BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kulturni center Janeza Trdine
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260803T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260911T210000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260518T073803Z
LAST-MODIFIED:20260728T104035Z
UID:10000494-1785780000-1789160400@kcjt.si
SUMMARY:Ana Škarjak Kotar: Who Cares? (Kdo skrbi? Koga briga?)
DESCRIPTION:Ana Škarjak Kotar z razstavo Who Cares? razpira dvojni pomen naslova; nevidna ločnica v angleški različici razkrije pomenljivo nasprotje med kdo skrbi in koga briga\, ki skrbstveno delo\, to tiho vzdrževanje sveta\, postavi v središče pozornosti. \nProjekt je koreografska\, vizualna in senzorična enota/celota. Škarjak Kotar v galerijo namesti vertikalno konstrukcijo iz gradbenih odrov\, ki jo skozi odprtje razstave koreografsko pospremijo pet izvajalk v rdečih uniformah in olfaktorno senzorični sloji mleka\, čistil in kave. \nElementi sestavljajo prevzemajočo in izvirno umetniško instalacijo\, ki telesno izčrpanost reproduktivnega dela naredi neizogibno vidno. \n  \n(Produkcija Galerija Kocka) \n  \n*** \nWho Cares? (Kdo skrbi? Koga briga?)\n3. 8.–11. 9. 2026\nGalerija KOCKA\, Kulturni center Janeza Trdine \nUmetnica: Ana Kotar Škarjak\nObrazstavno besedilo: Tia Čiček \nOb misli na svoje otroštvo zaslišim žvenketanje posode v kuhinjskem koritu. Polni\, utrujeni telesi me potiskata v mizni kot. Vonjam sveže skuhano turško kavo. Stisnjena_ med babičinimi prijateljicami ji s pogledom sledim po domači kuhinji. Usta vedno polna smeha\, pripovedi\, v tej nikoli tihi hiši. Po spominu poskusim pobrskati še za drugimi\, tokrat moškimi člani družine. V hiši so vendarle bili prisotni\, pa jih težko prikličem v spomin. Vidim jih na kavču pred televizorjem\, v garaži s kanarčki\, pred hišo ob avtomobilu. Večino časa so bili v prihajanju in odhajanju. Naokoli po vasi\, po mestu. Večkrat poslani v trgovino. Prikazali so se ob obiskih prijateljev. Jih posedli v kuhinjo in čakali\, da jih žena postreže. V moški svet nisem imela vstopa\, z njimi sem se redko družila. Vsem je bilo očitno\, da sodim tja v kuhinjski kot\, stisnjena_ med stare gospe. In hvaležna_ sem jim\, veliko so delile z menoj. Mi zaupale rob vlečenega testa\, smetano s svoje kave\, kakšno skrivnost\, ki je bila prevelika za moj otroški svet. Vedno sem jih našla v kuhinji\, na vrtu. Vedno v gibanju. Vedno pri delu. Z njim niso nikoli zaključile\, že takrat se mi je to zdelo čudno. Rekle so mi\, da ne rabim skrbeti. Bom že dovolj delala_ v življenju. Nisem razumela_\, zakaj tako pravijo. \nSpomini so privreli na dan\, ko sem pomislila na vsakodnevno nevidno delo\, ki ga skozi svoje delo osvetljuje umetnica Ana Kotar Škarjak. Na razstavi Who Cares? izpostavlja prav žensko telo v delu\, ki se je v teh spominih zdelo samoumevno. Gradbeni odri\, ki polnijo razstavni prostor\, naznanjajo\, da delo prihaja. Mama vstopi v prostor in sledi zvočnim znakom. Kuha kavo\, olupi jabolko\, zapiše seznam za trgovino\, pregleduje zalogo\, čisti za drugimi\, za seboj … Telesa mam se izmenjujejo v cikličnem predajanju nevidnega dela\, ki ga je umetnica razdelila na vzdrževanje\, oskrbo in mentalno obremenitev (maintenance\, provision\, mental load). Trodelni cikel\, za katerega trdi\, da je nenehno v pogonu\, ostaja neviden. To nevidno vzdrževanje pri življenju ohranja vse strukture\, ki si jih želimo ohraniti\, na žalost pa tudi tiste\, ki bi jih bilo za kakovost in pravičnost življenja bolje odvreči. Nekaj tako ključnega za otroke\, družine\, podjetja\, državo\, skupnosti … je načrtno popolnoma razvrednoteno\, a vedno znova vznikne\, vedno je potihoma poklicano in zahtevano. Ravno razvrednotenje reproduktivnega dela pa je za obstoj kapitalizma ključno.[1] Razume ga kot pogoj za produkcijo\, ki pa mora ostati nevidno\, neplačano\, samoumevno. Federici piše\, da kapitalizem to delo »mistificira kot naravni vir ali osebno storitev\,« medtem ko se iz njegove brezplačnosti neposredno napaja kapital.[2] Preračunljivo pripravljen teren zatiranja žensk kapitalizmu zelo jasno omogoča obstoj. \nMed gradbenimi odri reproducirano telo izvaja reproduktivno delo. Prostor diši po čistilih\, po sveže skuhani turški kavi\, včasih po toplem mleku. Ne gre za rekonstrukcijo doma\, kulise. Umetnica prostorske in zvočne elemente uporabi kot sprožilce\, ki spomin in prepoznavanje aktivirajo prej\, kot ju uspemo ubesediti. V ozadju teče ponavljajoča se zvočna kompozicija\, sestavljena iz drobcev vsakdana: alarmi\, timerji\, voda\, ključi\, otroški glasovi\, klici\, opozorila … Zvok ustvarja ritem dela in vanj občasno tudi poseže\, dile in cevi pa ga omejujejo\, tako kot dejansko delo prekinja\, preoblikuje\, omejuje vsak dan. \nGospodinjski predmeti razporejeni po gradbenih odrih: vedra\, krpe\, metle\, čistila\, noži\, jabolka\, džezve\, skodelice\, papirji\, svinčniki\, ure … sestavljajo orodja\, ki nakazujejo uporabo. Obiskovalka_ ne opazuje posameznih predmetov\, temveč delovno mesto\, ki je bilo pravkar zapuščeno in/ali ki bo v naslednjem trenutku spet aktivirano. Ta razlika je pomembna\, saj reproduktivno delo predstavi kot proizvodno linijo. Instalacija stoji kot priča nevidnemu delu\, s samo telesno prisotnostjo performerk pa umetnica dodatno izpostavi odnos reproduktivnega dela do telesa samega. Performerke ves čas delujejo v tišini. Oblečene so v enake rdeče delovne kombinezone in nosijo enake lasulje\, delujejo kot razpršena figura. Ne predstavljajo treh različnih žensk\, ampak eno telo\, razdeljeno na več mest hkrati. Kotar Škarjak kot mama izpostavlja svojo izkušnjo ambivalentnosti lastnega telesa\, ki je hkrati njeno in otrokovo – tam za nekoga drugega v bizarnem prepletu ljubezni in izgube avtonomije. V tem odnosu se skriva tudi ena osrednjih napetosti razstave Who Cares? brezizhodnost. Iz zvez\, ki jih želimo negovati\, pa tudi tistih\, iz katerih bi kdaj želele_ pobegniti. Razstava Ane Kotar Škarjak tega ne obžaluje in ne sentimentalizira\, temveč napetost prepleta razmerij postavi v središče prostora in ga pusti stati in odvijati se vsem na očem. \nNjen pristop me spomni na nedavno pisanje McKenzie Wark\, ki v eseju A Toast to Femmunism zapiše\, da femmunizem[3] ne pride ven in se ne bori s fašizmom po njegovih pravilih\, ampak ustvari svoje v sožitju z lastnimi vrednotami. Kotar Škarjak je do raziskovalnega materiala in igre pristna. Z razstavo svojega položaja ne zagovarja\, preprosto odpre okno v svet\, ki je poprej obstajal samo za tiste_\, ki zanj že vedo. Skrb namreč ni razporejena naključno. Razporejena je po spolnih linijah\, ki jih heteronormativna struktura ne postavlja kot izbiro\, ampak kot naravno danost. Ana Kotar Škarjak se v razstavi Who Cares? ne ukvarja z izjemami\, ampak s pravilom: z dinamiko znotraj heteronormativnih razmerij\, kjer ena oseba skrbi in druga to skrb prejema\, brez zahteve\, zagovora ali zaznave. Ta svet skrbnice_ umetnica imenuje lonely state of being. Ne osamljenost v banalnem smislu\, ampak strukturna osamljenost tiste_\, ki skrbi: brez podpornega sistema\, brez prepoznanja\, brez nadomestila. Ko otrok sredi noči zboli\, ko je treba usklajevati urnike\, ko se po koncu delovnega dne pojavi še druga izmena dela\, tista v stanovanju\, v hiši\, doma … Mama ponavadi ni del širše mreže\, ki bi ji to delo olajšala. Sistemsko ostaja v samoti\, seveda z nekaterimi svetlimi izjemami\, ki pa na žalost potrjujejo pravilo. Federici reproduktivno delo označi kot »najeksplozivnejše protislovje odtujenega dela\,« ker gre za tiste dejavnosti in razmerja\, ki zadovoljujejo naše najgloblje potrebe\, a so bila v kapitalizmu preoblikovana v delo\, ki ga opravljamo\, namesto da bi ga živeli.[4] Ko umetnica v prostoru galerije to delo naredi vidno\, ne ponuja rešitve. Ponuja pogled\, ki je že sam po sebi politično dejanje. Umetnica zastavi vprašanje\, kdo ta pogled sprejme. \nReproduktivno dividendo[5] razumem kot drugo stran tega kovanca. Pojem\, ki ga razstava postavi kot strukturno vprašanje in ne kot obtožbo posameznika_. Gre za tisto\, kar moški v heteronormativnih razmerjih prejmejo samodejno in celo samoumevno: čas\, prostor\, energijo\, družbo\, skrb …\, s tem ne mislim na »slabe« partnerje_\, ampak na tiste\, ki od sistema pasivno profitirajo\, ne da bi se tega zares zavedali. Umetnica pravi: »Inkasso se pobere tiho\, brez računa.« \nWark v enem izmed zadnjih besedil naslovi\, kar Raewyn Connell že pred časom poimenuje – complicit masculinity.[6] V prostem prevodu soudeležena moškost vključuje tiste\, ki nosijo družbeno moč\, da bi se hegemonski maskulinosti lahko uprli\, vendar se ji ne. Sistem na skrivaj deluje tudi v njihovo korist.[7] Umetnica tega gledalca_ neposredno naslovi. Razume\, da se bo v razstavnem prostoru zagotovo znašel_ tudi ta_\, ki leti pod radarjem. In z vsem znanjem in razumevanjem\, ki ga premore\, še vedno ne bo razumel_\, kaj zares gleda. Razumevanje terja izkušnjo\, ki je nikoli ni imel_. Obče v umetničinem svetu ne pomeni belega\, hetera\, moškega – temveč pomeni materinsko\, skrbno\, feminizirano. Njegovo_ nerazumevanje s tem ne postane zgolj stranski neprijetni učinek razstave Who Cares?\, temveč prav njen namen. \nRazstava ne pojasnjuje\, ne opravičuje\, ne ponuja vstopnih točk tistim_\, ki jih izkušnja reproduktivnega dela nikoli ni zadela. Je prostor\, ki stoji kot spomenik tistim_\, ki že vedo. Tiste_\, ki so bile_ v brezizhodni kuhinji z drugimi. Ki so začutile_\, kako se telo napne ob otroškem joku. Ki poznajo lonely state of being ne kot koncept\, ampak kot ponedeljkovo jutro. V tem smislu je dejanje radikalne vključitve skozi izključitev. Ne izključuje aktivno\, ne zavrača\, ne grozi. Preprosto ne dela tistega dela\, ki ga skrbstveno delo vedno dela: ne poskrbi za udobje tistega_\, ki mu je skrb samoumevna. Bralka_ tega besedila bo morda prepoznala ta obrat. Razstava ne skrbi za gledalca_\, ki ni skrben_\, to je politično stališče\, ki ga Ana Kotar Škarjak ni izrekla\, ampak ga je v samo strukturo vgradila. Performans ne razlaga. Stene ne ilustrirajo. Zvočne označbe ne komentirajo. Vse skupaj deluje kot vonj\, ki ga ne znaš poimenovati\, dokler te ne zadane. To je vonj dela\, ki si ga opazovala_ celo otroštvo\, in to je vonj dela\, ki te je nevede doletel\, ko si vstopila v odraslo življenje. \nOb koncu performansa stojimo same_ v instalaciji. Tri performerke prostor zapustijo druga za drugo\, delo pa ostane nedokončano. Jabolko obstane olupljeno do točke\, kjer ga je performerka zapustila. Skodelica kave\, vedro\, krpa\, nož\, seznam za trgovino ostanejo na odru kot materialne sledi dela\, ki se nikoli zares ne konča. Zaključena nedokončanost je edina pravilna oblika\, v kateri lahko reproduktivno delo sploh nastopi\, saj konca ne pozna. \nFederici zapiše\, da je reprodukcija človeškega življenja temelj vsakega ekonomskega in političnega sistema in da je ogromna količina plačanega in neplačanega domačega dela\, ki ga opravljajo ženske\, tisto\, kar ohranja svet v gibanju.[8] Ana Kotar Škarjak te besede uprizori. Ne kot akademsko trditev\, ampak kot izhodišče za vprašanje\, ki ga razstava zastavlja obiskovalki_: Who Cares? \nKdo skrbi? In kdo si to sploh upa vprašati? \n  \n[1] Reproduktivno delo je feministično-marksistični termin za delo\, ki dnevno in medgeneracijsko vzdržuje delovno silo\, od priprave hrane\, čiščenja in nege do čustvene podpore in vzgoje otrok. Gre za delo\, brez katerega produktivno\, plačano delo ne bi bilo mogoče\, a je znotraj kapitalizma sistematično neplačano ali podplačano\, razporejeno pretežno na ženske\, s tem feminizirano in posledično razvrednoteno.\n[2] Silvia Federici. 2004. Caliban and the Witch: Women\, the Body and Primitive Accumulation. New York: Autonomedia\, str. 8.\n[3] Pojem femmunizem združuje feminizem in komunizem. V splošni rabi se pojavlja kot slabšalni izraz za osebo\, ki združuje feministična in komunistična politična prepričanja\, v sodobnem teoretskem diskurzu pa ga McKenzie Wark v esejih Femmunist Intimations in A Toast to Femmunism razvije v izhodiščni koncept za premislek o spolu in družbeni osvoboditvi. Wark femunizem opredeli kot odsotnost hegemonske moškosti\, kot prostora skrbi\, medsebojne pomoči in razlike brez hierarhije\, v katerega tiste_\, ki ga ne razumejo\, preprosto ne morejo vstopiti. Iz: Wark\, McKenzie. 2025. Femmunist Intimations. e-flux Journal\, št. 159\, december 2025. Dostopno: https://www.e-flux.com/journal/159/6776809/femmunist-intimations [15. 7. 2026]; Wark\, McKenzie. 2026. A Toast to Femmunism. e-flux Journal\, št. 163\, maj 2026. Dostopno: https://www.e-flux.com/journal/163/6776893/a-toast-to-femmunism [15. 7. 2026].\n[4] Federici\, Silvia. 2012. Revolution at Point Zero: Housework\, Reproduction\, and Feminist Struggle. Oakland: PM Press\, str. 2–3.\n[5] Pojem reproduktivna dividenda razvijam na podlagi dveh izhodišč: koncepta »moškega inkassa« Ane Kotar Škarjak in pojma »patriarhalne dividende«\, ki ga uvede Raewyn Connell v Masculinities (University of California Press\, 1995) za opis koristi\, ki jih moški prejmejo od patriarhalne ureditve\, ne glede na to\, ali v dominaciji aktivno sodelujejo ali ne.\n[6] Soudeležena moškost (complicit masculinity) je eden od štirih tipov moškosti\, ki jih opredeli Raewyn Connell v Masculinities (University of California Press\, 1995). Označuje tiste moške\, ki ne prakticirajo aktivne dominacije\, a so tihi koristniki hegemonske maskulinosti: od nje profitirajo\, ne da bi jo javno zagovarjali ali se ji uprli. McKenzie Wark v eseju Femmunist Intimations (e-flux Journal\, št. 159\, december 2025) pojem povzame v avtobiografskem ključu in ga poveže z izkušnjo lastne soudeleženosti pred coming out-om. V kontekstu razstave Who Cares? pojem opisuje gledalca_\, ki vstopi v razstavni prostor\, a ne prepozna dela\, ki ga gleda\, ker ga struktura\, ki mu koristi\, nikoli ni prisilila\, da bi ga opravil_ in s tem uzrl.\n[7] Wark\, McKenzie. 2025. Femmunist Intimations. e-flux Journal\, št. 159\, december 2025. Dostopno: https://www.e-flux.com/journal/159/6776809/femmunist-intimations [15. 7. 2026].\n[8] Federici\, Silvia. 2012. Revolution at Point Zero: Housework\, Reproduction\, and Feminist Struggle. Oakland: PM Press\, str. 2. \n___________ \n  \nAna Kotar Škarjak (rojena 1987 v Novem mestu) je vizualna in performativna umetnica\, ki živi in ustvarja v Berlinu. V svoji umetniški praksi raziskuje\, kako se družbeni sistemi skozi ponavljanje\, vzdrževanje in vsakdanje rituale naseljujejo v telesih. Skrb in materinstvo sta pri tem osrednji izhodišči. V svojih instalacijah in performansih povezuje tekstil\, zvok\, vonj\, besedilo in vsakdanje predmete v veččutne prostorske situacije. Njeno raziskovanje izhaja iz izkušenj odraščanja na Balkanu\, od tod tudi glasnost\, gostota generacij\, prisotnost skupnosti\, ki so del njenega spomina in ki jih obravnava kot izhodišče za razmislek o širših družbenih mehanizmih. \nDiplomirala je iz sodobne risbe in likovne pedagogike na Univerzi v Ljubljani\, trenutno pa je študentka magistrskega programa Raumstrategien na Kunsthochschule Berlin-Weißensee. Je prejemnica nagrade LJUBAW (2025) in raziskovalne štipendije za vizualne umetnosti Berlinskega senata (2025). \nMed njenimi samostojnimi razstavami in performansi so Re-Sister (Y Galerija\, Ljubljana\, 2026)\, In formation (R17 Experimental Space\, Berlin\, 2026)\, Again and Again (Roam Projects\, Berlin\, 2025) in Who is Taking Care of the Caregiver? (Telegraph Gallery\, Olomouc\, 2025). Njena dela so bila med drugim predstavljena na 6. trienalu mladih umetnikov v Celju (2025) in BUNA Forum for Contemporary Art v Varni (2025).
URL:https://kcjt.si/dogodek/ana-skarjak-kotar/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Who-cares_Ana-Kotar-Skarjak_installation-view.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260811T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260811T210000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260618T105533Z
LAST-MODIFIED:20260623T072024Z
UID:10000560-1786482000-1786482000@kcjt.si
SUMMARY:Grda polsestra
DESCRIPTION:GRDA POLSESTRA / Den stygge stesøsteren \nEmilie Blichfeldt / Norveška / 2025 / 109 min / norveščina\, poljščina\, švedščina; slovenski podnapisi / distribucija: Cinemania group \nV pravljičnem kraljestvu\, kjer je lepota krut posel\, je Elvira pripravljena storiti vse\, da bi zasenčila svojo očarljivo polsestro in osvojila prinčevo srce. Mračna\, groteskna predelava pravljice o Pepelki je norveški režiserki prinesla nagrado za najboljši film na festivalu v Sitgesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/grda-polsestra/
LOCATION:ploščad KCJT
CATEGORIES:Poletni filmski večeri
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Grda-polsestra_3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260813T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260813T210000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260618T105728Z
LAST-MODIFIED:20260701T075932Z
UID:10000561-1786654800-1786654800@kcjt.si
SUMMARY:Ko te je strah\, globoko vdihneš in se nasmehneš
DESCRIPTION:KO TE JE STRAH\, GLOBOKO VDIHNEŠ IN SE NASMEHNEŠ / Wenn du Angst hast nimmst du dein Herz in den Mund und lächelst \nMarie Luise Lehner / Avstrija / 2025 / 87 min / nemščina; slovenski podnapisi / distribucija: Demiurg \nGanljiva in iskrena zgodba o odraščanju\, prijateljstvu in iskanju svojega mesta v svetu. Film o razrednih razlikah\, pripadnosti\, medčloveški bližini in iskanju identitete – od sramu do ponosa. Radikalno nežna zgodba o odraščanju\, pospremljena z obilico sveže alternativne glasbe.
URL:https://kcjt.si/dogodek/ko-te-je-strah-globoko-vdihnes-in-se-nasmejes/
LOCATION:ploščad KCJT
CATEGORIES:Poletni filmski večeri
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Ko-te-je-strah_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260825T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260825T210000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260618T105843Z
LAST-MODIFIED:20260623T072040Z
UID:10000562-1787691600-1787691600@kcjt.si
SUMMARY:Zajčji nasip
DESCRIPTION:ZAJČJI NASIP / Zečji nasip \nČejen Černić / Hrvaška\, Slovenija\, Litva / 2025 / 88 min / hrvaščina; slovenski podnapisi / distribucija: Fivia \nPretresljiva zgodba o odraščanju v majhni skupnosti na hrvaškem podeželju. Med pričakovanji okolice\, družinskimi pritiski in iskanjem lastne identitete morata fanta najti pogum\, da ostaneta zvesta sebi. Nagrada Kinotripove mladinske žirije na Liffu in štiri nagrade na festivalu v Pulju. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/zajcji-nasip-2/
LOCATION:ploščad KCJT
CATEGORIES:Poletni filmski večeri
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Zajcji-nasip_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260827T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260827T210000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260618T105941Z
LAST-MODIFIED:20260623T072047Z
UID:10000563-1787864400-1787864400@kcjt.si
SUMMARY:Sreča na vrvici
DESCRIPTION:SREČA NA VRVICI \nJane Kavčič / Jugoslavija\, Slovenija / 1977 / 83 min / slovenščina / distribucija: Slovenski filmski center / digitalno restavrirana različica filma \nPriljubljena slovenska mladinska klasika\, ki bo naslednje leto praznovala 50-letnico. Prijateljstvo med Maticem in njegovim velikim psom Jakobom prinese obilo zabave\, zapletov in toplih trenutkov ter pokaže\, kako lahko zvestoba\, pogum in prijateljstvo premagajo še tako velike težave.
URL:https://kcjt.si/dogodek/sreca-na-vrvici/
LOCATION:ploščad KCJT
CATEGORIES:Poletni filmski večeri
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Sreca-na-vrvici_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260914T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261015T210000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260518T074119Z
LAST-MODIFIED:20260607T190841Z
UID:10000495-1789416000-1792098000@kcjt.si
SUMMARY:Andrej Perko: Pogrezanja
DESCRIPTION:Fotografska razstava Andreja Perka\, nagrajenca 4. bienala Etike(te)\, je tesno povezana z njegovimi spomini na otroštvo\, ki ga je delno preživel na Dolenjskem\, ob reki Krki. Pogrezanja tako niso le geografski pojem\, temveč imajo mnogo širšo konotacijo: pogrezanja kot spominjanje na eni strani in pogrezanje kot skrivanje pred svetom na drugi – v svet nezavednega in skritega. Veliko je skritega v njegovih skoraj abstraktnih podobah\, včasih neizrekljivega v besedah\, in vendar je vse v fotografijah Andreja Perka – če le pozorno opazujemo – tako očitno odkrito. \nPedagoška dejavnost: črno-bela fotografija \n  \n(Koprodukcija DLUD in Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/andrej-perko-pogrezanja/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/perko.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260921T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260921T100000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260717T083115Z
LAST-MODIFIED:20260717T092102Z
UID:10000566-1789984800-1789984800@kcjt.si
SUMMARY:Modra sled
DESCRIPTION:MODRA SLED / O último azul \nGabriel Mascaro / Brazilija\, Mehika / 2025 / 86 min / portugalščina; slovenski podnapisi / distribucija: Fivia \nSedeminsedemdesetletna Tereza se upre vladni odločbi o izselitvi starejših v upokojenske kolonije ter se poda na popotovanje po Amazonki in njenih pritokih. Topla\, nežna\, čustvena in ganljiva zgodba o tem\, kako življenje tudi v zrelih letih še vedno piše nepozabna poglavja. Velika uspešnica v domači Braziliji in dobitnica srebrnega medveda na Berlinalu. \n***Vsaka filmska matineja bo obogatena bodisi s pogovorom\, predavanjem\, predstavitvijo bodisi klepetom ob kavi.
URL:https://kcjt.si/dogodek/modra-sled/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film,Film&druženje
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Modra-sled_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260922T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260922T190000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260616T054554Z
LAST-MODIFIED:20260616T054557Z
UID:10000548-1790103600-1790103600@kcjt.si
SUMMARY:Ko pridem ven (film in pogovor)
DESCRIPTION:KO PRIDEM VEN \nCelovečerni dokumentarni film  \nSlovenija\, 2025 \n106 minut  \n  \nRežiser: Metod Pevec \nScenarista: Metod Pevec\, Olga Michalik \nSodelavec na scenariju: Vladimir Milošević  \nProducent: Danijel Hočevar \nDirektor fotografije: Metod Pevec \nKamera: Dejan Ulaga\, Gaja Naja Rojec \nMontažerka: Olga Michalik \nSvetovalec pri montaži: Ivo Trajkov \nKolorist: Emil Svetlik \nOblikovalec zvoka: Julij Zornik \n  \nProdukcija Vertigo Ljubljana \nV koprodukciji z RTV Slovenija \nV sodelovanju z FS Viba film \nFinančna podpora Slovenski filmski center\, javna agencija Republike Slovenije \nLogline \nRežiser in psihiater se skupaj odpravita v osrednji slovenski zapor na Dobu. Režiser verjame\, da so tam zaprte tudi zgodbe\, psihiater verjame\, da lahko s svojo metodo psihodrame obsojencem odpre odrešujoč ustvarjalni prostor in pogled v prihodnost. Osvobojeno ozemlje v zaprtem območju? \nSinopsis \n“Vsa kazniva dejanja so dobrodošla“. Tudi te besede so bile izrečene na avdicijah v centralnem slovenskem zaporu na Dobu. Za poldrugo leto dolg eksperiment s psihiatrom in filmsko kamero so se odločili večinoma obsojeni za najtežja kazniva dejanja: nedovoljena trgovina z drogami\, ilegalni prevozi migrantov\, oboroženi ropi\, spolni delikti in umori. Skupina zelo različnih obsojencev je v dolgem psihodramskem druženju prehodila pot od otroštva do negotove prihodnosti po prestani kazni. Izkaže se\, da kriminalna identiteta ni nekaj preprostega\, kot se zdi na straneh črne kronike\, prav tako je ni mogoče pripisati eni sami osebi. Kriva sta najmanj oče in sin in še kdo in še kaj. Obsojeni na 30\, 20\, 17\, 15 …skupaj 105 let kazni zapora prej ali slej trčijo ob najgloblje eksistencialno dno. Tam ni denarja\, ni gangsterskega ponosa\, ni prijateljev\, tam je tako malo ali nič\, da se pojavi presenetljiva potreba po duhovnosti in ustvarjalnosti. Tam smo se srečali. \nRežiserjeva izjava \nVse bolj se mi zdi\, da je najboljše izhodišče za dokumentarni film tam\, kjer nečesa ne razumem\, ampak me to hkrati neustavljivo privlači. Ko sem bil prvič v zaporu na Dobu\, sem srečal zelo posebne ljudi. Doživel sem jih kot like\, kot junake\, ki bi jih rad sam napisal. Če bi znal. Življenje piše bolje\, zato sem se tja raje vrnil dokumentaristično. In seveda tudi avanturistično\, saj na začetku nisem imel pojma\, kdo se bo sploh pridružil našemu psihodramskemu in filmskemu interesu. Kdo od teh kriminalcev bo pa šel z nezakritim obrazom in poštenim interesom na srečanje s psihiatrom in filmsko kamero? Povedati svojo travmo\, svoj greh\, govoriti o svojem strahu in negotovosti? Prišli so številni\, ostali pa samo tisti\, ki bi jih po tem snemanju lahko štel za svoje prijatelje. Večkrat me je spremljal varljiv in neprofesionalen občutek\, da film tokrat sploh ni bil na prvem mestu.  
URL:https://kcjt.si/dogodek/ko-pridem-ven-film-in-pogovor/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Ko-pridem-ven_111111-1-e1781588667304.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261001T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261001T193000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260728T110834Z
LAST-MODIFIED:20260728T111049Z
UID:10000570-1790883000-1790883000@kcjt.si
SUMMARY:Kette
DESCRIPTION:Operni muzikal\, v katerem zveni odmev Kettejevega srca in se zrcali njegova lirična duša \nOperni muzikal Kette je obsežno glasbeno-gledališko delo\, ki v ospredje postavi lik pesnika Dragotina Ketteja (1876–1899) s posebnim poudarkom na njegovi povezavi z Novim mestom. Poleg sprehoda skozi pesnikovo kratko in intenzivno življenje delo vključuje tudi čustveno ljubezensko zgodbo\, ki kakor rdeča nit prepleta celotno delo in skrbi za njegovo dramatično napetost. Pesnik Kette kot osrednji lik sicer predstavlja tragično zgodbo\, izžareva pa obenem veliko ljubezen do življenja in izrazito željo po ustvarjanju. To je hkrati tudi najmočnejše sporočilo libreta in glasbe. \nDelo gledalca popelje od Kettejevih ljubljanskih gimnazijskih let z mladostno navihanostjo\, razigranostjo in neverjetno odraslim bojem za slovenstvo prek odnosa s stricem\, zapleta s škofom Missio in profesorskim zborom vse do prihoda v Novo mesto\, ki v glasbi zažari kot optimističen in svetel kraj\, povezan s Kettejevo veliko ljubeznijo do Angele. Ta del izpostavi njegovo poezijo\, vezano na Krko\, novomeški Glavni trg\, Kapitelj in obenem vpliva na pesnikov odhod v vojsko. V drugem dejanju doživimo začetek pesnikovega bolehanja v vojski\, zaradi česar postaja Kettejev svet manj svetel. Na plan prihajajo spomini in v vrhuncu ponovnega upanja se Kette poslovi. V zaključku glasbenega dela protagonist z libretom in glasbo sporoči izjemno pozitivne misli\, ki se gledalcu vtisnejo v podzavest. \nPredstava traja 2 uri in ima odmor. \nZavod Novo mesto\, Kulturni center Janeza Trdine\nGLASBA\nAleš Makovac \nLIBRETO\nVinko Möderndorfer \nZASEDBA\nKlemen Torkar\, tenor – Kette\nMarko Erzar\, bariton – Pripovedovalec\, Murn\, Ravnatelj\, Strežnik pri Angelinih\, Schwentner\nGaja Sorč\, sopran – Angela\nMarko Ferjančič\, bas – Župančič\, Škof Missia\, Angelin oče\, Oficir\, Angelin mož\, Aškerc\nAndrej Rustja\, tenor – Cankar\, Stric\, Dijak\, Vojaški poveljnik\, Nekdo\nAna Pavlov Pervanje\, alt – Angelina sestra\, Krčmarica\, Študentska mati\nIrena Yebuah Tiran\, mezzosopran – Angelina mati\, Gospodinja \nZbor – vseh sedem\nRežiser: Vinko Möderndorfer\nScenograf: Jaro Ješe\nKostumografka: Tina Žen\nUmetniški vodja: Iztok Kocen\nAsistent dirigenta: Matevž Novak\nIzvršni producent: Bojan Bencik \n\n\n\n\n Dodaj v koledar
URL:https://kcjt.si/dogodek/kette-9/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Glasba,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Izdelek-brez-naslova-4-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261016T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261116T210000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260518T102102Z
LAST-MODIFIED:20260607T190856Z
UID:10000497-1792173600-1794862800@kcjt.si
SUMMARY:Nina Tomšič Polegek: Temà
DESCRIPTION:Nina Tomšič Polegek je umetnica\, slikarka\, ilustratorka in raziskovalka umetnosti\, ki ustvarja predvsem z nefigurativnim\, abstraktnim izrazom. Na svojih platnih raziskuje kolorit\, ki ga izrazito uporablja ter se izpoveduje skozi barve; njene slike so kot osebni dnevnik\, odsev njenega razgibanega življenja. Diplomirala je leta 2020\, leta 2024 pa zaključila še magistrski študij slikarstva. Zadnjih šest let je predana slikanju kot primarni likovni zvrsti\, raziskovanju slikarskih tehnik in surovemu ustvarjanju. Ne zagovarja digitalne umetnosti in se ji zavestno upira. Živi in dela v Novem mestu. \nV Galeriji Kocka se predstavlja z deli s področja slikarstva\, in sicer z najnovejšo serijo\, ki je v celoti nastajala v letu 2026. Njena dela so polna barv; z barvnimi nanosi in izrazitim koloritom pripoveduje zgodbo\, ki jo nanaša na platna. S serijo Temà\, ki bo predstavljena v Galeriji Kocka\, pa je žive barve zamenjala s črno. Njeno slikarstvo je zavilo v povsem novo smer\, razlog za to pa je osebna sprememba v njenem življenju. Serija Temà vsebuje likovna dela\, katerih osrednja barva je črna; vse se navezuje na temne odtenke\, vendar izpod črne še vedno zasijejo njene živahne barve in kolorit\, ki ga na njenih slikah nikoli ne zmanjka. \n\nPedagoška dejavnost: Delavnica Odtenki črne \nOgled razstave in likovna delavnica Odtenki črne (slikanje v mešani tehniki na različne podlage). Na delavnici bodo udeleženci ustvarjali dela\, na katerih bodo preizkušali različne odtenke črne barve ter črno barvo na različnih barvnih podlagah. Glavni namen bo raziskati\, kaj vse lahko ustvarimo s črno barvo in pokazati\, da črna ni nujno vedno hladna barva. \n  \n(Koprodukcija DLUD in Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/nina-tomsic-polegek-tema/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/NINA-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261019T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261019T100000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260717T090409Z
LAST-MODIFIED:20260717T092128Z
UID:10000567-1792404000-1792404000@kcjt.si
SUMMARY:Amrum
DESCRIPTION:AMRUM / Amrum \nFatih Akin / Nemčija / 2025 / 93 min / nemščina; slovenski podnapisi / distribucija: Fivia \nOtok Amrum spomladi leta 1945. V filmu Fatiha Akina\, posnetem po otroških spominih soscenarista\, slovitega nemškega igralca\, scenarista\, dramatika in režiserja Harka Bohma\, dvanajstletni deček Nanning v zadnjih tednih druge svetovne vojne na odmaknjenem otoku Amrum v Severnem morju odkriva davno zakopano družinsko skrivnost. \n***Vsaka filmska matineja bo obogatena bodisi s pogovorom\, predavanjem\, predstavitvijo bodisi klepetom ob kavi.
URL:https://kcjt.si/dogodek/amrum/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film,Film&druženje
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Amrum_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261116T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261116T100000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260717T091622Z
LAST-MODIFIED:20260717T092134Z
UID:10000568-1794823200-1794823200@kcjt.si
SUMMARY:Ples življenja
DESCRIPTION: PLES ŽIVLJENJA  \nSiniša Gačić / Slovenija / 2026 / 74 min / slovenščina / distribucija: Zuhr \nIzjemno nežen in ganljiv dokumentarec Siniše Gačića o Alenki in Marijanu\, ki so ju štiri desetletja povezovali ljubezen\, ples in predanost. Alenkina neozdravljiva bolezen je z leti prinašala vse hujše bolečine in telesne omejitve. Zgodba odpira občutljivo vprašanje pravice do prostovoljnega končanja življenja in do dostojanstvenega slovesa. \n***Vsaka filmska matineja bo obogatena bodisi s pogovorom\, predavanjem\, predstavitvijo bodisi klepetom ob kavi.
URL:https://kcjt.si/dogodek/ples-zivljenja-2/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film,Film&druženje
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Ples-zivljenja_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261118T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261216T210000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260518T103437Z
LAST-MODIFIED:20260607T190905Z
UID:10000499-1795024800-1797454800@kcjt.si
SUMMARY:SKULPTE
DESCRIPTION:(Koprodukcija SKULPTE in Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/20231115_113246.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261218T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270111T210000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260518T102858Z
LAST-MODIFIED:20260607T190917Z
UID:10000498-1797616800-1799701200@kcjt.si
SUMMARY:DLUD: Novoletnica 2026
DESCRIPTION:Vsakoletna razstava članov društva DLUD\, kjer bodo člani društva razstavljali dela\, nastala v letu 2026. Obenem bodo predstavili nove člane ter podelili 3. Didkovo nagrado in priznanje. V letošnjem letu\, ko obeležujejo 12. obletnico razstave\, bodo člani društva dogajanje pospremili s performansom\, ki pa naj za zdaj ostane skrivnost. \nPedagoška dejavnost: Ustvarimo performance \n  \n(Koprodukcija DLUD in Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlud-novoletnica-2026/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/IMG_4863-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261221T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261221T100000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260717T092022Z
LAST-MODIFIED:20260717T092024Z
UID:10000569-1797847200-1797847200@kcjt.si
SUMMARY:Zgodbe iz čarobnega vrta
DESCRIPTION:ZGODBE IZ ČAROBNEGA VRTA / Tales from the Magic Garden \nLeon Vidmar\, David Súkup\, Patrik Pašš\, Jean-Claude Rozec / Slovenija\, Slovaška\, Francija\, Češka / 2025 / 71 min / sinhronizirano / distribucija: Animateka \nTrije otroci po izgubi ljubljene babice obiščejo dedka. V hiši vlada tišina\, dedek je odsoten in odtujen. Vnukinja prevzame babičino vlogo pripovedovalke zgodb\, s čimer poskuša povrniti toplino v dedkov dom in njihove odnose. Čarobna animirana pustolovščina\, v kateri zgodbe zdravijo srce in prebudijo spomine\, ki nikoli zares ne izginejo. \n***Vsaka filmska matineja bo obogatena bodisi s pogovorom\, predavanjem\, predstavitvijo bodisi klepetom ob kavi.
URL:https://kcjt.si/dogodek/zgodbe-iz-carobnega-vrta-2/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film,Film&druženje
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Zgodbe-iz-carobnega-vrta_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270115T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270204T210000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260518T101505Z
LAST-MODIFIED:20260607T190934Z
UID:10000496-1800036000-1801774800@kcjt.si
SUMMARY:Mladi likovni talenti 2027
DESCRIPTION:MLADI LIKOVNI TALENTI 2027 \nProdukcija: Zavod Novo mesto / Galerija Kocka\nVodja projekta: Sandra Hrovat \n  \nTudi v šolskem letu 2026/2027 vabimo k sodelovanju osnovne in srednje šole jugovzhodne regije. Program je namenjen učencem tretje triade osnovnih šol in dijakom srednjih šol. \nZ razpisom Mladi likovni talenti predstavljamo nabor likovnih del učencev in dijakov po izboru likovnih pedagogov\, najboljše tri opuse pa po izboru strokovne žirije tudi nagradimo. \n  \nZ razpisom in razstavo želimo mladim odpirati razstavni prostor\, jim nuditi podporo pri njihovem ustvarjanju ter jih s strokovnim mnenjem komisije spodbudno pospremiti na nadaljnjo umetniško pot. Razstava je del projekta\, ki poteka v partnerstvu med vzgojno-izobraževalnih ustanovami v Mestni občini Novo mesto in Galerijo Kocka. \n  \nSpoštovani likovni pedagogi\, prosimo vas za sodelovanje tako\, da po lastni presoji izberete učence\, ki izstopajo po talentu na področju celostnega likovnega ustvarjanja. \nZa razstavo v Galeriji Kocka lahko vsak likovni pedagog prijavi 3 učence/ke oz. 3 dijake/inje z najmanj petimi in največ desetimi deli. \nStrokovna komisija bo izbrala po 2 reprezentativni likovni deli posameznega udeleženca. \nStrokovna komisija si pridružuje pravico\, da ob izboru izloči udeležence\, ki ne ustrezajo kakovostnim merilom razpisa. \n  \nIzbrana 2D-likovna dela (risbe\, slike\, grafike\, kolaži\, stripi\, grafično oblikovanje\, fotografija) kot tudi 3D-kiparska dela\, ustvarjena v šoli\, doma ali na različnih delavnicah in tečajih\, pošljete ali prinesete v Kulturni center Janeza Trdine. \nNASLOV: Kulturni center Janeza Trdine\, Novi trg 5\, 8000 Novo mesto; s pripisom MLADI LIKOVNI TALENTI \nNa razpisu bomo podelili 3 vrednostne nagrade\, do 5 posebnih priznanj in vsem sodelujočim izročili tudi potrdila o sodelovanju in praktične nagrade. \nPo zaključku razstave mentorji ali učenci prevzamete svoja dela v lastno hrambo. \n  \nRok za oddajo posameznih zbranih likovnih del učencev in dijakov je 11. 1. 2027. \nPrispela dela bodo razstavljena v Galeriji Kocka od 15. 1. do 4. 2. 2027. \n  \n(Produkcija. Zavod Novo mesto / Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/mladi-likovni-talenti-2027/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/www_MLT_2027.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270207T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270527T210000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260522T084701Z
LAST-MODIFIED:20260607T190945Z
UID:10000505-1802023200-1811451600@kcjt.si
SUMMARY:Igor Papež: Nedorečenost praznine
DESCRIPTION:Slikarski cikel Nedorečenost praznine obravnava kompleksno dihotomijo med kulturo in naravo. Ta vsebina se je v prejšnjem ciklu Otoki časa izražala z motivi tihožitij in krajin\, tokrat pa jo izpričujejo predvsem človeške figure. S figuro se poistovetimo bolj kot s predmeti; do njenih zgodb smo manj ravnodušni in težje vzpostavimo distanco. \nV tem kontekstu so naslikane figure protislovne\, saj gledalcu na ključnih anatomskih delih namesto identifikacije ponujajo praznino\, ki jo delno zapolnjujejo živalska anatomija\, potrošni predmeti ali telesni deli sosednjih figur. \nDanes praznino pogosto povezujemo ali enačimo s patološkimi vidiki. Zato naj bi jo zapolnjevali z informacijskim kaosom\, ki digitalno krajino kontaminira z infantilizmi\, fragmentacijo in posledično odsotnostjo smisla. \nSlikarski cikel praznino obravnava brez negativnih asociacij: kot nekaj nedefiniranega\, nedorečenega\, kot predpogoj za vzpostavitev novega. Kompozicije z minimalizmom negirajo informacijsko kaotičnost in fragmentacijo. Kažejo jasne podobe praznin\, ki odpirajo vprašanja o neskladjih sodobnega življenja. Izzivi umetne inteligence\, odtujenosti\, socialne neenakosti in infantilizma so upodobljeni brez distopičnega predznaka\, značilnega za medijsko krajino. \nIgor Papež
URL:https://kcjt.si/dogodek/igor-papez-nedorecenost-praznine/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Igor-Papez-Oblacila-2026-akril-100-x-110-cm-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270309T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270309T100000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260224T081224Z
LAST-MODIFIED:20260715T072802Z
UID:10000449-1804586400-1804586400@kcjt.si
SUMMARY:Junakinja
DESCRIPTION:Junakinja/ Heldin\nPetra Volpe / Švica\, Nemčija / 2025 / 92 min / nemščina\, turščina\, francoščina; slovenski podnapisi / distribucija: Demiurg \nrežija Petra Volpe\, scenarij Petra Volpe\, fotografija Judith Kaufmann\, montaža Hansjörg Weissbrich\, glasba Emilie Levienaise-Farrouch\, produkcija Lukas Hobi\, Reto Schaerli\, igrajo Leonie Benesch\, Sonja Riesen\, Alireza Bayram\, Selma Jamal Aldin\, Urs Bihler\, Margherita Schoch\, Urbain Guiguemdé\, Elisabeth Rolli\, Jürg Plüss\, Lale Yavas\, distribucija Demiurg \nfestivali\, nagrade Berlinale; nominacija za evropsko filmsko nagrado za najboljšo igralko; Deutscher Kamerapreis\, Krafft (nagrada za posebne igralske dosežke); Locarno; Liffe; ožji izbor za oskarja za najboljši mednarodni film \nMedicinska sestra Floria začne nočno izmeno na kirurškem oddelku švicarske bolnišnice. Ena od sodelavk je zbolela\, zato morata s kolegico sami poskrbeti za petindvajset pacientov. Floria stresno delovno rutino obvladuje z neomajno predanostjo in profesionalnostjo\, v oskrbo bolnikov pa vnaša človečnost in toplino. Toda naloge se kopičijo\, nujni primeri se stopnjujejo in noč se kmalu sprevrže v neusmiljeno bitko s časom. Film\, posnet v ritmu napetega trilerja\, spremlja povsem običajno delovno izmeno medicinske sestre v prenatrpani švicarski bolnišnici. Poklon izjemnim ljudem\, ki nas spremljajo v najtežjih trenutkih življenja.
URL:https://kcjt.si/dogodek/junakinja-2-2-2/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film,Kulturno-umetnostna vzgoja,srednje šole
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Junakinja_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270329T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T210000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260519T071618Z
LAST-MODIFIED:20260607T190955Z
UID:10000500-1806343200-1811624400@kcjt.si
SUMMARY:Céline Geeraert (BE) in Jožica Medle: Stare igre\, nove zgodbe
DESCRIPTION:Skupinska razstava dveh umetnic\, v kateri razmišljata o kompleksnem pogledu na človeštvo\, naravo\, življenje in ljubezen ter vse to prevajata v likovno govorico – vsaka na svoj način. Pogled\, ki ga oblikujeta\, dobi moč in glasnost skozi svojstvene\, a prepričljive likovne dimenzije. Njuna dela so subtilen in iskren odsev osebnega doživljanja sveta\, odslikavanje občutij in misli\, ki jih prinaša tok življenja. Pri tem izražata odgovornost in skrb ter si zastavljata številna vprašanja\, razpeta med sedanjostjo in prihodnostjo. \nPedagoški program: Odslikaj čustvo – ekspresivno slikanje abstraktnih podob. \n  \n(Koprodukcija DLUD in Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/celine-geeraert-be-in-jozica-medle-stare-igre-nove-zgodbe/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270501
DTEND;VALUE=DATE:20270502
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20250814T143804Z
LAST-MODIFIED:20260706T111354Z
UID:10000342-1809129600-1809215999@kcjt.si
SUMMARY:Klasično vodenje po Novem mestu
DESCRIPTION:Besedilo: povzeto po www.visitnovomesto.si \n  \nVodenje traja uro in 30 minut oz. po dogovoru. \nFoto: Jošt Gantar \n  \nNAJVEČJI OHRANJENI SREDNJEVEŠKI TRG V SLOVENIJI SIJE V PRENOVLJENI PODOBI  \n  \nNa okljuku reke Krke leži Novo mesto – središče Dolenjske\, ki ga je ustanovil Rudolf IV. Habsburški leta 1365. Izredno bogate arheološke najdbe s prostora današnjega Novega mesta kažejo na večtisočletno poselitev mestnega prostora. V času turških vpadov je bilo mesto obdano z obzidjem\, v mesto pa so vodila le Gorenja in Dolenja vrata. Na ostankih obzidja je po koncu 18. stoletja zrasel znameniti Breg\, ki predstavlja enega najbolj prepoznavnih motivov mesta za slikarske upodobitve. \n  \nBiser Novega mesta je Kapitelj z mogočno stolnico svetega Nikolaja\, ki jo krasi slika Tintoretta\, ob njej pa najdemo škofijski dvorec\, kaščo in vrtove. Silhueto mestnega jedra oblikujeta zvonika Kapiteljske cerkve in cerkve sv. Lenarta\, poleg katere stoji stavba nekdanje gimnazije\, danes Glasbene šole Marjana Kozine. \n  \nSrce mesta je Glavni trg – največji ohranjeni srednjeveški trg v Sloveniji\, prenovljen leta 2019. Posebnost so arkadni hodniki na zgornjem delu trga in Rotovž\, sedež mestnega vodstva. \n  \nVodeni ogled mesta se lahko prilagodi učnemu načrtu in se ga izvede s poudarkom na zgodovini\, arhitekturi\, glasbi\, literaturi ali znanih osebnostih\, kot so Leon Štukelj\, Janez Trdina\, Ilka Vašte\, Dragotin Kette\, Božidar Jakac\, Marjan Kozina in drugi\, ki so zaznamovali Novo mesto.
URL:https://kcjt.si/dogodek/klasicno-vodenje-po-novem-mestu/
CATEGORIES:4. do 9. razred OŠ,srednje šole,Vodeni ogledi Novega mesta,vrtec in 1. do 3. razred OŠ
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/KLASICNO_VODENJE_1-Glavni-trg-3-avtor-Jost-Gantar.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270508T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270508T180000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260504T120900Z
LAST-MODIFIED:20260715T072818Z
UID:10000489-1809799200-1809799200@kcjt.si
SUMMARY:Preklinjam
DESCRIPTION:PREKLINJAM / I Swear \nKirk Jones / Velika Britanija / 2025 / 121 min / angleščina \n2019. Britanska kraljica je tik na tem\, da podeli medaljo za posebne zasluge\, ko se iz dvorane zasliši: »Fuck the Queen!«\nJohnu Davidsonu so pri petnajstih letih postavili diagnozo Tourettovega sindroma. Motnja\, ki vključuje nenadzorovane gibalne in glasovne tike\, je bila v tistem času le malo znana\, še manj pa razumljena. John se kljub vsem težavam trudi živeti »normalno« življenje ter na svoji poti najde nekaj nepričakovanih zaveznikov. Film ga spremlja skozi burna najstniška leta pa vse do odraslosti\, ko končno najde svoje pravo življenjsko poslanstvo.
URL:https://kcjt.si/dogodek/preklinjam/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film,Kulturno-umetnostna vzgoja,srednje šole
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Preklinjam_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270521T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270521T170000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260521T114946Z
LAST-MODIFIED:20260701T113921Z
UID:10000502-1810886400-1810918800@kcjt.si
SUMMARY:Velik lonec\, majhna miš
DESCRIPTION:VELIK LONEC\, MAJHNA MIŠ \nProdukcija: Hiša otrok in umetnosti in Lutkovnega gledališča FRU-FRU\nKoncept: Nastalo po pesmih in zgodbah Anje Štefan\nRežija: Ajda Rooss\nAvtor glasbe: Janez Dovč\nIgra in animacija: Mojca Špik in Tea Vidmar \nTrajanje: 30 minut \nFoto: arhiv producenta \n  \nOpis: \nIntimna glasbena uprizoritev\, nastala kot preplet kratkih pesmi\, pravljic in izštevank priljubljene slovenske pisateljice\, pesnice in pravljičarke Anje Štefan. Dela\, predstavljena v predstavi\, so le majhen del njenega obsežnega opusa\, zbranega v antologiji Svet je kakor ringa raja (Mladinska knjiga\, 2015). Njena poezija s prefinjenim občutkom za ritem in rimo odpira vrata v pravljične svetove\, kjer vsakdanji trenutki zasijejo s pridihom čarobnosti in skrivnostnosti. V uprizoritvi Velik lonec\, majhna miš poetični verzi oživijo kot melodija\, prefinjen gib in vizualne preobrazbe pa razkrivajo skrite plasti pesniških svetov. Ustvarjena je čarobna uprizoritvena izkušnja\, v kateri besede dobijo novo\, gledališko življenje. Najmlajši gledalci bodo potovanje skozi te pravljične svetove doživeli kot subtilen preplet različnih umetniških izrazov. Poezija\, glasba\, gibi in likovnost se stapljajo v harmonično celoto\, ki jih popelje na nepozabno popotovanje\, polno domišljije in čudes.
URL:https://kcjt.si/dogodek/velik-lonec-majhna-mis/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Kulturno-umetnostna vzgoja,Uprizoritvena umetnost,vrtec in 1. do 3. razred OŠ
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/velik-lonec1200_bw.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270521T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270521T170000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260521T115212Z
LAST-MODIFIED:20260601T112112Z
UID:10000503-1810886400-1810918800@kcjt.si
SUMMARY:Lenina kmetija
DESCRIPTION:LENINA KMETIJA\nProdukcija: Elena Walf / Nemčija\, Hrvaška\nKoncept: Kratki animirani filmi in pogovor s filmsko pedagoginjo\nProjekcija s pogovorom \nTrajanje: 45 minut \nFoto: arhiv producenta \n  \nOpis: \nNa Lenini na kmetiji nikoli ni dolgčas! Tam živijo sanjavi pujsek\, čudaška žaba\, zmedeni kuža in še cela druščina živalskih prijateljev\, ki vsak dan odkrijejo kaj novega o svetu\, o sebi in o tem\, kako lepo je\, ko si med seboj pomagamo. Serija kratkih animiranih filmov otroke popelje na živahno\, barvito in hudomušno kmetijo\, kjer se vsak zaplet spremeni v priložnost za učenje\, smeh in nežno razumevanje drugačnosti. \nV zgodbi o kokoški\, ki sanja o letenju\, otroci spoznajo\, kako pomembno je slediti svojim sanjam\, tudi ko se zdijo nemogoče. V pripovedi o zapuščenem jajcu kuža išče mamo in odkrije\, da toplina ne izhaja le iz družine\, temveč tudi iz prijateljstva. Veveričina zimska priprava pokaže\, da se včasih tudi pri najboljših načrtih malo uštejemo\, a se iz tega veliko naučimo. In ko kuža dobi ježevo bodico v zadnjo plat\, spoznamo\, kako hitro lahko narobe razumemo nekoga\, ki nam želi pomagati. \nPo projekciji se otroci srečajo s filmsko pedagoginjo\, ki jih skozi pogovor spodbuja k razmišljanju o čustvih\, odnosih in svetu okoli njih. Skupaj odkrivajo\, kako nastajajo animirani filmi\, zakaj so živali tako zabavni pripovedovalci in kako lahko zgodbe pomagajo razumeti tudi najzapletenejše občutke. Lenina kmetija je topla\, igriva in nežno poučna izkušnja\, ki otroke povabi v svet domišljije\, humorja in prijateljstva — ter jih spomni\, da je vsak dan priložnost za novo pustolovščino.
URL:https://kcjt.si/dogodek/lenina-kmetija/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Kulturno-umetnostna vzgoja,Uprizoritvena umetnost,vrtec in 1. do 3. razred OŠ
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/LENINA_KMETIJA.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270521T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270521T170000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260521T115538Z
LAST-MODIFIED:20260717T085705Z
UID:10000504-1810886400-1810918800@kcjt.si
SUMMARY:Kako je mravljica postala huda
DESCRIPTION:KAKO JE MRAVLJICA POSTALA HUDA \nProdukcija: Romana Krajnčan\nRežija: Yulia Kristoforova\nIgrajo: Romana Krajnčan\, Veronika Valdes\, Žigan Krajnčan\, Nace Novak\, posebni gostje Trajanje: 50 minut \nFoto: arhiv producenta \n  \nOpis: \nV pisanem glasbenem vrtincu\, kjer se pesmi prepletajo z igro\, humorjem in presenečenji\, se rodi zgodba o radovedni Mravljici\, ki bi rada postala huda – a ji na poti stoji cela zmešnjava zavozlanih pesmic. Romana Krajnčan\, ena najbolj priljubljenih ustvarjalk za otroke\, otroke in odrasle povabi v muzikal\, kjer se vsak ton spremeni v iskrico domišljije\, vsak korak pa v povabilo k sodelovanju. \nSkupaj z Mravljico in čarozvočnim Čaroblikom se Romana poda na misijo razvozlavanja pesmi\, ki so se nekje med zvezdami\, travniki in domišljijo čisto zapletle. Otroci v dvorani postanejo pomemben del reševanja – s petjem\, plesom in domislicami pomagajo\, da se glasbene uganke razpletejo in da svet spet zazveni v pravi melodiji. \nPredstava je polna Romaninih najbolj znanih pesmi\, ki so že dolgo del otroške glasbene zakladnice. Otroci jih prepoznajo\, se jim pridružijo in jih soustvarjajo\, odrasli pa se ob njih spomnijo toplih trenutkov iz svojega otroštva. Muzikal na igriv način odpira teme prijateljstva\, drugačnosti\, poguma in moči skupnosti. \nKako postaneš huda Mravljica? Morda tako\, da odkriješ\, da je največja moč prav v nežnosti\, sodelovanju in glasbi\, ki povezuje. Predstava je barvita\, živahna in polna srčne energije – prava glasbena pustolovščina za vse generacije.
URL:https://kcjt.si/dogodek/kako-je-mravljica-postala-huda/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Kulturno-umetnostna vzgoja,Uprizoritvena umetnost,vrtec in 1. do 3. razred OŠ
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/KAKO_JE_MRAVLJICA_POSTALA_HUDA.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T170000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260529T060756Z
LAST-MODIFIED:20260601T112449Z
UID:10000510-1811577600-1811610000@kcjt.si
SUMMARY:Blup?
DESCRIPTION:BLUP? \nProdukcija: Zavod Kuskus\, Teatro al Quadrato\, Cankarjev dom\nAvtor idejne zasnove in glasbe: Peter Kus\nIgrajo: Gašper Lovrec\, Filip Šebšajevič\, Peter Kus \nTrajanje: 45 minut \nFoto: Borut Bučinel\, Nada Žgank \n  \nOpis: \nV skrivnostnem laboratoriju\, kjer se cevi svetlikajo\, kapljice pojejo in voda pleše v vseh svojih oblikah\, se zgodi nekaj nepričakovanega: iz vodnega sveta pripljuska Blup – igrivo\, radovedno bitje\, ki zna skočiti v rokavico\, se preliti v kad in se skriti v vsako posodo\, ki mu pride na pot. Znanstveniki\, ki raziskujejo skrivnosti vode\, se znajdejo sredi čarobne pustolovščine\, v kateri voda oživi kot glavni junak. \nPredstava Blup? otroke popelje v svet\, kjer voda ni le snov\, temveč čudežna sopotnica\, ki lahko postane karkoli: val\, kapljica\, tok ali lik iz lutkovne zgodbe. Izvirni vodni inštrumenti ustvarjajo glasbo v živo\, vsak zvok pa odmeva kot šepet narave. Predmeti iz laboratorija oživijo\, se preoblikujejo in postanejo del Blupovega igrivega sveta. \nBlup je dobrosrčno bitje\, ki pomaga vsakomur\, ki ga potrebuje: žejnemu kužku prinese vodo\, pogasi ogenj\, zalije rožo in počisti nered. A šele ko izgine\, se znanstveniki in otroci zavejo\, kako dragocena je njegova prisotnost – tako kot voda\, ki jo pogosto jemljemo za samoumevno. \nPredstava na igriv\, vizualno bogat in glasbeno izviren način odpira vprašanja o naravi\, sožitju in skrbi za svet okoli nas. Otroci se potopijo v svet domišljije\, kjer voda postane pripovedovalka\, glasbenica in čarodejka. Blup? je nežna\, zabavna in poetična vodna pustolovščina\, ki gledalce spomni\, da je v vsakem valu skrit čudež.
URL:https://kcjt.si/dogodek/blup/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Kulturno-umetnostna vzgoja,Uprizoritvena umetnost,vrtec in 1. do 3. razred OŠ
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Blup02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T170000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260529T060943Z
LAST-MODIFIED:20260601T112555Z
UID:10000511-1811577600-1811610000@kcjt.si
SUMMARY:Sijaj\, sijaj\, sončece
DESCRIPTION:SIJAJ\, SIJAJ\, SONČECE \nProdukcija: Lutkovno gledališče Maribor\nRežija: Brina Klampfer Merčnik\nIgrajo: Metka Jurc\, Rina Pleteršek (k. g.)\, Andraž Jug (k. g.)\nTrajanje: 40 minut \nFoto: arhiv producenta \n Opis: \nKo se Liza nekega jutra prebudi\, jo na mizi pričaka nekaj čisto posebnega: okrogel\, topel hlebec kruha\, ki je videti kot žoga in kar kliče po igri. A ko se hlebec odkotali v žitno polje\, se začne Lizina velika pustolovščina – pot\, na kateri odkrije\, da kruh ne pade kar z neba\, temveč ga ustvarjajo zemlja\, vreme\, človek\, čas in potrpežljivost. \nPredstava Sijaj\, sijaj\, sončece otroke popelje na potovanje skozi letne čase\, delo na polju in skrivnosti peke kruha. Skozi nežno lutkovno igro\, tople prizore in igrive dialoge otroci spoznajo\, kako veliko truda\, skrbi in ljubezni je skritih v vsakem grižljaju. Liza sreča zemljo\, ki jo uči potrpežljivosti\, pšenico\, ki raste počasi in vztrajno\, vreme\, ki je včasih muhasto\, ter človeka\, ki s svojimi rokami poveže vse te čudeže v hlebec kruha. \nPredstava poudarja vrednote skupnosti\, sodelovanja in hvaležnosti. Zaključni prizor\, v katerem se kruh simbolično deli med občinstvo\, otroke povabi k razmisleku o tem\, kako pomembno je deliti\, skrbeti drug za drugega in ceniti sadove skupnega dela. \nSijaj\, sijaj\, sončece je topla\, nežna in svetla lutkovna pripoved\, ki otrokom približa pot od zrna do kruha ter jih spomni\, da so največje stvari pogosto skrite v preprostih vsakdanjih čudežih.
URL:https://kcjt.si/dogodek/sijaj-sijaj-soncece/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Kulturno-umetnostna vzgoja,Uprizoritvena umetnost,vrtec in 1. do 3. razred OŠ
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/SIJAJ_SIJAJ_SONCECE.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T170000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260529T061915Z
LAST-MODIFIED:20260601T112617Z
UID:10000512-1811577600-1811610000@kcjt.si
SUMMARY:O izgubljenem osličku
DESCRIPTION:O IZGUBLJENEM OSLIČKU \nProdukcija: Lutkovno gledališče Ljubljana\nRežija in zgodba: Marko »Mare« Bulc\nIgrajo: Asja Kahrimanović\, Martin Mlakar\, Matevž Müller\, Mia Skrbinac / Voranc Boh\, Ajda Toman\, Zala Ana Štiglic\, Nika Manevski (k. g.)\nTrajanje: 30 minut \nFoto: Darja Štravs Tisu \nOpis: \nRadovedni Osliček se nekega dne odpravi v gozd\, kjer ga čakajo šumi\, skrivnosti in presenečenja\, ki jih še nikoli ni slišal. Njegov lahkotni sprehod se hitro spremeni v pustolovščino\, ko se med visokimi drevesi izgubi in ga preplavi strah. A prav v trenutku\, ko je najbolj prestrašen\, sreča živahnega Jelenčka\, ki mu povrne pogum in mu pokaže\, da v gozdu nikoli nisi čisto sam. \nPredstava brez besed\, pripovedovana skozi gib\, zvok in velike lutke\, otroke popelje v svet\, kjer živali govorijo z glasovi narave. Animatorji s svojimi telesi in glasovi ustvarjajo čarobno zvočno pokrajino\, v kateri se prepletajo šumenje listja\, koraki živali in nežni klici prijateljstva. Osliček na svoji poti spozna\, da se moramo včasih s strahovi srečati iz oči v oči\, da lahko zrastemo in postanemo pogumnejši. \nNavdih za zgodbo je resnični dogodek o osličku Dieslu\, ki je pobegnil v gozd in se leta kasneje pojavil v družbi črede jelenov. Ta neverjetna zgodba o sprejetosti in prijateljstvu je v predstavi preoblikovana v ganljivo in vizualno bogato doživetje\, ki otroke uči empatije\, poguma in zaupanja v svet okoli sebe. \nO izgubljenem osličku je tiha\, a močna pripoved o tem\, kako se včasih izgubimo\, da bi našli nekaj novega – prijatelja\, pogum ali pot domov.
URL:https://kcjt.si/dogodek/o-izgubljenem-oslicku/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Kulturno-umetnostna vzgoja,Uprizoritvena umetnost,vrtec in 1. do 3. razred OŠ
ATTACH;FMTTYPE=image/webp:https://kcjt.si/wp-content/uploads/O_IZGUBLJENEM_OSLICKU-scaled.webp
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T170000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260529T062151Z
LAST-MODIFIED:20260601T112721Z
UID:10000513-1811577600-1811610000@kcjt.si
SUMMARY:Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča
DESCRIPTION:ČUDOVITE DOGODIVŠČINE VAJENCA HLAPIČA \nProdukcija: Mini teater\nRežija: Robert Waltl\nIgra: Tadej Pišek\nTrajanje: 40 minut \nFoto: arhiv producenta \n Opis: \nVajenec Hlapič je majhen junak z velikim srcem\, ki se pogumno poda na pot\, polno presenečenj\, preizkušenj in toplih srečanj. Predstava\, ustvarjena po znamenitem delu Ivane Brlić-Mažuranić\, otroke popelje v svet\, kjer dobrota\, pogum in vztrajnost vedno najdejo pot naprej\, tudi ko se zdi\, da je vse temno in zapleteno. Hlapič\, skromen in delaven fant\, se odpravi na potovanje\, na katerem sreča različne ljudi in živali\, pomaga\, kjer lahko\, in s svojo prijaznostjo spreminja svet okoli sebe. \nUprizoritev z nežnim humorjem\, jasnim pripovednim tokom in izrazito likovno govorico ploskih lutk ustvarja prostor\, v katerem se otroci zlahka poistovetijo z junakom. Lutke oživijo kot barviti sopotniki\, ki Hlapiču stojijo ob strani ali ga izzovejo\, da odkrije svojo notranjo moč. Predstava spodbuja domišljijo\, empatijo in razumevanje\, hkrati pa odpira pogovor o pomembnih vrednotah: prijateljstvu\, pravičnosti\, pogumu in vztrajnosti. \nHlapič nas uči\, da tudi najmanjši med nami lahko naredijo velike stvari\, če verjamejo vase in ostanejo zvesti svojemu srcu. Predstava je še posebej primerna za otroke iz vrtcev in prve triade osnovne šole\, saj jih na igriv in dostopen način popelje v svet klasične literature ter jih navduši za zgodbe\, ki že več kot stoletje navdihujejo mlade bralce. \nČudovite dogodivščine vajenca Hlapiča so topla\, svetla in navdihujoča gledališka izkušnja\, ki otroke povabi na potovanje\, kjer dobrota vedno najde svoj dom.
URL:https://kcjt.si/dogodek/cudovite-dogodivscine-vajenca-hlapica/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Kulturno-umetnostna vzgoja,Uprizoritvena umetnost,vrtec in 1. do 3. razred OŠ
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/CUDOVITE_DOGODIVSCINE_VAJENCA_HLAPICA.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T170000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260529T062258Z
LAST-MODIFIED:20260601T113910Z
UID:10000514-1811577600-1811610000@kcjt.si
SUMMARY:Sonce ima krono
DESCRIPTION:SONCE IMA KRONO \nProdukcija: Avtorski projekt Filipa Mramorja\nRežija in besedilo: Filip Mramor\nIgra: Daniel Petković\nTrajanje: 50 minut \nFoto: Asiana Jurca Avci \n  \nOpis: \nSonce ima krono je igriva\, poetična in domišljijska gledališka pustolovščina\, v kateri se mladi Srečko poda v gozd\, da bi našel svojega pobeglega mačka Feliksa. A iskanje mačkona se hitro spremeni v potovanje skozi skrivnosti sveta\, kjer predmeti govorijo\, bitja svetijo od modrosti in sonce postane njegov sopotnik. Srečko rešuje uganke\, srečuje nenavadne gozdne prijatelje in se sprašuje o stvareh\, ki jih razumejo le otroci – ali imajo kamni dušo\, ali lahko postaneš drevo\, zakaj se bojimo samote in kaj se zgodi\, ko se srečamo s smrtjo. \nBesedilo predstave je stkano iz citatov Srečka Kosovela\, ki v otroški perspektivi zazvenijo sveže\, igrivo in presenetljivo življenjsko. Kosovelove misli o naravi\, vesolju\, strahu\, lepoti in povezanosti se prepletejo z zgodbo o fantu\, ki išče mačka\, a najde nekaj veliko večjega – svoje poslanstvo\, svojo pesem in svojo notranjo moč. \nPredstava z občutkom odpira velike teme: minljivost\, pogum\, ustvarjalnost\, osamljenost in čarobnost sveta\, ki ga pogosto spregledamo. Srečko se uči\, da je sonce vedno z njim\, da ga vodi s svojo krono in mu kaže pot\, če le ostane odprt za čudeže. In kot pravi sonce: »Čudežev ni\, vse\, kar je\, je čudež.« \nSonce ima krono je predstava\, ki otrokom ponudi prostor za sanjarjenje\, odraslim pa priložnost\, da se spomnijo\, kako je\, ko svet gledamo z radovednostjo in nežnostjo. Je poklon Kosovelovi poeziji\, otroški domišljiji in večni želji po razumevanju sveta. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/sonce-ima-krono/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Kulturno-umetnostna vzgoja,Uprizoritvena umetnost,vrtec in 1. do 3. razred OŠ
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/SONCE_IMA_KRONO.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T170000
DTSTAMP:20260810T100624
CREATED:20260529T062540Z
LAST-MODIFIED:20260601T113959Z
UID:10000515-1811577600-1811610000@kcjt.si
SUMMARY:Pu
DESCRIPTION:PU \nProdukcija: Prešernovo gledališče Kranj\nPriredba in dramatizacija: Maša Pelko po delih: Medved Pu in Hiša na Pujevem oglu A. A. Milneja\nTrajanje: 50 minut \nFoto: arhiv producenta \n  \nOpis: \nSte pripravljeni na najbolj zabavno\, razigrano in čarobno popotovanje v Stoletni gozd? Medvedek Pu\, večni ljubitelj medu in toplih objemov\, skupaj s Christopherjem Robinom\, Pujskom\, Zajcem\, Tigrom in Sivčkom povabi otroke na pustolovščino\, kjer se domišljija\, prijateljstvo in humor prepletajo v pravo gledališko čarovnijo. \nPredstava Pu oživi Milnejevo brezčasno zgodbo s toplino in igrivostjo\, ki že generacije navdušuje otroke po vsem svetu. Vsak lik prinese svojo posebnost: Pujsek svojo nežno pogumnost\, Tiger svojo poskočno energijo\, Sivček svojo melanholično modrost\, Zajec svojo organiziranost\, Christopher Robin pa otroško srčnost\, ki povezuje vse prijatelje. Skupaj se odpravijo na »eksmedicijo« na Severni pol\, kjer jih čakajo presenečenja\, smeh in drobne modrosti\, ki jih zna povedati samo Pu. \nPredstava poudarja vrednote\, ki so danes še posebej dragocene: prijateljstvo\, domišljijo\, sprejemanje drugačnosti in toplino skupnosti. Otroci se zlahka potopijo v svet\, kjer je vsak problem rešljiva uganka\, vsak strah premagljiv\, vsak dan pa priložnost za novo dogodivščino. Odrasli pa se ob tem spomnijo\, zakaj je medvedek Pu postal simbol nežnosti\, humorja in preprostih resnic\, ki jih včasih pozabimo. \nPu je predstava za otroke in »otroke« vseh starosti — od najmlajših raziskovalcev do stoletnih sanjačev. Je povabilo\, da se za trenutek ustavimo\, prisluhnemo srcu in se spomnimo\, da je svet lepši\, kadar ga gledamo skozi oči prijateljstva.
URL:https://kcjt.si/dogodek/pu/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Kulturno-umetnostna vzgoja,Uprizoritvena umetnost,vrtec in 1. do 3. razred OŠ
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/PU.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR