivna resnica. Skozi zgodovino so umetniki v svoji umetnosti za različne namene uporabljali različne oblike laži oziroma prevar\, s katerimi so bodisi potvarjali resnico\, kreirali iluzijo ali predstavljali subjektivno resnico\, da bi zadostili pričakovanjem naročnikov\, zavajali gledalce z ustvarjanjem prepričljivejše resnice\, nastavljali družbi ogledalo … Pomembno je omeniti\, da ti primeri »laganja« v umetnosti niso namenjeni zavajanju ali oškodovanju gledalca\, temveč izpodbijanju percepcije\, spodbujanju razmišljanja ali posredovanju globljega pomena. Umetniško »laganje« pogosto služi kot orodje kreativnega izražanja in komunikacije. Ena najpogostejših in priljubljenih laži v umetnosti je uporaba perspektive za ustvarjanje iluzije globine oziroma tridimenzionalnih predmetov na dvodimenzionalni površini. Manjkajoča globina na ploskvi je perspektivično ponarejena tako\, da so enako veliki objekti enake mase ob vedno večji oddaljenosti upodobljeni tako pomanjšani\, kot se zdijo očesu manjši v resničnem prostoru. Umetniki tako zavedejo gledalca v zaznavanje globine\, ki je dejansko ni. Tehnika se je razmahnila in formalizirala v času renesanse\, ko je Leon Battista Alberti v svoji razpravi De pictura (O slikarstvu) opisal celovito matematično razlago perspektive in razvil sistematične metode za njeno predstavitev. Poznejši umetniki so jo izpopolnjevali in razčlenjevali na barvno\, zračno\, linearno\, svetlobno; tako vse do danes ostaja temeljni vidik umetniškega predstavljanja\, ki krepi iluzijo globine in realizma v različnih umetniških žanrih. Umetnost torej lahko posreduje zlagano sporočilo\, saj imajo umetniki v svojih rokah možnost uporabe najrazličnejših manipulacij. Manipulirajo lahko z barvo\, kompozicijo\, uporabo simbolov\, sporočilnostjo\, predvsem z namenom\, da bi v gledalcih vzbudili specifične emocije in izzvali čustvene reakcije. »Umetnost je laž\, zaradi katere spoznamo resnico\, vsaj resnico\, ki jo lahko razumemo. Umetnik mora poznati način\, kako prepričati druge v resničnost svojih laži« je izjava Pabla Picassa\, enega najslavnejših likovnih umetnikov 20. stoletja.\nNa letošnjem bienalu se je skozi sito sedemčlanske mednarodne strokovne žirije prebilo sedemdeset del oseminpetdesetih umetnikov\, ki so predvsem prepričljivo ustvarili umetniška dela v svoji likovni poetiki in se pri ustvarjanju držali predpisane teme. Končni rezultat je pestra plejada del\, ustvarjenih v različnih umetniških žanrih\, v različnih tehnikah in z različnimi materiali\, ki so prikaz razmišljanj o laži v današnjem času. \n\nMag. Zoran Poznič\, predsednik ZDSLU\nAli je lahko LAŽ v umetnosti?\nV Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov\, ki je leta 2019 praznovala 120. obletnico obstoja\, smo tesno povezani s svojimi devetimi regionalnimi društvi in njihovimi projekti. Še posebej je vzpodbudno\, da tudi v večjem številu perifernih regij organizirajo odmevne mednarodne likovno vizualne manifestacije in tako našo likovno kulturo\, naše umetnike\, kot tudi našo državo\, predstavljajo širšemu svetu. Spletajo se vezi in nastajajo regionalne kulturne krajine\, katerih pomen je veliko večji\, kot se marsikdo zaveda. Ne zgolj velike razstave in predstavitve regij\, tudi povezovanje umetnikov\, likovnih kritikov\, publike in lokalnih oblasti\, daje dobro osnovo za prepoznavnost naših krajev\, kulture in avtorjev v svetu.\nZato smo še posebej zadovoljni\, da se je Društvo likovnih umetnikov Dolenjske izvilo iz primeža lokalnih projektov in tako že tretjič zapored organizira odmevni bienalni likovni dogodek LIKOVNE VIZIJE\, ETIKE[TE]. Letošnji glavni naslov je LAŽ\, tako da so umetniki\, vsak na svoj način\, ikonografsko vstopali v polja laži.\nLaž je pojem\, ki je močno razširjen\, a zagotovo večplasten in ga v osnovi označujejo za nemoralnega. Je zavestno neresnična izjava\, ki nas želi zavesti in zapeljati v zmoto. Laž ne ustreza resnici in je lahko tudi čista izmišljotina\, povezana z družbenim dogajanjem\, politično aktivnim udejstvovanjem in tudi vsakovrstnimi medčloveški razmerji.* Obstaja od nekdaj\, je v glavnem moralno neupravičena in kot taka tudi vstopa v vse pore človeške družbe\, človekovega bivanja\, udejstvovanja in lastnega jaza.\nVeliki filozofi kot tudi veliki likovniki so se pogosto spraševali o resnici\, laži in neresnici v umetnosti. Tako je Picasso dejal\, da mu laž pomaga razumeti resnico v umetnosti\, Hundertwasser je bil prepričan\, da brez laži ne bi mogli eksistirati\, Oscar Wilde pa je označil laž za fenomen s številnimi obrazi. O laži bi lahko razpravljali na skoraj vseh področjih\, a bi jo verjetno zelo težko vključili kot nemoralno dejstvo na področju likovno vizualne umetnosti. Vizualni dražljaji\, nadarjenost in intuicija\, ki so zasnovani in nato ujeti v intelektu umetnika\, v njegovem ustvarjalnem naboju\, na realni osnovi ali na sanjskih vizijah\, ki jih ustvarjalec nato kompleksno prenese ali predelane vključi v svojem artefaktu\, so pogosto likovno vizualne kompozicije\, ki jih\, četudi jih kot gledalci ne razumemo\, nikakor ne moremo označiti za laž. Večplastnost likovnega artefakta\, še posebej\, če posega umetnik npr. v področje surrealizma\, abstraktne in konceptualne 10\numetnosti ali novomedijske umetnosti\, je brezmejna\, nevezana na realni milje in je nujno\, da jo jemljemo iz širšega zornega kota. Resnica v umetnosti je povezana z njeno avtonomijo\, s številnimi zunajestetskimi sistemi in estetskimi normami in je ločena od realnosti. Novomedijske umetnine ne hodijo po robu resnice ali laži\, saj so povezane z okoljem\, znanostjo\, družbo\, človekom\, umetno inteligenco … Če to kratko razmišljanje strnemo\, lahko mirno rečemo\, da v likovno vizualni umetnosti ne moremo govoriti o laži kot o nemoralnem pojmu\, razen če se znajdemo pred ponaredki. Ti pa so dejanska laž v umetnosti.\nVse umetnine\, razstavljene na bienalu z naslovom LAŽ\, so resnične. Iskrene čestitam tako umetnikom kot tudi skrbnim organizatorjem DLUD-a\, samemu bienalu pa želim dobro obiskane razstave s številnimi obiskovalci in veliko uspeha. \n* Vlado Surk (1986): Morala in etika. Ljubljana: Cankarjeva založba. \n\nAlojz Konec\, predsednik DLUD\nUmetnostni kompas\nNa kulturno-umetniško obličje geografskega reliefa večjih področij lahko gledamo tudi na precej kontroverzen način kot na nekakšen aktivni umetnostni zemljevid. Takrat topografsko zaznamo likovno umetnostno polje različnih moči\, umetnostne silnice in orientacijski umetnostni kompas. Nekaj se včasih preprosto mora zgoditi\, ker na to merijo vse tovrstne silnice. Ker pač tako delujejo. Tako se je leta 1920 v Novem mestu zgodila novomeška pomlad\, ki se je zatem preselila v Ljubljano in se tam ponovila.\nIn Mednarodni bienale Likovne vizije\, Etike[te] oziroma krajše Bienale Etike[te] Novo mesto leži na tem močnem kulturno-umetniškem magnetnem polju širše regije. Za novomeško pomladjo v letu 1920 ga tvorijo Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki od leta 1961\, Grafični bienale jugoslovanskih otrok Kostanjevica na Krki od 1969 do 1989 (njegova inačica Bienale otroške grafike Žalec od 1981 pa lepo živi)\, Bienale slovenske grafike Otočec – Novo mesto od 1989 do 2000 s prebuditveno razstavo Najmlajša originalna grafika Novo mesto 2018\, sevniška Arspekta 2000–2009\, brežiška razstava Grafiki Posavju – Podoba našega časa 2000–2001\, Novomeški likovni dnevi od 2005\, Dvorski likovni dnevi od 2012\, Mednarodna razstava keramičnih skulptur Ex terra Krško od 2015\, brežiški 1.FR.ST 2017 in navsezadnje naš Bienale Etike[te] Novo mesto od 2019 s svojima predhodnima novomeškima mednarodnima razstavama sodobne likovne umetnosti v letih 2016 in 2017.\nMoč teh likovnih silnic se odraža v umetnostnem impulzu regije\, dežele in na mednarodni ravni. Sam umetnostni impulz kot kompas pa kulturno-umetnostni javnosti kaže neke presežke in postavlja svoje nove kriterije\, ki iz središča vplivajo na kozmopolitsko bivanje umetnosti. Moč te variirajoče anticipacije pa lahko policentrično sega daleč in ravno v tem leži moč Bienala. Koincidenčno se dogaja tudi svetovno znani ljubljanski Mednarodni grafični bienale že od leta 1955\, kakor se sicer širom Slovenije vseskozi dogajajo številni anualni in bienalni likovni dogodki ter ustvarjalna srečanja. A računamo na vividnost prav našega bienala Etike[te].\nNa razpis je prispelo sto štiriindvajset del devetinsedemdesetih avtorjev iz štirih držav. Mednarodna žirija sedmih priznanih umetnostnih zgodovinarjev\, galeristov in uveljavljene umetnice je po vnaprej zastavljenih ocenjevalnih merilih izmed njih izbrala sedemdeset del oseminpetdesetih avtorjev. Za uspeh tega bienalnega dogodka so zaslužni vsi udeleženi avtorji\, selektorji\, kuratorka\, organizatorji\, sponzorji\, donatorji in izvajalci\, za kar si prav vsi na tem mestu zaslužijo javno zahvalo. Skupen umetnostni vtis ustvarjajo izbrani\, pa tudi neizbrani avtorji. Štiri razstave tega izbora postavljajo tematsko ogledalo z ostrejšo sliko\, nekakšen trenutni umetnostni kompas – kaj nam kaže in kam je usmerjen\, pa bo ugotavljala umetnostnozgodovinska stroka. \n\nGoran Milovanović\, predsednik strokovne komisije\nOcenjevanje avtorskih del in rezultati\nRazstave društev umetnikov imajo skozi zgodovino bogato dediščino. Njihova vloga je pomembna pri decentralizaciji umetnosti in kulture kot tudi pri sprotni vizualizaciji vsakokratnega družbenega stanja in sprememb v družbi. Med mlajša\, a zelo aktivna društva sodi Društvo likovnih umetnikov Dolenjske\, ki je že skoraj pred desetletjem del svoje dejavnosti usmerilo v mednarodno delovanje\, bienalne razstave pa povezal s tematsko aktualnimi projekti. Letošnji mednarodni bienale se je tako posvetil laži. Gre za zahtevno temo\, saj polje laži prevzema vse družbene pore\, z njo pa se na teoretski ravni ukvarjajo mnoge panoge\, najintenzivneje filozofija\, ki stremi k resnici.\nVizualizacija teme se je izkazala za zelo zahtevno nalogo\, vendar ni imela sedemčlanska strokovna komisija nič manj dela pri izbiri\, saj je društvo do določenega roka prejelo kar 128 prijav. Pri ocenjevanju smo se osredotočili predvsem na izvirnost in kreativne rešitve\, ki so sledile temi na pronicljiv način. Pomembno za komisijo je bilo tudi to\, da gre za avtorska dela\, ki so nastala v zadnjem obdobju\, torej od zadnjega tematskega projekta DLUD naprej.\nVeseli me ugotovitev\, da je bila komisija pri delu in argumentiranju precej enotna in smo tako soglasno izbrali 70 del za razstavo\, ki bodo ob postavitvi Jasne Kocuvan Štukelj prav gotovo zaživela v koherentno celoto in Novemu mestu ter obiskovalcem razstave ponudila pomemben kulturni utrip in užitek ob ogledu del. \n  \nVabljeni k ogledu Kataloga razstavljenih del.
URL:https://kcjt.si/dogodek/3-mednarodni-bienale-likovne-vizije-etikete-laz-2023/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/376860906_614980154150241_4927504015827796117_n.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230912T201500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230912T220000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T135437Z
LAST-MODIFIED:20250806T155831Z
UID:10000043-1694549700-1694556000@kcjt.si
SUMMARY:Cesária Évora
DESCRIPTION:KCJT ARTKINO / Ana Sofia Fonseca / Portugalska / 2022 / 95 min / portugalščina / distribucija: Fivia \nDokumentarec s pomočjo doslej nevidenih arhivskih posnetkov in ekskluzivnih intervjujev z njenimi bližnjimi splete intimen portret »bosonoge dive«. Nagrada občinstva na festivalu IndieLisboa.
URL:https://kcjt.si/dogodek/cesaria-evora/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Cesaria-Evora_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230912T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230912T195000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T135313Z
LAST-MODIFIED:20250806T155835Z
UID:10000042-1694541600-1694548200@kcjt.si
SUMMARY:Dedek gre na jug
DESCRIPTION:KCJT ARTKINO / Vinci Vogue Anžlovar / igrajo: Boris Cavazza\, Vlado Novak\, Zala Djurić\, Jonas Žnidaršič\, Goran Navojac\, Maruša Majer / Slovenija\, Severna Makedonija / 2023 / 103 min / distribucija: Cinemania group \nRomantična\, komična in akcijska zgodba o življenju\, pričakovanjih in iskanju smisla\, o prijateljstvu in ljubezni. Vlado iz bolnišnice ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa\, saj ne more sprejeti\, da Boris umira. Odloči se ga odpeljati v Makedonijo\, da bi vnovič srečal svojo dolgoletno\, nikoli izsanjano ljubezen Nedo\, s katero je zaradi nesrečnih spletov okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po načrtu\, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma\, ki je bila priča likvidaciji in je na begu. Trije junaki ne vedo\, da so se znašli v obračunavanjih med bivšimi trgovci z orožjem in policijo.
URL:https://kcjt.si/dogodek/dedek-gre-na-jug/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Dedek-gre-na-jug_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230907T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230907T220000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T135141Z
LAST-MODIFIED:20250806T155838Z
UID:10000041-1694116800-1694124000@kcjt.si
SUMMARY:Nostalgija / Nostalgia
DESCRIPTION:KCJT ARTKINO / Mario Martone / Italija\, Francija / 2022 / 118 min / italijanščina / distribucija: Fivia \nV Neaplju rojeni režiser Mario Martone nas odpelje na slikovite ulice ene najbolj živahnih in zloglasnih četrti svojega mesta\, po katerih hodi moški\, ki išče svojo izgubljeno preteklost. Po romanu Ermanna Ree.
URL:https://kcjt.si/dogodek/nostalgija-nostalgia/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Nostalgija_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230907T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230907T193000
DTSTAMP:20260420T044101
CREATED:20250806T134957Z
LAST-MODIFIED:20250806T155841Z
UID:10000040-1694109600-1694115000@kcjt.si
SUMMARY:Tori in Lokita / Tori et Lokita
DESCRIPTION:KCJT ARTKINO / Jean-Pierre Dardenne\, Luc Dardenne / Belgija\, Francija / 2022 / 88 min / francoščina / distribucija: Fivia \nBrata Dardenne v svojem značilnem naturalističnem slogu pripovedujeta napeto\, srce parajočo zgodbo o dveh afriških najstnikih\, dečku iz Benina in deklici iz Kameruna\, ki v iskanju boljše prihodnosti sama prepotujeta dolgo pot v Evropo in postaneta nerazdružljiva prijatelja.  Film je dobitnik posebne nagrade ob 75. obletnici festivala v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/tori-in-lokita-tori-et-lokita/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Tori-in-Lokita_2.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR