BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kulturni center Janeza Trdine
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240524T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240524T195000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T151008Z
LAST-MODIFIED:20250806T155720Z
UID:10000072-1716573600-1716580200@kcjt.si
SUMMARY:Kako seksati / How to Have Sex
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Molly Manning Walker / Velika Britanija / 2023 / 98 min / angleščina / distribucija: Fivia \nŠestnajstletnice Tara\, Skye in Em prispejo v grško žurersko letovišče Malia na počitnice svojega življenja – potovanje\, ki ga mora pred vstopom v odraslost odkljukati vsako dekle … Celovečerni prvenec britanske režiserke ponuja pretanjen in sočuten pogled na najstniško prijateljstvo\, samoodkrivanje in spolnost. \nGlavna nagrada v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/kako-seksati-how-to-have-sex/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Kako-seksati-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240519T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240519T212000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T150854Z
LAST-MODIFIED:20250806T155723Z
UID:10000071-1716148800-1716153600@kcjt.si
SUMMARY:Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Maja Weiss / Slovenija / 2023 / 79 min / distribucija: Bela film \nDokumentarec Maje Weiss pripoveduje zgodbe štirih ukradenih otrok\, zadnjih še živečih slovenskih žrtev nacističnega rasnega programa Lebensborn.
URL:https://kcjt.si/dogodek/zajeti-v-izviru-slovenski-otroci-lebensborna/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Zajeti-v-izviru_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240513
DTEND;VALUE=DATE:20240608
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250811T150359Z
LAST-MODIFIED:20250811T150359Z
UID:10000281-1715558400-1717804799@kcjt.si
SUMMARY:VLADIMIR LEBEN: Ogrožena Vrsta
DESCRIPTION:Lebnova likovna pripoved je vizualni tekst\, ki je vselej v kontekstu izpovedi v  ilustrativnem smislu obravnave. Izhaja iz zaznanih\, doživetih in dojetih karakterizacij\, ugotovitev\, dovtipnih pripomb. S posluhom jih vizionarsko razgrne v satire. \nKaj bi rekel Adorno\n  \nIkonografija živali na Lebnovih platnih so animalistične scenerije – živalski motivi in animalistični žanr. Njegova animalistika je nekakšen bestiarij\, vseskozi prežet z moralnimi nauki. Kot naslikane živalske pripovedi nosijo literarne parabole\, pripovedke\, ki nudijo prenekatera aktualna etična spoznanja in moralna vodila. Lahko gledamo njegove personifikacije živali ali pa animalizacije ljudi. Postavlja vprašanje empatije v različne objektivnosti\, resnice in resničnosti. In ponujeno nam je ogledalo\, v katerem se ugledamo kot družba in kot naše početje. \nAnimacija\, ki jo je Leben sedem let predaval na ljubljanski Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani\, je tudi skelet njegovega slikarstva. Dinamična animacija gibljivih slik iz risank postane statična animacija na njegovih slikah. Oživljanje gibanja se preobrazi v oživljanje karakterja in duše naslikanega upodobljenca – bodisi vidnega\, bodisi prezentiranega. \nStilistika ob prvem pogledu na Lebnova dela potrjuje njegova pop-artistična izhodišča izpred trideset let in dodatno z barvnim chiaroscurom reminiscira na ameriškega slikarja Edwarda Hopperja (1882–1967)\, ki je bil eden desetih najslavnejših ameriških slikarjev med realizmom in simbolizmom ameriškega načina življenja. Odslikaval je mistično atmosfero vsakodnevnega urbanega ameriškega življenja\, ki se globalno širi. Tega motri ter slikarsko obravnava tudi Leben. \nNaracija – Lebnova likovna pripoved je vizualni tekst\, ki je vselej v kontekstu izpovedi v  ilustrativnem smislu obravnave. Izhaja iz zaznanih\, doživetih in dojetih karakterizacij\, ugotovitev\, dovtipnih pripomb. S posluhom jih vizionarsko razgrne v satire: bivanjsko\, osebno\, psihološko\, družabno\, družbeno\, filozofsko ali politično v smislu Orwellove Živalske farme iz leta 1945. Pojavi se distopija\, antiutopija ali negativna utopija kot zvrst neke več ali manj delne fikcije. Kot naslednica utopije za usodo človeštva prinaša grozo\, pri čemer pa ne nudi nobenega velikega upanja. Tak je tudi Lebnov aktualni razstavni nastop Ogrožena vrsta v novomeški Galeriji Kocka. Njegova predstavitev tokrat obsega štiri vsebinske sklope\, nize oljnih slik na platnu kot nekakšne poliptihe: Škofjeloški pasijon\, Orthodogs\, Beg možganov\, Arrivals-Departures & Becerillo. Pripovedujejo že njegovi naslovi del. \nForma ali videz Lebnovih slik je vselej dodelan: na izhodišču kompleksnega genskega zapisa stojijo duhovite ideje\, iz katerih zraste zelo trdno risarsko izdelana statična konstrukcija animacije\, ki ji v številnih lazurnih slojih oljne barve namesti » »mišičevje in kožo«\, da finalno naravnost odrsko zažari. Prizor deluje kot vizualno zaključena\, notranja\, samozadostna odrska chiaroscuro iluzija\, ki nagovarja gledalce in odmeva svoje komuniciranje tudi s širšo sociološko javnostjo oziroma z različnimi javnostmi. \nEstetika\, mimesis in svoboda izražanja več ali manj avtomatično pripeljejo do estetskih razmišljanj filozofa in sociologa estetike modernizma Theodorja W. Adorna (1903–1969). Umetniška dela v Adornovi estetski teoriji so in niso to\, kar so. To docela aplicirajo Lebnova dela\, ki svojo vsebinsko pripoved gradijo na večpomensko strukturiranih upodobljenih podob in njihove neposredne ter drugotne simbolike. Adornova lepota je avtonomna kognicija\, tako tudi Lebnova\, čeprav ustvarja v določenih nizih oziroma ciklih. Oba kognitivno razlagata fenomene avtonomne umetnosti estetskega modernizma. Predstavljata resnico in estetiko industrijskih proizvodov še vedno aktualne množične (pop)kulture. Ta resnica biva nekje med gledalci in umetniškim delom. Resnica umetniškega dela tako izmuzljivo pulzira med vsemi možnimi utemeljitvami\, kar pa predstavlja izhodišče za Adornovo estetiko trenutka. Po njegovem mnenju umetniška dela predstavljajo epifenomene\, se pravi nekaj\, kar se neprestano spreminja in česar ni moč natančno določiti. \n  \nAlojz Konec\, aprila 2024
URL:https://kcjt.si/dogodek/vladimir-leben-ogrozena-vrsta/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vabilo_V.LEBEN_OGROZENA-VRSTA.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240415
DTEND;VALUE=DATE:20240514
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250811T150311Z
LAST-MODIFIED:20250811T150311Z
UID:10000280-1713139200-1715644799@kcjt.si
SUMMARY:DLUPP\, DLUM\, DLUSP\, LDK\, DLUD: Dobimo se v Novem mestu
DESCRIPTION:. meddruštvena razstava predstavlja obliko meddruštvenega mreženja in obsega 25 likovnih del 25 umetnic in umetnikov iz DLUPP\, DLUM\, DLUSP\, LDK in DLUD\, petih od devetih konstitutivnih društev ZDSLU. \nLetošnji organizator mreženja\, ki je bilo v širši ediciji postavljeno v KC PT Šentjernej pod naslovom Rdeča nit\, je DLUD.\nRazstavo je kurirala umetnostna zgodovinarka Kristina T. Simončič\, ki med predhodno izbranimi in sedaj prikazanimi deli ugotavlja rdečo nit njihovega v splošno aktualnost umeščenega likovnega ustvarjanja\, ki avtorje in razstavljena dela povezuje v prepoznavne dele niti. \n  \nRazstavljajo: \nBagrat Arazyan\, Vladimir Bačič\, Igor banfi\, Brut Carniollus\, Jože Denko\, Matjaž Duh\, Andreja Eržen\, Lučka Falk\, Endre Göntér\, Endre Göntér\, ml.\, Cvetka Hojnik\, Azad Karim\, Alojz Konec\, Jože Marinč\, Peter Marolt\, Klavdija Marušič\, Slađana Matić Trstenjak\, Jožica Medle\, Janko Orač\, Andrej Perko\, Damjana Stopar\, Lucija Stramec\, Teja Tegelj\, Aleksander Vukan Šanji\, Kaja Urh \n  \n*** \nPred nami se na tokratni razstavi – mreženju ZDSLU\, na kateri sodeluje 25 umetnic in umetnikov\, razpira pahljača 75 likovnih del. Večina avtorjev in avtoric se (vendar ne izključno) predstavlja tudi z deli\, ki so nastala namensko za tokratno razstavo. \nIskanje rdeče niti\, ki jo napoveduje naslov razstave\, je bil precejšen izziv\, saj so bila dela izbrana s strani društev in sem jih do same postavitve razstave imela moč videti le v digitalni obliki\, ki pa ne more nikoli zamenjati pristnega stika med pogledom očesa in likovnim delom. Rdeča nit v tako raznoliki in pestri produkciji ne more biti enoznačna. Prispodoba\, ki mi je bila ob njenem iskanju v tem mrzlem zimskem času še najbližje\, je\, da si lahko povezave med prikazanimi deli predstavljamo kot raznobarvno nit\, prepleteno s kvačkanjem v eno samo odejo ali šal. \nVelika večina del je narejena v klasičnih likovnih tehnikah\, zato toliko bolj izstopajo avtorji\, ki so dela ustvarili s pomočjo digitalne tehnologije. Vladimir Bačič gradi svoja dela z močnim svetlo-temnim kontrastom in naglasi v živih rdečih in rumenih odtenkih. Na njegovih abstraktnih printih oko opazovalca občuti vibriranje oblik\, ujetih v dinamične kompozicije. Bagratu Arazyanu in Brutu Carniolliusu je skupna tehnika digitalnega kolaža. Arazyan konstruira svoja dela s pomočjo linij in ploskev\, s plastenjem pa odpira navidezne prostore. Tako Arazyan kot Peter Marolt se spogledujeta z odmevi (ruskega) konstruktivizma. Slednji nas vabi na tridimenzionalno potovanje med linijami in geometrijskimi oblikami z arhitekturno občutenimi reliefi. Carniollus je za tematiko svojih kolažev Fruits of Passion izbral sadje\, preslikano na silhuete delov ženskega telesa\, med katerim izstopa granatno jabolko\, simbol plodnosti pa tudi modrosti in kreativnosti\, ki se povezuje s številnimi antičnimi in biblijskimi zgodbami. \nSledeča zanka na niti so dela\, ki v ospredje postavljajo človeško figuro. Najbolj neposredno telesno ljudi upodablja Aleksander Vukan-Šanji v fauvistični barvni paleti. Igor Banfi pa človeško figuro abstrahira do osnovnih oblik silhuete in jo postavi v zabrisani in nedoločljivi svet ob vodi. Njegova meditativna dela se po temi in barvni paleti povezujejo z abstraktnimi deli Klavdije Marušič\, ki razmišljujočo in umirjeno plat doživljajskega sveta človeka naglašajo tudi v naslovih\, kot sta Počitek in Sanje. Drugi spekter emocij pred nas razgrnejo risbe Teje Tegelj\, ki govorijo o svetlobi\, ljubezni in hrepenenju ter (erotični) sli po življenju. Sorodno koncept svetlobe v likovnem delu raziskuje umetnica Andreja Eržen. Osvetljeni motivi ljudi in živali na njenih svetlobnih risbah na pleksi steklo tvorijo zgodbe iz fragmentov\, prosojnih in hipnih doživljanj utrinkov vsakdana\, ki nas popeljejo do naslednje zanke na niti. \nJože Marinč in Alojz Konec čutenja notranjega sveta človeka in scene iz vsakdanjega življenja prevajata v barvit\, dinamičen likovni jezik. Marinč upodablja doživete trenutke z energičnimi potezami živih barv\, ki zapolnjujejo celotno likovno polje v svojstveni maniri abstraktnega ekspresionizma. Konec v nasprotju z njim pušča praznino\, ki živahnim\, barvitim motivom dodaja lahkotnost in spontanost otroško-igrive risbe\, na katerih v shematskih obrisih prepoznavamo predmete in živali. Drobci vsakdana\, ki jih s takšno lahkoto zabeležimo s fotografijami na mobilni telefon\, tvorijo snov za premislek o minevanju časa in percepciji sveta okrog nas na delih Kaje Urh\, ki digitalne podobe z analognimi potezami sopostavi v nova razmerja in združuje v izvirne motive slike v sliki. \nRousseaujevski klic »Nazaj k naravi!« bi bila naslednja pentlja umetnikov\, ki v ospredje svojih del postavljajo krajine in subjektivne vizije narave. Magično moč narave je v odsevih senc skozi kopreno na fotografski film ujel Andrej Perko v svoji seriji Hortus magicus. Odsevi pokrajine v vodi so navdihnili tudi Jožeta Denka\, ki zrcali drevesa na površini reke z zabrisanimi impresionističnimi potezami in oblikami. Navidezni neskončni tok reke je v liričnih modrih variacijah na platna ujel Janko Orač. Kapljice vode pletejo abstraktne kompozicije na ozkih platnih in diptihu Damjane Stopar. Simbolika modre barvne palete se pojavi tudi v krajinah Slađane Matić Trstenjak\, ki jih avtorica povezuje s svojimi spomini na njej domače kraje. Podobna harmonija modrih in rožnatih odtenkov zapolnjuje lirični in intimni svet barvitih in v obilje cvetov potopljenih tihožitij Lučke Falk. Kontemplacijo ob prizorih dreves in gozda razgrinjajo risbe s tušem Lucije Stramec\, ki presenetijo z rdeče-belim kontrastom. Ta naravne prizore spremeni in odtuji razpoznavi v abstraktnem prepletu linij in ploskev. Barvna harmonija in določljiv horizont pa tvorita most do razpoznave panonske krajine na delih Endreja Göntérja st.\, prostora\, polnega kulturnih prepletanj\, v katerem avtor išče svojo identiteto. V nasprotju z njim rothkovsko občutena platna Endreja Göntérja ml. nagovarjajo s simboliko zelene barve in govorijo o strukturi in redu v naravi\, ki jo poudarjajo tudi naslovi njegovih del. Polje nezavednega\, skrivnostnega in posledično strašljivega nam s črnino noči in okroglo obliko meseca odpira Cetka Hojnik\, ki si postavlja vprašanje\, kaj se skriva na tisti drugi\, nam nevidni strani Lune. \nKaj obstaja na drugi strani razuma in dobrega v človeku pa nam pri zadnji zanki razgrinjajo avtorji\, ki se v svojih delih družbeno kritično odzivajo na stanje v svetu\, vedno bolj razdeljenem s konflikti in uničevalnimi vojnami. Neposredno na grozote vojne opozori Matjaž Duh s klicem in pozivom po končanju agresij na svojih abstraktnih platnih s hiperrealističnimi motivi fotografij. Azad Karim naslika Tiha polja\, preplavljena z dežnimi kapljami (ali solzami?) in potopljena v oglušujočo tišino odsotnosti ljudi. Jožica Medle pa v svojevrstnem triptihu v simboličnih barvah raziskuje priokuse čutenj in stanj\, ki jih med vojno na poti do zmage okuša človeštvo. Kljub vsemu ohranja njeno zeleno platno v sebi seme upanja na svet\, ki ne bo razdeljen in bo v njem mogoče bivati v sožitju. \nZadnja zanka niti kot zadnja nota v skladbi tako zaokrožuje in zaključuje letošnji (i)zbor umetnikov in umetnic. Raznovrstne avtorske poetike so kot glasovi pevcev – po barvi in intenziteti različni\, a vsi enako pomembni za ubrano melodijo letošnje razstave. Vsem obiskovalcem želim na tem velikem »koncertu umetnin« veliko užitka ob ogledu! \n  \nKristina T. Simončič
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlupp-dlum-dlusp-ldk-dlud-dobimo-se-v-novem-mestu/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vabilo_DOBIMO-SE-V-NM-2024.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240409T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240409T205000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T150514Z
LAST-MODIFIED:20250806T155726Z
UID:10000069-1712689200-1712695800@kcjt.si
SUMMARY:Duhovnica
DESCRIPTION:FILM IN POGOVOR PO FILMU • IZVEN / Maja Prettner / Slovenija / 2023 / 98 min / slovenščina / distribucija: Studio Virc \nFilm spremlja svobodomiselno evangeličansko duhovnico Jano\, ki se sooča z življenjsko dilemo\, ali zapustiti duhovniški poklic. Pri tem se mora spopasti še s kopico dodatnih izzivov: od odpiranja ran iz otroštva do reševanja zapletenih družinskih odnosov. Na vasi velja za Božjo predstavnico na Zemlji\, a tudi ona je človek iz mesa in krvi … Dokumentarec Duhovnica je na Festivalu slovenskega filma osvojil vesno za najboljši film po izboru občinstva. \nPo filmu bo pogovor z režiserko Majo Prettner\, ki ga bo vodila Anuša Gaši.
URL:https://kcjt.si/dogodek/duhovnica/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Duhovnica_1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240403T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240403T220000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T150636Z
LAST-MODIFIED:20250806T155729Z
UID:10000070-1712174400-1712181600@kcjt.si
SUMMARY:Ingeborg Bachmann: Potovanje v puščavo / Ingeborg Bachmann – Reise in die Wüste
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Margarethe von Trotta / Švica\, Avstrija\, Luksemburg\, Nemčija / 2023 / 111 min / italijanščina\, nemščina\, francoščina / distribucija: Demiurg \nFilm o burnem razmerju med Ingeborg Bachmann\, eno največjih nemško pišočih pesnic 20. stoletja\, in slavnim dramatikom Maxom Frischem; zgodba o ženski in njeni neustavljivi želji po svobodi – tako v karieri kot v ljubezni.
URL:https://kcjt.si/dogodek/ingeborg-bachmann-potovanje-v-puscavo-ingeborg-bachmann-reise-in-die-wuste/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Ingeborg-Bachmann_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240403T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240403T193000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T150328Z
LAST-MODIFIED:20250806T155731Z
UID:10000068-1712167200-1712172600@kcjt.si
SUMMARY:Neskončni spomin /  La memoria infinita
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Maite Alberdi / Čile\, ZDA / 2023 / 85 min / španščina / distribucija: Demiurg \nSrce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni.  \nAugusto Góngora\, veteranski čilski novinar in pomemben kronist Pinochetovih zločinov\, ter Paulina Urrutia\, igralka\, aktivistka in političarka\, že več kot dvajset let živita v tesnem in ljubečem razmerju. \nAugustu diagnosticirajo Alzheimerjevo bolezen in od tedaj se par spopada z neizprosnim in vse hitrejšim upadanjem njegovih telesnih in duševnih moči. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/neskoncni-spomin-la-memoria-infinita/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Neskoncni-spomin_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240318T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240318T212000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T150204Z
LAST-MODIFIED:20250806T155733Z
UID:10000067-1710790200-1710796800@kcjt.si
SUMMARY:Zlo ne obstaja / Aku wa sonzai shinai
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Ryusuke Hamaguchi / Japonska / 2023 / 106 min / japonščina / distribucija: Demiurg \nSKRIVNOSTNA\, POČASI TLEČA ZGODBA O ČLOVEKOVEM ZAPLETENEM RAZMERJU Z NARAVNIM SVETOM. FILM RYUSUKEJA HAMAGUCHIJA (Drive My Car) JE DOBITNIK VELIKE NAGRADE ŽIRIJE V BENETKAH. \nTakumi in njegova osemletna hčerka Hana prebivata v majhni vasi sredi gozdov. Tako kot generacije pred njima živita skromno življenje v skladu z ritmi in zakoni narave. Ko v vas nekega dne prispejo predstavniki tokijskega podjetja\, da bi predstavili načrte za gradnjo glampinškega naselja\, prebivalcem hitro postane jasno\, da utegne projekt ogroziti ekološko ravnovesje njihovih življenj.
URL:https://kcjt.si/dogodek/zlo-ne-obstaja-aku-wa-sonzai-shinai/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Zlo-ne-obstaja_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240318T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240318T185000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T145917Z
LAST-MODIFIED:20250806T155736Z
UID:10000066-1710781200-1710787800@kcjt.si
SUMMARY:Interesno območje / The Zone of Interest
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Jonathan Glazer / ZDA\, Poljska\, Velika Britanija / 2023 / 106 min / nemščina / distribucija: Fivia
URL:https://kcjt.si/dogodek/interesno-obmocje-the-zone-of-interest/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Interesno-obmocje_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240318
DTEND;VALUE=DATE:20240416
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250811T150055Z
LAST-MODIFIED:20250811T150113Z
UID:10000278-1710720000-1713225599@kcjt.si
SUMMARY:MATJAŽ DUH: Portali
DESCRIPTION:Predstavljamo novejšo likovno-ustvarjalno fazo dr. Matjaža Duha\, ki pomeni vrhunec njegovega dosedanjega opusa in hkrati s svojo večpomenskostjo in simboliko tudi dobrodošla izjema na slovenski likovni sceni. \nDr. Matjaž Duh je svojo novejšo\, dejali bi vzporedno ustvarjalno fazo Portalov\, zasnoval že pred časom na likovnih kolonijah sredi vinogradov\, kjer je pričel upodabljati osnovno obliko trte\, vendar posušene\, brez sadov in listja. Slednjo je nato razvijal v oblike grmov\, če omenimo tudi ograde kot pomembno izhodišče za več ciklov\, in dreves\, sprva v manjših skupinah\, nato pa se pojavijo daljši\, adicijsko komponirani drevoredi\, ki počasi prehajajo v skupke pravljično učinkujočih starodavnih zgradb\, tako rekoč od roba do roba slikovne površine\, v obliki domišljijskih\, celo magično učinkujočih vedut s skrivnostnimi portali\, razvijajoč se v stolpaste konstrukcije\, z obzidji in zvoniki\, ki pa še zmeraj spominjajo na drevesa. Te stavbe se lahko tudi spremenijo nazaj v svoja izhodišča\, saj gre za neke vrste oblikovnih ali motivskih metamorfoz\, ki so plod Duhove neizčrpne domišljije. Če se samo spomnimo na ogromna drevesa s koreninami\, ki so prerasle templje v khmerskem Angkor Vatu in postale del arhitektonske konstrukcije. \nČloveški lik je popolnoma odsoten v teh pseudo urbanih konstrukcijah\, ki bi jih morda lahko primerjali s Kafkovim Gradom\, saj je več kot očitno\, da se nihče ne more niti približati\, kaj šele vstopiti v te »zaklete« stavbe. Hkrati se pojavijo trije prostorski plani. Spodnji je temnejši in nevtralen ter nakazuje zemljišče\, na katerem stoji mesto ali utrdba\, pogosto segajoče vanj v obliki malodane zrcalnih korenin; v srednjem planu seveda prevladuje veduta\, za katero se zdi\, kot bi nastajala iz dreves; zgoraj pa je\, kot običajno\, prostorski plan z nebom in oblaki\, občasno pa se pojavi tudi bistvena novost. To je bodisi naslikan poln mesec\, če je veduta nočna\, ali sonce\, če je veduta dnevna\, pogosto pa je takšna krožna ploščica lahko tudi kovinska\, s srebrnim sijajem in prilepljena na slikovno površino. Ti nebesni telesi (mesec\, sonce) lahko doživljamo tudi simbolno kot vsevidno božje oko\, ki se molče razgleduje po pokrajini\, iščoč morda vsaj majhno navzočnost življenja. Zaman. \nHkrati je treba opozoriti še na en bistven pojav\, ki postane razviden šele z najnovejšim Duhovim ciklom War Pigs\, kjer je tri likovna dela z vojaki in konji iz I. svetovne vojne\, opremljenimi s plinskimi maskami\, imenoval Iperit\, kar asociira na uporabo strupa agent orange\, ki so ga Američani med vietnamsko vojno posipavali po gozdovih\, povzročajoč popolno ogolelost dreves. Tako ogolela so tudi Duhova drevesa\, grmi\, plotovi in navsezadnje gradovi\, kot priče izumrtja starodavnih civilizacij. Bo naslednja naša? Navzočnost sporočila vanitas ali memento mori je tako stalnica umetnikovega najnovejšega opusa. Izraz vanitas\, nečimrnost\, srečamo v znamenitem Koheletovem ali Pridigarjevem starozaveznem citatu: »Vanitas vanitatum\, omnia est vanitas.« (lat. iz Vulgate) \nNič manj nenavadna ni umetnikova odločitev\, da v zgornji ali spodnji plan umešča skrivnostne\, enovrstične napise v glagolici\, ki likovni celoti posredujejo srednjeveško vzdušje\, spominjajoč na rojstvo slovanske pisave. Gre za izvirni izum sv. Cirila ali Konstantina\, ki pomeni nevtralno\, panslovansko pisavo\, glagoljaši pa so širili južno slovanske jezike kot liturgični jezik na podlagi te pisave brez primere. Seveda se dr. Matjaž Duh tudi v ciklu Portali\, ali\, če upoštevamo sosledne in vzporedne cikle\, ni hotel odpovedati svojemu strukturalističnemu\, mestoma nizkoreliefno učinkujočemu obravnavanju slikovne površine\, ki ga spremlja že vrsto let\, pri čemer na grundirano platno nanaša belo pastozno substanco\, ki jo z različnimi orodji razbrazda\, bodisi v vodoravni ali navpični smeri\, in šele nato prekrije z izbranimi barvami\, ustvarjajoč tako notranjo dinamiko sicer statično učinkujočih likovnih objektov. \nČe upoštevamo vse do sedaj povedano\, lahko povzamemo\, da je novejša likovno-ustvarjalna faza dr. Matjaža Duha vrhunec njegovega dosedanjega opusa in hkrati s svojo večpomenskostjo in simboliko tudi dobrodošla izjema na slovenski likovni sceni. \n  \nMario Berdič Codella\, marec 2024 \n  \n*** \nMatjaž Duh (1957)\, rojen v Mariboru\, je doktor likovno pedagoških znanosti\, zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru kot redni profesor za specialno didaktiko\, področje likovna umetnost. \nPoleg svojega raziskovalnega dela je dejaven tudi na področju likovne umetnosti. Na njegovo umetniško rast so vplivali S. Kores\, L. Pandur in A. Krašna. Zgodnejši ustvarjalni cikli so predstavljale risbe\, grafike in računalniške grafike. V zadnjem času je v slikarstvu ustvaril več obsežnih ciklov. Za svoja likovna dela je prejel več priznanj in nagrad. Udeležuje se likovnih kolonij doma in v tujini. Dela je razstavljal na številnih samostojnih (WAR PIGS in PORTALI\, 2022 UKM; War pigs Atelje MS\, Zreče\, 2023) in skupinskih razstavah (Zimski salon ZDSLU 2022\, 2023; University of Graz Library\, 2022; Dvorski likovni dnevi: 2022\, 2023; Südpol 17.0 : Galerie Vorspann\, 2022; Lokarjea galerija Ajdovščin\, 2022; Vino art: Ocean Orchids\, Dobrovnik\, 2022\, 2023; Natura 2022 Dom kulture Ruše; Modra črta: Majski salon ZDSLU 2022\, 2023; Tangenta: 2023\, Trakošćan;\, Od Pabla Picassa do Petra Weibla: Galerija DLUM\, 2023; Mladinsko razstavišče Avla 2023; 20ART23: Pašman; Nepredvidljive simbioze: Galerija DLUM 2023;  SloArt 2023 Zavičajni muzej\, Biograd; World art day: Art Meez Gallery 2023) če zapišemo le pomembnejša zadnjih dveh let. \nJe član DLUM in Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije (ZDSLU). Živi in dela v Mariboru.
URL:https://kcjt.si/dogodek/matjaz-duh-portali/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/M.DUH-Portal-MI-2021.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240307T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240307T211000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T145455Z
LAST-MODIFIED:20250806T155739Z
UID:10000065-1709839800-1709845800@kcjt.si
SUMMARY:Animirane zgodbice slovenskih avtoric
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / različne avtorice / Slovenija / 2021–2023 / 92 min / slovenščina / distribucija: Društvo slovenskega animiranega filma \nIZJEMNE SLOVENSKE AVTORICE NA PREDVEČER DNEVA ŽENSK. \nŠest kratkih animiranih filmov ženskih avtoric: Urška Djukć: Babičino seksualno življenje\, Špela Čadež: Steakhouse\, Huiquin Wang\, Andrej Kamnik: Alma\, neuklonljiva ženska\, Lea Vučko: Legenda o zlatorogu\, Milanka Fabjančič: Hobotnica banana mišmaš\, Nika jurman: Borbike.
URL:https://kcjt.si/dogodek/animirane-zgodbice-slovenskih-avtoric/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Animirane-zgodbe-slovenskih-avtoric.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240307T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240307T190000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T145327Z
LAST-MODIFIED:20250806T155742Z
UID:10000064-1709830800-1709838000@kcjt.si
SUMMARY:Priscilla
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Sofia Coppola / ZDA\, Italija / 2023 / 110 min / angleščina / distribucija: Fivia \nSOFIA COPOLLA (Marie Antoinette\, Izgubljeno s prevodom) RAZKRIVA DRUGO PLAT AMERIŠKEGA MITA O ELVISU\, KRALJU ROCK’N’ROLLA. \nFilm pripoveduje nežno\, rahločutno zgodbo o dekliškem hrepenenju\, odraščanju v pravljici in iskanju lastne življenjske poti. Po knjigi Priscille Presley Elvis and Me. \nPiše se leto 1959. Štirinajstletna Priscilla Beaulieu z družino živi v ameriškem vojaškem oporišču v Wiesbadnu. Nekega dne prejme povabilo na zabavo Elvisa Presleyja\, ki v Nemčiji služi vojaški rok. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/priscilla/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Priscilla_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240220T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240220T211500
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T145014Z
LAST-MODIFIED:20250806T155744Z
UID:10000062-1708457400-1708463700@kcjt.si
SUMMARY:Spomin / Memory
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Michel Franco / igrajo: Brooke Timber\, Jessica Chastain\, Peter Sarsgaard / 2023 / 100 min / angleščina / distribucija: Fivia \nVČASIH NAKLJUČNO SREČANJE ODPRE VRATA V NEJASNO PRETEKLOST. \nSylvia se nekega dne mukoma udeleži srednješolske obletnice\, kjer se poveže z nekdanjim sošolcem Saulom. Saul trpi za obliko demence in njegov spomin je mestoma oster\, mestoma precej nejasen. Prav tako Sylviin\, saj je ozdravljena alkoholičarka. Kaj se je v resnici dogajalo med njima v preteklosti? Nekaj\, kar se je začelo kot lahkoten pogovor\, se razvije v razmerje\, ki oba zelo zaznamuje.
URL:https://kcjt.si/dogodek/spomin-memory/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Spomin01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240220T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240220T191500
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T145202Z
LAST-MODIFIED:20250806T155747Z
UID:10000063-1708448400-1708456500@kcjt.si
SUMMARY:Himera / La chimera
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Alice Rohrwacher/ igrajo: Alba Rohrwacher\, Carol Duarte\, Isabella Rossellini\, Josh O’Connor\, Vincenzo Nemolato / 2023 / 130 min / italijanščina / distribucija: Fivia \nEKLEKTIČNA POETIKA ŽIVLJENJA V NEUTRUDNEM ISKANJU IZGUBLJE-NEGA. ZGODBA\, VEČJA OD ŽIVLJENJA. \nAlice Rohrwacher je znana po prepletanju različnih realnosti z bogato\, skorajda magično produkcijo notranjega sveta posameznikov. Njen zadnji film Himera je to in še več. \nArthur je mlad Anglež\, ki se v majhni italijanski vasi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja preživlja z ropanjem antičnih templjev in grobnic. Dobičkonosno\, vendar nevarno ter predvsem nezakonito delo ga pripelje do zapora\, film pa se začne\, ko se z vlakom vrača v svoje malo mesto. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/himera-la-chimera/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Himera02-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240208
DTEND;VALUE=DATE:20240316
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250811T145929Z
LAST-MODIFIED:20250811T145953Z
UID:10000277-1707350400-1710547199@kcjt.si
SUMMARY:LENART MERLIN: V mestu (+ umetniški projekt Janus)
DESCRIPTION:Razstavljena dela Lenarta Merlina so opremljena z zvočnimi zapisi\, »skladbami«\, ki se odzivajo na likovno podobo na podlagi štirih čustvenih stanj. \n\n  \n  \nV MESTU\n  \nLenart Merlin spada med najmlajšo generacijo likovnih ustvarjalcev. Številni ga bolj poznajo kot basista popularne rock skupine MRFY. V slovenskem prostoru imamo kar lepo število slikarjev različnih generacij\, ki so obenem tudi aktivni in prepoznavni glasbeniki. Naveza med glasbo in likovnostjo verjetno obstaja od samih začetkov človekovega izražanja\, odkar imamo pisne vire o življenju umetnikov\, pa je tudi dokumentirana. Tako vemo\, da so muzikaličnost prenesli v svoje poetične podobe že beneški renesančni slikarji\, o povezavi med barvami in zvoki so razmišljali umetniki in teoretiki v 19. stoletju\, najbolj sistematično pa se je o tem razpisal ruski slikar Vasilij Kandinski ter ideje v praksi uspešno prevedel v nov\, povsem abstrakten likovni jezik. V ateljejih večine likovnih ustvarjalcev bomo skoraj zagotovo slišali glasbo\, ki je za mnoge najboljša podlaga ob njihovem ustvarjanju. Glasba lahko ustvari ustrezno vzdušje\, da energijo in ritem ali pa je med delom prisotna zato\, da preglasi tišino\, ki je likovniku včasih bolj v breme kot spodbudo. \nVendar pa te povezave med glasbo in likovnostjo niso nujno vedno neposredne. Ko sem poslušal Merlinovo glasbo\, ki jo ustvarja za samostojne projekte\, in nato opazoval njegove slike\, se mi je zdelo\, da pri vsakem od obeh medijev uporablja drugačno strategijo\, oziroma\, če rečem grobo neposredno\, po poslušanju njegove glasbe sem pričakoval drugačne slike. Projekcije\, ki jih poslušalec/gledalec usmeri v delo nekoga drugega\, so seveda rezultat njegovih občutij in pričakovanj in imajo lahko s hotenji ustvarjalca celo malo ali nič skupnega. Tokrat pa je avtor potrdil moje slutnje. V pogovoru ob slikah mi je namreč Merlin dejal\, da slika neodvisno od glasbenega dela in se mu njegovo lastno delo v glasbi in slikarstvu sploh ne zdi povezano – razen seveda zaradi dejstva\, da ga opravlja ista oseba. Seveda pa avtorjev pogled v ničemer ne zavezuje gledalca\, da ne bi v slikah iskal in našel prisotnosti glasbenih elementov\, Merlinovih ali kakšnih drugih. \nMerlinove slike so pretežno abstraktne\, čeprav se včasih vanje hote ali naključno prikradejo razpoznavne oblike ali oblike\, za katere se zdi\, da nekaj predstavljajo (zgoraj omenjeni Kandinski se je veliko ukvarjal z lastnostjo človekovega tolmačenja vizualnega in njegovo potrebo po prepoznavanju še tako samovoljnih oblik kot oblik\, ki nekaj predstavljajo). Sicer pa so slike formalno eklektične. V njih najdemo tako elemente ekspresivnega slikarstva kot grafitov\, stripa in celo ornamenta. Merlin slike pogosto uokviri znotraj slikovnega polja in tako prepreči podobi\, da bi se – pa naj je še tako razigrana in nemirna – razlila čez rob. V tem nekatera njegova dela spominjajo na slikarstvo belgijskega umetnika Pierra Alechinskega\, ki se je sredi prejšnjega stoletja v podobni likovni govorici veliko ukvarjal z vprašanjem središča in roba na sliki. V nekem intervjuju je dejal: »Izven okvirja je zunanji svet\, hrup … Slika pa je včasih izolirana in zapuščena\, zato je ranljiva in potrebuje zaščito.« Izjavil pa je tudi naslednje: »Slika ni vedno samozadostna\, potrebuje referenčno telo\, da ujame pogled.« \nMerlinove slike v svoji neposrednosti spominjajo tudi na dela umetnikov t. i. Nove podobe iz zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vendar med deli izpred skoraj pol stoletja in Merlinovimi slikami obstaja ključna razlika\, ki je odraz  družbenih sprememb in občutij med generacijo\, ki je živela in ustvarjala pred prelomom tisočletja\, in generacijo\, ki v likovni svet vstopa danes. Zdi se\, da v njegovih slikah navidezna lahkotnost in frivolnost v odnosu do slikarstva kot medija z dolgo in bogato tradicijo prekrivata boleče občutje ujetosti v sistem\, ki ne ponuja sprememb. Brezup\, brezsmiselnost in vseprisotno ponavljanje o katastrofičnem jutri se plazijo pod površino barvnih mas. V kotu slike najbolj živih barv (2020) nad slikarjevim podpisom tank in helikopter obstreljujeta ljudi\, ki se streljajo med seboj. Na diptihu Alegorija 20. stoletja je v krvavo rdečo površino ujeto telo brez rok in brez obraza\, na sliki Bog pa bel golob in drug\, ki je bolj podoben znani rumeni gumijasti rački\, tekmujeta za gledalčevo pozornost. Rustikalna bageta bolj kot na kruh spominja na naluknjane ruševine mesta. Merlin pripada generaciji\, ki je odraščala z razvojem digitalne slike in družbenih medijev. Na spletnih straneh se brez razmisleka in presoje ob boku znanstvenega članka mimogrede znajde glasno mnenje vplivnice\, podobe vojn se izmenjujejo z reklamnimi sporočili – tako tudi na sliki Citroen C3 Aircross nekaj krvavega dežja pade na sončno podobo novega avtomobila. Umetnikov Avtoportret je brezštevilno multiplicirana instagramska podoba\, ki se pod slikarjevim čopičem levi v živopisen grafit. Vse je sočasno\, enako (ne)pomembno\, vse je dosegljivo na dotik in nič ni oprijemljivo\, vse je na spletu\, ampak Ne verjet nič\, kar prebereš na internetu\, razen mogoče novici o Bivšem od Kim.  \nMerlinove slike na prvi pogled morda res učinkujejo kot spontano naslikana zafrkancija\, ki se ne trudi biti niti kompleksna slikarska študija niti všečna podoba. Iz zgodovine slikarstva (predvsem 20. stoletja) avtor pobira poljubne formalne rešitve in jih sestavlja po lastni potrebi. Rezultat je\, čeprav na površini sestavljen podobno kot novičarska spletna stran\, v bistvu trpek\, vase usmerjen krik. In če v stvarnem in virtualnem svetu lahko sočasno obstaja kopica nepovezanih\, med seboj nasprotujočih\, izključujočih\, relevantnih in povsem brezveznih informacij\, kako drugačna bi torej lahko bila sodobna slika? \nJanez Zalaznik \n  \n*** \n  \nUMETNIŠKI PROJEKT JANUS\nUmetniški projekt Janus\, v katerem raziskujemo povezave med barvami in zvokom\, smo v Zavodu Novo mesto / Galerija Kocka razvili v partnerstvu s Šolskim centrom Novo mesto\, mentorico zvočnih replik ddr. Loreno Mihelač in mentorico likovne teorije Aleksandro Matjašič ter dijaki in dijakinjami SGLVŠ. \n  \n  \nZvok in barva sta kot dvojna plamena zaznave\, ki plešeta skupaj\, da ustvarita poezijo obstoja. (Neznani avtor) \nKaj je bilo na začetku stvarjenja sveta? Zvok ali svetloba? Tretji verz Geneze vsebuje najzgodnejšo dokumentirano omembo zvoka: »In Bog je rekel: Naj bo svetloba. In pojavila se je svetloba.« Bog je torej najprej spregovoril\, da je nastal zvok\, po tej besedi pa nato še svetloba\, domnevno barva vidne svetlobe. Ne glede na globalno raznolikost in kompleksnost sveta\, v katerem živimo\, imajo različne civilizacije ne samo različno pojmovanje zvoka\, temveč tudi pogled na zvok kot temeljno komponento pri oblikovanju vesolja. V Indiji na primer je imel  zvok skozi zgodovino vedno poseben namen in pomembnost in je še naprej povezan z Bogom\, znanim kot »Zvok«. \nTako torej znanstveno raziskovanje\, katere zaznave imajo v prostoru in času prednost\, postaja zelo zanimivo. Dajanje prednosti zvoku pred barvami v evolucijski kronologiji človeških izkušenj temelji na osnovnih mehanizmih\, po katerih so se skozi zgodovino razvijala in delovala naša čutila. Evolucijska biologija kaže\, da so ljudje najverjetneje razvili sposobnost »slišati«\, preden so razvili sposobnost »videti«. Primitivni ljudje so bili podobno kot druga bitja za svoj obstoj močno odvisni od svojega slušnega zaznavanja. Sposobnost zaznavanja in razumevanja slušnih dražljajev je imela ključno vlogo pri odkrivanju potencialnih groženj\, vključevanju v socialne interakcije z drugimi posamezniki v skupnosti in lociranju bistvenih virov\, kot sta hrana in voda. Zvočni signali so prenašali ključne podatke o okolici\, kar je daljnim prednikom omogočilo učinkovito gibanje in prilagajanje različnim okoliščinam. \nČeprav je barvni vid bistvena sestavina človeškega zaznavanja\, je možno\, da se je razvil in se izboljšal na poznejši stopnji v procesu evolucije. Primitivni ljudje so imeli domnevno manj razvit barvni vid v primerjavi s sodobnimi ljudmi\, saj je zmožnost zaznavanja različnih barv postala koristna za razlikovanje zrelih sadežev\, ocenjevanje stanja rastlin in odkrivanje morebitnih nevarnosti v kasnejšem obdobju. \nZato ideja\, da je bil zvok človekova prvotna čutna izkušnja\, temelji na pomenu slušnega zavedanja v evolucijskem smislu posameznikovega preživetja in razvoja. Ko so se ljudje razvijali in je njihova okolica postajala vse bolj zapletena\, je postajalo pridobivanje barvnega vida postopoma koristno za razumevanje sveta in sodelovanje z njim na nove načine. Zelo res je\, da sta slušno in vizualno zaznavanje bistvena vidika človeške izkušnje\, vendar pa evolucijska zgodovina kaže\, da bi lahko imel zvok odločilno vlogo v zgodnjih fazah človekovega razvoja. \nV zgodovini človeštva pa se niso spraševali le\, kaj je bilo na samem začetku\, zvok ali barva\, ampak tudi\, kako sta zvok in barva povezana. Grški filozof Pitagora je svojo pozornost usmeril predvsem v matematične zapletenosti glasbenih intervalov. Vendar kasnejše interpretacije in viri kažejo\, da se je morda poglobil v obsežnejše povezave med matematiko\, zvokom in verjetno barvo. \nSir Isaac Newton\, znan po svojih raziskavah svetlobe\, je disperzijo svetlobe razvrstil v spektralne komponente\, natančneje v sedem barv ; vijolična\, indigo\, modra\, zelena\, rumena\, oranžna in rdeča. Zgodnji prikaz diagrama kromatičnosti je bil pomemben prispevek na tem področju. Newton je v svojih izračunih valovne dolžine svetlobe zanimivo povezal sedem spektralnih komponent/barv s sedmimi glasbenimi notami\, začenši z noto D\, ki predstavlja rdečo barvo. Newtona je glasba motivirala\, da je razširil tradicionalni srednjeveški koncept »mavrice«\, ki je prvotno sestavljen iz samo petih barv. Uvedel je dve dodatni barvi\, oranžno in indigo\, da bi uskladil barve s strukturo glasbene lestvice (za nadaljnje podrobnosti glej Newtonovo knjigo Opticks\, izdano leta 1730). \nV naslednjih stoletjih napredek v empiričnem opazovanju\, eksperimentih in formalizaciji znanstvenih metodologij ni le olajšal sistematičnega raziskovanja korelacije med zvokom in barvo\, ampak je še naprej ostajal zanimiva in interdisciplinarna tema\, ki je navduševala filozofe\, pisatelje\, znanstvenike in umetnike v preučevanju soodvisnosti vizualnih in slušnih dražljajev. Rezultat tega je obsežen korpus literature\, raziskav in diskurza ter globlje razumevanje znanstvenih principov\, ki so podlaga za povezavo med barvo in zvokom. \nČe odmislimo predmet raziskovanja\, kaj je bilo v začetku stvarjenja sveta – zvok ali barva\, se pojavi drugo vprašanje\, in sicer\, zakaj človeštvo zanima povezovanje med barvo in zvokom. Pomembno je poudariti\, da povezava med barvo in zvokom presega zgolj primerjavo lepote bodisi barve ali zvoka in sega na področja\, kot so psihologija\, umetnost\, znanost in celo izobraževanje. Raziskovanje barv in zvoka\, bodisi z umetniško predstavitvijo\, bodisi z znanstvenim raziskovanjem\, razkriva kompleksno mrežo povezav\, ki bogatijo naše razumevanje zaznavanja in interakcije med več čutili. \nZnotraj področja umetnosti in oblikovanja pojem barvne harmonije in njegovi analogni primerki v glasbeni kompoziciji poudarjajo temeljne povezave med barvo in zvokom. Tako vizualni kot slušni dražljaji izzovejo čustvene reakcije in umetniki pogosto uporabljajo ta skupni čustveni jezik za ustvarjanje poglobljenih in vplivnih izkušenj. Uporabo živahnih in svetlih barv lahko primerjamo z živahnimi in optimističnimi glasbenimi kompozicijami\, medtem ko lahko hladnejši toni ustvarijo občutek tišine in spokojnosti\, kar odraža sproščujoče lastnosti določenih zvokov. \nZ znanstvenega vidika so za barvo in zvok značilna skupna načela\, vključno z valovno dolžino in frekvenco. Spekter vidne svetlobe vsebuje paleto barv\, medtem ko slušni spekter vključuje številne zvočne frekvence. Ta primerjava sproža zanimive razprave o tem\, kako sta si ti dve senzorični modaliteti podobni ali različni v smislu zaznavanja. Z izobraževalnega vidika nekatere barve in zvoki prispevajo k ustvarjanju ugodnejšega okolja za učenje. Uporaba multisenzoričnega pristopa v poučevanju pomeni razumevanje\, da lahko določene barve izboljšajo kognitivno delovanje\, medtem ko določeni zvoki spodbujajo koncentracijo in angažiranost. Ne glede na to\, ali gre za interaktivne vizualne pripomočke\, barvno kodirane zapiske ali izobraževalne aplikacije\, ki vključujejo slušne namige\, učečim pomaga razumeti\, kako lahko senzorični elementi prispevajo k bogatejši in bolj poglobljeni učni izkušnji. \nTo dognanje o vplivu sinestezij je v sodobnem svetu zelo aktualno in prav to je botrovalo našemu sodelovanju v umetniškem projektu Janus\, in sicer štirinajstih dijakov[1] Šolskega centra Novo mesto\, SGLVŠ\, vključenih v izbirni predmet glasbeno izražanje\, ter šestnajstih dijakov[2]\, vključenih v izbirni predmet likovno izražanje. Za večino dijakov je bilo raziskovanje povezave med barvo in zvokom enkratna življenjska izkušnja. Z uporabo znanosti\, umetnosti in umetne inteligence za ustvarjanje glasbenih kompozicij\, ki temeljijo na barvah\, pridobljenih iz Merlinovih slik na razstavi v Galeriji Kocka\, oz. likovne analize Merlinovih slik\, smo dokazali bistven pomen sinestezij\, učečim pa priložnosti za navdih\, ustvarjalnost in raziskovanje njihove domišljije. \nddr. Lorena Mihelač \n(Jezikovno pregledala : prof. Marija Nemanič) \n[1] V projektu so pod mentorstvom ddr. Lorene Mihelač sodelovali dijaki\, vključeni v izbirni predmet glasbeno izražanje: Vita Gorenčič\, Nina Hribar\, Laura Klobučar\, Nastja Klukej\, Pija Saje\, Katja Šiško\, Mirjam Borštnar\, Urša Grčar\, Lana Hribar\, Nika Kovačič\, Saša Lenart\, Nina Šteblaj\, Nadja Trunkelj\, Žiga Žepič.\n[2] V projektu so pod mentorstvom prof. Aleksandre Matjašič sodelovali dijaki\, vključeni v izbirni predmet likovno izražanje: Nikolina Avramović\, Žana Bačar\, Klodiana Gacaferi\, Kim Jeršin\, Manca Krajnc\, Hana Lovšin\, Ana Pevec\, Marija Razinger\, Neža Drečnik\, Maksim Hidanovič Stariha\, Eva Nemanič\, Maj Ogulin\, Anila Osmanaj\, Daša Schweiger\, Sara Štukelj. \n  \nVse srednješolce\, ki obiskujete predmete v povezavi z umetnostjo\, vabimo k reševanju ankete\, ki nam bo v pomoč pri nadaljnjem razvoju projekta TUKAJ.
URL:https://kcjt.si/dogodek/lenart-merlin-v-mestu-umetniski-projekt-janus/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/www_2020-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240205T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240205T211000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T144740Z
LAST-MODIFIED:20250806T155749Z
UID:10000061-1707161400-1707167400@kcjt.si
SUMMARY:Gepack
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Žiga Kukovič / igrajo: Jan Gerl Korenč\, Maks Dakskobler\, Pia Skvarča\, Robert Kladnik\, Tine Ugrin / 2023 / 90 min / slovenščina / distribucija: Fivia \nGVERILSKI SLOVENSKI FILMSKI PRVENEC\, POT NA MORJE IN AVTENTIČNO VZDUŠJE\, KI GA USTVARJA MLADA FILMSKA EKIPA. \nV vročih poletnih dneh se »odpičena« druščina prijateljev odpravi na festival na Hrvaško. A zafrkantsko vzdušje hitro prekine razkritje\, ki povsem običajno dogodivščino obrne na glavo. Vse bolj napeto dogajanje preizkuša prijateljstvo in zvestobo protagonistov\, na površje priplavajo skrita hrepenenja in želje. Cesta\, očetov avto\, štirje prijatelji in slepi potnik so elementi\, ki jih v svojem celovečernem prvencu prepleta režiser Žiga Kukovič\, ob tem pa spretno krmari med zabavnimi in napetimi prizori.
URL:https://kcjt.si/dogodek/gepack/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Gepack-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240123T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240123T211000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T144608Z
LAST-MODIFIED:20250806T155752Z
UID:10000060-1706038200-1706044200@kcjt.si
SUMMARY:Pero
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Damjan Kozole / Slovenija / 2023 / 98 min / slovenščina / distribucija: Vertigo \nFILM DAMJANA KOZOLETA O ŽIVLJENJU\, KARIERI IN STRAHOVIH PETRA MUSEVSKEGA (1965–2020). POKLON VELIKEMU SLOVENSKEMU IGRALCU. \n»Vse\, kar sem posnel\, se mi je potem zgodilo v resničnem življenju.« \n– Peter Musevski \n  \nRežija: Damjan Kozole\, fotografija: Sašo Štih\, montaža: Matic Drakulić\, zvok: Julij Zornik\, produkcija: Danijel Hočevar\, Zala Opara\, nastopajo: Primož Pirnat\, Tina Ščavničar\, Mojca Partljič\, Tomi Janežič\, Nina Ivanišin\, Nina Rakovec\, Anja Novak\, Jurij Drevenšek\, Nataša Burger\, Liza Marijina\, Marjuta Slamič\, Blaž Setnikar\, Pia Zemljič\, Nataša Barbara Gračner\, distribucija: Vertigo \n  \nFestivali\, nagrade: Rotterdam (svetovna premiera); Krafft; Dokudoc Maribor; Sarajevo; vesna za posebne dosežke\, Festival slovenskega filma Portorož \n  \n »Za mene je bil vedno Pero\, ne Peter. Leta 2002 sva snemala film Rezervni deli in to je bil začetek najinega prijateljstva in sodelovanja. Potem sva skupaj posnela še šest filmov. Postal je obraz slovenske kinematografije\, na IMDB ima petinpetdeset naslovov\, prejel je srce Sarajeva za najboljšega igralca in številne druge nagrade; filmi\, v katerih je igral\, so se predstavili na najpomembnejših festivalih\, prejeli leva prihodnosti v Benetkah\, nagrado za režijo v Karlovih Varih … Konec leta 2019 sva začela pripravljati nov film. O njem in o njegovih demonih. Marca 2020\, na začetku koronakrize\, je Pero naredil samomor. Nisva posnela niti kadra. Najprej sem se odločil\, da tega filma ne bo. Vendar sem čutil potrebo\, da ga vseeno posnamem. Da se z njim poslovim od Perota. \nMed nastajanjem filma sem spoznaval\, da to ni samo film o njem\, ampak tudi film o meni\, o nas\, in da ne odhaja samo prijatelj\, ampak izginjata tudi družba in svet\, v katera smo verjeli.« \n– Damjan Kozole \n  \nBesedilo: Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/pero/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Pero_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240122T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240122T215000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T144315Z
LAST-MODIFIED:20250806T155756Z
UID:10000059-1705951800-1705960200@kcjt.si
SUMMARY:Okus strasti / La Passion de Dodin Bouffant
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Tran Anh Hung / Francija / 2023 / 135 min / francoščina / distribucija: Fivia \nJULIETTE BINOCHE IN HARMONIJE OKUSOV FRANCOSKE KUHINJE. NA OGLED NE PRIDITE LAČNI! \nLjubezensko pismo (francoski) gastronomiji preraste v odo življenju z vsemi njegovimi preprostimi – in malo manj preprostimi – užitki. Film je Tran Anh Hungu (Norveški gozd) prinesel nagrado za najboljšo režijo v Cannesu. \nRežija: Tran Anh Hung\, scenarij: Tran Anh Hung po romanu La vie et la passion de Dodin-Bouffant\, gourmet Marcela Rouffa\, fotografija: Jonathan Ricquebourg\, montaža: Mario Battistel\, gastronomski svetovalec: Pierre Gagnaire\, produkcija: Olivier Delbosc\, igrajo: Juliette Binoche\, Benoît Magimel\, Emmanuel Salinger\, Patrick d’Assumçao\, Galatea Bellugi\, Jan Hammenecker\, Frédéric Fisbach\, Bonnie Chagneau-Ravoire\, Jean-Marc Roulot\, Yannik Landrein\, Sarah Adler\, distribucija Fivia \nFestivali\, nagrade: Cannes (nagrada za najboljšo režijo); Mill Valley (nagrada občinstva); Montclair (nagrada občinstva); San Sebastián (nagrada Culinary Zinema); francoski kandidat za oskarja; Karlovi Vari; New York; London; Viennale; Liffe \n1885. Kuharska mojstrica Eugénie na idiličnem francoskem podeželju že dvajset let kuha za znamenitega sladokusca Dodina. Skupaj ustvarjata jedi\, ki zadovoljijo tudi najbolj zahtevne brbončice. Medsebojno občudovanje se sčasoma razvije v romantično razmerje\, toda Eugénie je rada svobodna\, zato si nikoli ni želela poroke. Nekega poletnega dne pa se Dodin odloči\, da bo prvič kuhal za svojo ljubljeno … \nBesedilo: Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/okus-strasti-la-passion-de-dodin-bouffant/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Okus-strasti_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240115
DTEND;VALUE=DATE:20240206
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250811T145844Z
LAST-MODIFIED:20250811T150642Z
UID:10000276-1705276800-1707177599@kcjt.si
SUMMARY:Mladi likovni talenti
DESCRIPTION:Predstavljamo izbrana najboljša likovna dela učencev in dijakov po izboru likovnih pedagogov\, najboljše tri pa bo izbrala žirija v sestavi Jasne Kocuvan Štukelj\, Janka Orača in Nataše Mirtič ter jih razglasila na odprtju razstave. \nPredstavljamo izbrana najboljša likovna dela učencev in dijakov po izboru likovnih pedagogov\, najboljše tri pa je izbrala žirija v sestavi Jasne Kocuvan Štukelj\, Janka Orača in Nataše Mirtič ter jih razglasila na odprtju razstave. \n  \nRazstava MLADI LIKOVNI TALENTI je novonastali projekt\, ki poteka v partnerstvu Galerije Kocka z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami v Mestni občini Novo mesto. \nZ razpisom in razstavo želimo mladim odpirati razstavni prostor\, jim nuditi podporo pri njihovem ustvarjanju ter jih skozi strokovno mnenje komisije spodbudno pospremiti v nadaljnjo umetniško pot. \n  \nKomisija v sestavi Jasna Kocuvan Štukelj\, Nataša Mirtič in Janko Orač je podelila: \n  \n1. nagrado ANJI TOMANIČ za celostno povezanost predstavljenega dela z močnim vsebinskim sporočilom o izgubljanju identitete in stiskah mladih\, različne kompozicijske pristope\, skladnost forme in vsebine ter dobro vsebinsko in tehnično izvedbo del (mentorica Tamara Rifelj\, Ekonomska šola Novo mesto)\, \n2. nagrado HANI ROSTOHAR za poglobljeno likovno razmišljanje\, poznavanje likovne zgodovine in citiranje del znanih umetnikov na svojevrsten način tako\, da avtoričina interpretacija izrazno prevladuje nad citiranim avtorjem ter dober občutek za barvo in kompozicijo (mentorica Tamara Rifelj\, Ekonomska šola Novo mesto)\, \n3. nagrado PATRICIJI PEČARIČ za poglobljeno likovno razmišljanje\, učinkovito transformacijo motiva\, zelo močno gradnjo zgodbe in večplastno likovno misel\, prežeto s filmskim načinom razmišljanja\, s katerim je ustvarila delo\, za katero je potreben čas za ogled\, saj se ga ne da dojeti na prvo žogo (mentorica Andreja Novak Gabrič\, OŠ Otočec). \n  \nKomisija je namenila posebna priznanja za prepoznani razvijajoči se talent JAKOBU LORKOVIČU (mentorica Tamara Rifelj\, Ekonomska šola Novo mesto)\, LENARTU ŠTEFANU BERGINCU (mentor Uroš Strugar\, OŠ Grm) in KLARI BABIČ (mentorica Vida Cizel\, OŠ Šmarjeta). \nVodja projekta s strani Galerije Kocka je Sandra Hrovat (Zavod Novo mesto). \nNA RAZSTAVI SODELUJEJO: \nOŠ OTOČEC\nZALA IVA GOTLIB KERIN\, 7. r.\nPATRICIJA PEČARIČ\, 8. r.\nmentorica: Andreja Novak Gabrič \nOŠ ŠMARJETA\nKLARA BABIČ\, 7. r.\nSARA ZUPAN\, 8. r.\nmentorica: Vida Cizel \nOŠ GRM\nLEON ŠTEFAN BERGINC\, 6. r.\nNIKOLINA RAJAK\, 8. r.\nmentor: Uroš Strugar \nEKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO\nANJA TOMANIČ\nPATRIK ŠKOFIC ČRETNIK\nLAURA MERVAR\nHANA ROSTOHAR\nJAKOB LORKOVIČ\nTAJDA MESTNIK\nMAJ PAVLIČ\nmentorica: Tamara Rifelj \nŠOLSKI CENTER NOVO MESTO\nDAŠA SCHWEIGER\nAJDA KAMBIČ\nmentorica: Aleksandra Matjašič
URL:https://kcjt.si/dogodek/mladi-likovni-talenti/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMAGE_01www.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240111T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240111T211000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T144145Z
LAST-MODIFIED:20250806T155758Z
UID:10000058-1705001400-1705007400@kcjt.si
SUMMARY:Prehodi / Passages
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Ira Sachs / Francija / 2023 / 91 min / angleščina\, francoščina / distribucija: Fivia \nFILM\, KI JE PREDRZNO SEKSI IN NESKONČNO MODER V SVOJEM ZAVRAČANJU\, DA BI SE PODREDIL USTALJENIM PRAVILOM LJUBEZENSKEGA ODNOSA. \nNeodvisni ameriški režiser Ira Sachs (Ljubezen je čudna reč) je posnel brutalno iskren portret sodobne ljubezni\, zgodbo o intimnosti\, ranljivosti in poželenju\, v kateri blestijo tri zvezde evropskega arthouse filma. \nRežija: Ira Sachs\, scenarij: Ira Sachs\, Mauricio Zacharias\, fotografija: Josée Deshaies\, montaža: Sophie Reine\, produkcija: Saïd Ben Saïd\, Michel Merkt\, igrajo: Franz Rogowski\, Ben Whishaw\, Adèle Exarchopoulos\, Erwan Kepoa Fale\, distribucija Fivia \nFestivali\, nagrade: Sundance; Berlinale; BAFICI; Karlovi Vari; Liffe \nRežiser Tomas\, ki živi v Parizu z dolgoletnim soprogom Martinom\, se na zabavi po končanem snemanju filma zaplete v vročo romanco z mlado učiteljico Agathe. Razmerje z žensko je za Tomasa vznemirljiva novost\, toda ko si ljubimca omisli tudi Martin\, se v Tomasu prebudi ljubosumje … \nBesedilo: Kinodvor \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/prehodi-passages/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Prehodi_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240109T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240109T214000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T143648Z
LAST-MODIFIED:20250806T155800Z
UID:10000057-1704828600-1704836400@kcjt.si
SUMMARY:Popoldni dveni / Perfect Days
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Wim Wenders / Japonska / 2023 / 124 min / japonščina / distribucija: Fivia \nWIM WENDERS\, LEGENDARNI REŽISER\, KI GA POZNAMO PO FILMIH\, KOT STA NEBO NAD BERLINOM IN PARIZ\, TEKSAS. \nWim Wenders\, se vrača v Tokio\, da bi posnel ganljivo filmsko pesem o iskanju lepote v drobnih trenutkih vsakdanjega življenja. Film z nostalgičnim soundtrackom\, ki vključuje klasike Louja Reeda\, Patti Smith\, Nine Simone in drugih\, je Kojiju Yakushoju prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu. \nRežija: Wim Wenders\, scenarij: Takuma Takasaki\, Wim Wenders\, fotografija: Franz Lustig\, montaža: Toni Froschhammer\, produkcija: Koji Yanai\, igrajo: Koji Yakusho\, Tokio Emoto\, Arisa Nakano\, Aoi Yamada\, Yumi Aso\, Sayuri Ishikawa\, Tomokazu Miura\, Min Tanaka\, distribucija: Fivia \nFestivali\, nagrade: Cannes (nagrada za najboljšega igralca\, nagrada ekumenske žirije); Asia Pacific Screen Awards (nagrada za najboljši film); Karlovi Vari; Telluride; New York; Toronto; San Sebastián; London; Tokio; Viennale; Liffe \nHirayama se zdi povsem zadovoljen s preprostim življenjem čistilca stranišč v Tokiu. Živi v skromnem stanovanju\, polnem starih kaset\, knjig in fotografij. Njegovi dnevi potekajo v mirnem in ustaljenem ritmu: zjutraj vstane\, si pristriže brke\, poskrbi za svoje rastline\, obleče modri kombinezon in sede v kombi. Na poti v službo posluša glasbo\, med odmori fotografira drevesa\, zvečer bere … Niz nepričakovanih srečanj pa postopoma razkrije več o njegovi preteklosti. \nBesedilo: Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/popoldni-dveni-perfect-days/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Popolni-dnevi_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231215
DTEND;VALUE=DATE:20240116
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250811T145742Z
LAST-MODIFIED:20250811T150727Z
UID:10000275-1702598400-1705363199@kcjt.si
SUMMARY:DLUD: Novoletna
DESCRIPTION:Že vse od leta 2014 člani Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja vsak december predstavijo svojo svežo produkcijo v Galeriji Kocka. Tudi to leto\, že devetič zapored\, bodo na ogled zadnja dela naših regijskih likovnih umetnikov. \n  \n  \nNOVOLETNICA\n  \nDarovanje. Novoletni čas stoji v letnem času zime\, daljših noči in mraza. In v koledarskem času poslavljanja od preživelega leta ter polnem pričakovanju vsega v prihajajočem mladem letu. Iz obeh zornih kotov predstavlja čas darovanja\, drugim in sebi\, kar je tudi poslanica naše tokratne Novoletnice. Z razstavo vam široko podarjamo poglede na našo izbrano raznolikost polno najlepših želja. \n  \nPresežki. Darovanje pomeni iskreno dajanje svojega najboljšega. Tistega\, kar ti največ pomeni. Naj bi bilo najboljšega – torej presežkov. Za izbiro in oklic presežkov pa je potrebna velika mera (samo)kritičnosti\, presoje in premišljevanja. \n  \nPremišljevanja. Letni čas\, koledar in priložnost razstave od avtorjev in obiskovalcev terjajo in pričakujejo torej neko poglobljeno premišljevanje. O ustvarjanju\, svoji ustvarjalni poti\, likovnem jeziku\, slikovni konstrukciji\, tematiki\, osebni poetiki in umestitvah v čas in prostor. Premišljevanja nas dvigujejo v osebni in skupnostni rasti in povzdigujejo umetnost z njenimi umetninami. \n  \nEkipnost. Število likovno-društvenih novoletnikov variira – letos nas je skromnih deset od trenutno osmindvajsetih. Razstavljalo nas je že tudi manj\, največ pa lani sedemnajst od sedemindvajsetih. Ampak v umetnosti je tako\, da se avtor verjetno oglasi\, ko ima kaj pomenljivega za povedati. Vsaj naj bi tako funkcioniralo. Ali po drugi strani\, ko se počuti dovolj ustvarjalno polnomočnega bodisi ekipno pripadnega. \n  \nTradicija. Ekipnost povsod in pri nas oscilira – na eni strani se dogajajo včlanjanja\, na drugi  izstopanja. In ves čas raznolike aktualne aktivnosti z raznoliko vpetostjo. Tako nam je uspelo sestaviti že deveto novoletno društveno revijalno  likovno razstavo v tej prelestni galeriji Kocka. To je definitivno tradicija s pričakovanjem desetke na horizontu prihajajočega leta. In v vizuri našega Društva se odpira še nova Galerija Ulti z analogno premierno razstavo PRVA PRVA z otvoritvijo 18.12.2023 ob 18. uri. \n  \nAlojz Konec \n  \n*** \nRAZSTAVLJAJO: \nMartina Hegediš: Benetke\, olje na platnu\, 50 x 67 cm\, 2023 \nMateja Kavčič: Iz cikla Sanje\, oglje na platnu\, 0 80 cm\,2018 \nAlojz Konec: Rogaške žulike\, olje na platnu\, 50 x 70 cm\, 2023 \nJože Marinč: Prijatelja\, akril\, 50 x 70 cm\, 2022 \nJožica Medle: War\, what is it good for?\, suha igla\, jedkanica in visoki tisk\, odtis 51 x 48 cm\, list 100 x70 cm\, 2017 \nJanko Orač: Iz cikla Neskončna reka-(Pri)dih modrine\, akril\, kolaž na platnu\,100 x 80 cm\, 2023 \nIgor Papež: Smeh zaupanja\, akril na platno\, 100 x 100 cm\, 2021 \nMarija Rus: Odsev\, olje na platnu\, 30 x 30 cm\, 2010 \nAndreja Schwenner: Brez besed\, mešana tehnika na platnu\, 40 x 40 cm\, 2023 \nDamjana Stopar: Kaplje 2\, akril na platnu\, 100 x 30 cm\,2023
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlud-novoletna/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/407922272_18087367510400425_3829009495753912838_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231130T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231130T211000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T142831Z
LAST-MODIFIED:20250806T155803Z
UID:10000052-1701372600-1701378600@kcjt.si
SUMMARY:Vzornik
DESCRIPTION:FILM • IZVEN /// SLOVENSKA PREMIERA /// Nejc Gazvoda / igrajo: Mojca Funkl\, France Mandič\, Jure Henigman / Slovenija\, Srbija\, Italija\, Češka / 2023 / 98 min / slovenščina / distribucija: Fivia \nNOV FILM NEJCA GAZVODE JE ABSURDNA PRIPOVED O ABSURDNIH ČASIH\, KI POSTAVLJA\nVPRAŠANJE O TEM\, ALI SE ŠE LAHKO VRNEMO NAZAJ\, ČE TO NI VEČ MOGOČE\, IN KAKO ŽIVETI\nV RESNIČNOSTI POPOLNOMA NOVIH PRAVIL. \nNejc Gazvoda / igrajo: Mojca Funkl\, France Mandič\, Jure Henigman / Slovenija\, Srbija\, Italija\,\nČeška / 2023 / 98 min / slovenščina / distribucija: Fivia \n  \njezik: slovenščina \nrežija: Nejc Gazvoda  |  scenarij: Nejc Gazvoda\, Tomislav Zajec \ndirektor fotografije: Jan Šuster  |  montažer: Andrej Avanzo  |  avtorica glasbe: Janja Lončar \nigrajo: France Mandić\, Mojca Funkl\, Jure Henigman\, Vesna Pernarčič\, Klara Kuk\, Marina Redžepović\, Luka Cimprič\, Matej Puc\, Marko Engelman\, Mirjam Korbar\, Maša Žilavec\, Alenka Kraigher \nproducenta: Aleš Pavlin\, Andrej Štritof (Perfo Production) – distribucija Fivia \n  \n*** \n  \nMaja in Jan\, mama in sin\, se po Majini ločitvi iz Ljubljane preselita v majhen kraj nekam na jug  Slovenije\, blizu državne meje. Jan je v zadnjem razredu osnovne šole\, še nekaj mesecev ima do zaključka\, Maja je psihologinja na tej isti šoli. Film se začne ob ponovnem odprtju šol po koncu epidemije in zdi se\, da se otroci niso vrnili v čas\, kot je bil pred tem. Jana začnejo brez razloga nadlegovati vrstniki\, Maja si nakoplje sovražnico v obliki mlade psihologinje. Jan spozna skrivnostnega moškega\, v katerem zaradi stiske išče podporo\, a cena\, ki jo za to plača\, je velika. Film Vzornik je absurdna pripoved o absurdnih časih\, ki postavlja vprašanje o tem\,  ali se še lahko vrnemo nazaj\, če pa to ni več mogoče\, kako živeti v resničnosti popolnoma novih pravil. \nRežiser je o svojem tretjem celovečernem igranem filmu povedal: »Vzornik je film o zelo določenem obdobju\, sredini leta 2021\, dogaja se v osnovni šoli in vse težave\, s katerimi se ukvarja\, imajo konkretna poimenovanja – medvrstniško nasilje\, osamljenost\, dostojanstvo. Hkrati pa je film moj izlet v osnovnošolska leta in mladost\, ki se z vsakim letom zdi bolj nenavadna\, nenaravna\, tako kot čas\, ki ga po velikem\, grozljivem\, nepozabnem 2020 živimo tudi sedaj. Vzornik je najbrž moj najbolj osebni projekt\, postavljen v najbolj neosebno dobo novejše zgodovine. Iz napetosti med tema dvema poloma izvira to\, kar me v filmu zanima in kar ga bo\, upam\, naredilo izvirnega.« \nV glavnih vlogah nastopajo Mojca Funkl\, France Mandić in Jure Henigman. Film\, katerega producenta sta Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo\, je nastal v mednarodni koprodukciji (Slovenija\, Češka\, Italija\, Srbija). Koproducenti filma so še češki Evolution Films\, italijanski La Sarraz Pictures in srbski Biberche. Sofinancerji filma so Slovenski filmski center\, Češki filmski sklad\, MIC – Italijansko ministrstvo za kulturo in Filmski center Srbije. Pri projektu je sodeloval tudi Filmski studio Viba film. \n  \nNejc Gazvoda je pisatelj\, filmski in gledališki režiser ter scenarist\, rojen leta 1985 v Novem mestu. Diplomiral je iz filmske in televizijske režije na AGRFT v Ljubljani; za diplomsko televizijsko dramo Merica sreče je prejel študentsko Prešernovo nagrado. \nKot scenarist in režiser je podpisal celovečerna filma Izlet (2011) in Dvojina (2013). Izlet je prejel številna posebna priznanja na mednarodnih festivalih\, osvojil tudi pet nagrad Vesna na Festivalu slovenskega filma in veliko nagrado žirije na filmskem festivalu Nashville ter bil slovenski kandidat za nagrado Oskar. Kot soscenarist je Gazvoda sodeloval pri filmu Osebna prtljaga Janeza Lapajneta in pri filmu Razredni sovražnik Roka Bička.
URL:https://kcjt.si/dogodek/vzornik-2/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vzornik_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231129T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231129T212000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T142938Z
LAST-MODIFIED:20250806T155804Z
UID:10000053-1701286200-1701292800@kcjt.si
SUMMARY:Poj mi pesem
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Miran Zupanič / Slovenija / 2018 / 107 min / slovenščina / distribucija: Con film \nDOKUMENTAREC SLEDI UMETNIŠKEMU RAZVOJU VLADA KRESLINA TER PRIKAZUJE KULTURNI KONTEKST\, V KATEREM DELUJE ŽE VEČ KOT ŠTIRIDESET LET. TO JE FILM O GLASBI IN TISTIH\, KI JO IMAJO RADI.\nRežija: Miran Zupanič\, scenarij: Miran Zupanič\, fotografija: Maksimiljan Sušnik\, montaža: Jaka Kovačič\, Miran Zupanič\, zvok: Boštjan Kačičnik\, producent: Boštjan Ikovic\, produkcija: Arsmedia\, nastopajo: Vlado Kreslin\, Eva Strmljan Kreslin\, Katarina Kreslin\, Milan Kreslin\, Vera Pergar\, Blaž Ogorevc\, Jure Potokar\, Anton Avbelj\, Marjan Bokan\, Vojko Kokot\, Mali bogovi in Beltinška banda\, distribucija: Con film \n  \nTista črna kitara\, Namesto koga roža cveti\, Od višine se zvrti … so že ponarodele pesmi Vlada Kreslina. Glasbenik ima pri svojem občinstvu kultni status\, ki ni posledica samopromocijskih prijemov\, ampak rezultat osebne karizme in sugestivnega glasbenega izraza. Ta temelji na prepletu tradicionalne panonske melodičnosti\, rockovskega uporništva in izvirne pesniško-glasbene govorice. Dokumentarec Poj mi pesem sledi Kreslinovemu umetniškemu razvoju ter prikazuje kulturni kontekst\, v katerem deluje že več kot štirideset let. To je film o glasbi in tistih\, ki jo imajo radi. \nMiran Zupanič (1961) je diplomiral na AGRFT v Ljubljani\, kjer poučuje filmsko režijo. Režiral je televizijske igrane filme Operacija Cartier\, Radio.doc\, Igra s pari\, Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine ter kinematografski igrani film Barabe. Med njegovimi dokumentarci sta požela največ pozornosti filma Kocbek\, pesnik v pogrezu zgodovine in Otroci s Petrička. Za svoje filme je prejel vrsto domačih in mednarodnih priznanj\, med drugim nagrado Evropskega združenja regionalnih televizijskih postaj\, zlato nagrado Metoda Badjure\, dva viktorja za najboljšo televizijsko dokumentarno oddajo\, vesno za najboljši celovečerni film ter nagrado Prešernovega sklada. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/poj-mi-pesem/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Poj-mi-pesem_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231123T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231123T211000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T142746Z
LAST-MODIFIED:20250806T155806Z
UID:10000051-1700767800-1700773800@kcjt.si
SUMMARY:Vzornik
DESCRIPTION:FILM • IZVEN /// SLOVENSKA PREMIERA /// Nejc Gazvoda / igrajo: Mojca Funkl\, France Mandič\, Jure Henigman / Slovenija\, Srbija\, Italija\, Češka / 2023 / 98 min / slovenščina / distribucija: Fivia \nNOV FILM NEJCA GAZVODE JE ABSURDNA PRIPOVED O ABSURDNIH ČASIH\, KI POSTAVLJA\nVPRAŠANJE O TEM\, ALI SE ŠE LAHKO VRNEMO NAZAJ\, ČE TO NI VEČ MOGOČE\, IN KAKO ŽIVETI\nV RESNIČNOSTI POPOLNOMA NOVIH PRAVIL. \nNejc Gazvoda / igrajo: Mojca Funkl\, France Mandič\, Jure Henigman / Slovenija\, Srbija\, Italija\,\nČeška / 2023 / 98 min / slovenščina / distribucija: Fivia \n  \njezik: slovenščina \nrežija: Nejc Gazvoda  |  scenarij: Nejc Gazvoda\, Tomislav Zajec \ndirektor fotografije: Jan Šuster  |  montažer: Andrej Avanzo  |  avtorica glasbe: Janja Lončar \nigrajo: France Mandić\, Mojca Funkl\, Jure Henigman\, Vesna Pernarčič\, Klara Kuk\, Marina Redžepović\, Luka Cimprič\, Matej Puc\, Marko Engelman\, Mirjam Korbar\, Maša Žilavec\, Alenka Kraigher \nproducenta: Aleš Pavlin\, Andrej Štritof (Perfo Production) – distribucija Fivia \n  \n*** \n  \nMaja in Jan\, mama in sin\, se po Majini ločitvi iz Ljubljane preselita v majhen kraj nekam na jug  Slovenije\, blizu državne meje. Jan je v zadnjem razredu osnovne šole\, še nekaj mesecev ima do zaključka\, Maja je psihologinja na tej isti šoli. Film se začne ob ponovnem odprtju šol po koncu epidemije in zdi se\, da se otroci niso vrnili v čas\, kot je bil pred tem. Jana začnejo brez razloga nadlegovati vrstniki\, Maja si nakoplje sovražnico v obliki mlade psihologinje. Jan spozna skrivnostnega moškega\, v katerem zaradi stiske išče podporo\, a cena\, ki jo za to plača\, je velika. Film Vzornik je absurdna pripoved o absurdnih časih\, ki postavlja vprašanje o tem\,  ali se še lahko vrnemo nazaj\, če pa to ni več mogoče\, kako živeti v resničnosti popolnoma novih pravil. \nRežiser je o svojem tretjem celovečernem igranem filmu povedal: »Vzornik je film o zelo določenem obdobju\, sredini leta 2021\, dogaja se v osnovni šoli in vse težave\, s katerimi se ukvarja\, imajo konkretna poimenovanja – medvrstniško nasilje\, osamljenost\, dostojanstvo. Hkrati pa je film moj izlet v osnovnošolska leta in mladost\, ki se z vsakim letom zdi bolj nenavadna\, nenaravna\, tako kot čas\, ki ga po velikem\, grozljivem\, nepozabnem 2020 živimo tudi sedaj. Vzornik je najbrž moj najbolj osebni projekt\, postavljen v najbolj neosebno dobo novejše zgodovine. Iz napetosti med tema dvema poloma izvira to\, kar me v filmu zanima in kar ga bo\, upam\, naredilo izvirnega.« \nV glavnih vlogah nastopajo Mojca Funkl\, France Mandić in Jure Henigman. Film\, katerega producenta sta Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo\, je nastal v mednarodni koprodukciji (Slovenija\, Češka\, Italija\, Srbija). Koproducenti filma so še češki Evolution Films\, italijanski La Sarraz Pictures in srbski Biberche. Sofinancerji filma so Slovenski filmski center\, Češki filmski sklad\, MIC – Italijansko ministrstvo za kulturo in Filmski center Srbije. Pri projektu je sodeloval tudi Filmski studio Viba film. \n  \nNejc Gazvoda je pisatelj\, filmski in gledališki režiser ter scenarist\, rojen leta 1985 v Novem mestu. Diplomiral je iz filmske in televizijske režije na AGRFT v Ljubljani; za diplomsko televizijsko dramo Merica sreče je prejel študentsko Prešernovo nagrado. \nKot scenarist in režiser je podpisal celovečerna filma Izlet (2011) in Dvojina (2013). Izlet je prejel številna posebna priznanja na mednarodnih festivalih\, osvojil tudi pet nagrad Vesna na Festivalu slovenskega filma in veliko nagrado žirije na filmskem festivalu Nashville ter bil slovenski kandidat za nagrado Oskar. Kot soscenarist je Gazvoda sodeloval pri filmu Osebna prtljaga Janeza Lapajneta in pri filmu Razredni sovražnik Roka Bička
URL:https://kcjt.si/dogodek/vzornik/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vzornik_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231117
DTEND;VALUE=DATE:20231206
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250811T145659Z
LAST-MODIFIED:20250811T150708Z
UID:10000274-1700179200-1701820799@kcjt.si
SUMMARY:SKULPTE: V kraljestvu Povodnega moža
DESCRIPTION:Vsakoletna pregledna razstava članov Društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte nas vedno znova preseneti z izvirnimi kreacijami\, ki jim ne manjka duhovitosti\, pripovednosti in oblikovnih novosti. Tokrat so avtorji iskali ustvarjalni navdih v bajeslovnem kraljestvu Povodnega moža. Letos se je odločilo razstaviti svoja dela štirinajst avtorjev\, trije med njimi so z novim članstvom osvežili društvo in se na razstavi predstavljajo prvič. Za spodbudo društvene pripadnosti in ustvarjalne samozavesti se jim je pridružil še Jože Kumer\, akademsko izobražen slikar\, ki pa se z ljubeznijo posveča tudi kiparskemu načinu likovnega izražanja. \nTokratna stalna letna razstava kamnitih likovnih del v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu – Galerija Kocka z naslovom V kraljestvu Povodnega moža je z novimi skulpturami dopolnjena zbirka skulptur s postavitve\, ki jo je društvo pripravilo ob prazniku Krajevne skupnosti Drska v maju 2023 na prostem\, ob likovnem projektu Povodnega moža na Krki. Člani društva so se ideji postavitve projekta odzvali z izrazom osebne ustvarjalnosti\, poleg individualnih skulptur še z dvema skulpturama večjega formata Vodno vilo in Zeliščarja Rudolfa kot nadaljevanjem skupinskega dela\, z namenom dopolnitve začetega izvirnega projekta\, ki temelji na literarni predlogi pravljične pripovedke o Povodnem možu\, o njegovem kraljestvu porečja reke Krke\, o njegovih podanikih\, pa tudi o ljudeh\, ki živijo ob reki in so z njo usodno povezani. Skulpturi sta se trajno pridružili obstoječemu projektu na drugi strani sprehajalne poti Portoval. \nTo\, da se je razstava zgodila na prostem in je razsežnost razstavljenih stvaritev manjšega\, komornega formata\, ji je dalo še posebno vrednost in pomen. Razstava je tako prišla k obiskovalcem in ne obratno. Ljubiteljem likovne umetnosti je bila na voljo v okolju\, ki ga neposredno vsebinsko in oblikovno dopolnjuje\, kar ji daje verodostojnost ustvarjalnega početja. \nPričakujemo in želimo si\, da bodo člani društva Skulpte v prihodnosti dodali dosedanjemu projektu še kakšno pravljično figuro in tako dopolnili sijajno pripoved o Povodnem možu na Krki in domišljijskih likih\, ki dajejo likovno-literarnemu podvigu smisel in celoto. \nJožef Matijevič\numetnostni zgodovinar\, likovni kritik
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-v-kraljestvu-povodnega-moza/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Skulpte-2023-37.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231116T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231116T221000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T143040Z
LAST-MODIFIED:20250806T155809Z
UID:10000054-1700164800-1700172600@kcjt.si
SUMMARY:Varuhi formule / Čuvari formule
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Dragan Bijelogrlić / Srbija\, Slovenija\, Črna gora\, Makedonija / 2023 /120 min / srbščina\, francoščina / distribucija: Fivia \n»ČUVARI FORMULE/LANČANA REAKCIJA JE PREDVSEM ZGODBA O IZJEMNI ČLOVEŠKI HUMANOSTI\, KI JO JE NAVDIHNILO RESNIČNO DOGAJANJE IZ LETA 1958\,« POVE REŽISER DRAGAN BJELOGRLIĆ.\nRežiser: Dragan Bjelogrlić \nIgrajo: Alexis Manenti\, Dragan Bjelogrlić\, Jeremie Laheurte\, Jurij Drevenšek\, Lionel Abelanski\, Olivier Barthélémy\, Predrag ‘Miki’ Manojlović\, Radivoje Bukvić \nFilm\, posnet po resnični zgodbi\, režiserja in igralca Dragana Bjelogrlića VARUHI FORMULE govori o nesreči leta 1958 v Vinči\, zaradi katere bi lahko izgubilo življenje šest raziskovalcev. \nPotem\, ko je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito 17. maja 1958 slovesno s pritiskom na gumb v okviru jugoslovanskih jedrskih sanj zagnal prvi raziskovalni jedrski reaktor Vinča pri Beogradu\, se je še isto leto\, 15. oktobra\, na tem reaktorju zgodila nesreča. Šest srbskih znanstvenikov je bilo podvrženih smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju. Ker so se zavedali\, da obsevanim v Beogradu ne bodo znali pomagati\, so vseh šest takoj odpeljali na zdravljenje v pariško bolnišnico Fondation Curie. \nTamkajšnji zdravniki so se v želji\, da poskusijo rešiti življenja\, odločili za eksperimentalno zdravljenje – za presaditev kostnega mozga. Tega so mladim raziskovalcem darovali prostovoljci\, Parižani\, ki so zaradi nevarnosti takšne operacije takrat tvegali tudi svoja življenja. Tako je bila v tej pariški bolnišnici prvič v zgodovini izvedena transplantacija kostnega mozga. \nV mednarodni igralski zasedbi je vidno vlogo agenta UDBE odigral slovenski igralec Jurij Drevenšek\, film je nastal v koprodukciji produkcijske hiše Perfo in so ga lani snemali tudi v jedrskem reaktorju Instituta Jožef Stefan v Ljubljani in v Škofji Loki. \nSrbsko-slovensko-črnogorsko-makedonsko koprodukcijo je režiral Dragan Bjelogrlić\, ki v filmu tudi igra\, ob njem pa nastopajo še Alexis Manenti (glavna vloga v filmu »Les misérables«\, zmagovalcu filmskega festivala v Cannesu 2019 in francoski nominaciji za oskarja)\, Radivoje Raša Bukvić\, Predrag Miki Manojlović\, Lionel Abelanski\, Ognjen Mićović\, Anne Serra in drugi. Film sklene pesem Put\, ki sta jo skupaj ustvarila MAGNIFICO in KONSTRAKTA. \nNAGRADE/FESTIVALI\nsvetovna premiera Locarno Film Festival 2023 \nnagrada Variety Piazza Grande (žirija kritikov filmske revije Variety) za najboljši film – Locarno FF\nnagrada Pardo Verde Ricola t.i. zeleni leopard (posebne žirije) – Locarno FF\nnagrada občinstva za najboljši film – Sarajevo Film Festival 2023 \n  \n*** \nTRIVIA \n– film je posnet po resnični zgodbi\n– temelji na knjigi »Slučaj Vinča« profesorja Gorana Milašinoviča\, ki je izšla leta 2017\n– skladbo za film je naredil Roberto Magnifico (režiserjev dolgoletni sodelavec) in Konstrakta (srbska – -predstavnica za Pesem Evrovizije 2022)\n– snemanje filma je trajalo eno leto na avtentičnih lokacijah v Srbiji\, Sloveniji in Franciji\n– svetovna premiera je bila na 76. filmskem festivalu v Locarnu 2023 na Piazza Grande\n– film je imel gala projekcijo (regionalna premiera) 15. avgusta 2023 v Narodnem gledališču v Sarajevu in na festivalu prejel nagrado občinstva za najboljši film\n– slovenski del filma je bil posnet v jedrskem reaktorju Instituta Jožef Stefan v Ljubljani in v Škofji Loki. Vidno vlogo agenta UDBE je odigral slovenski igralec Jurij Drevenšek
URL:https://kcjt.si/dogodek/varuhi-formule-cuvari-formule/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/VARUHI_FORMULE_Bjela-Miki-Jurij-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231113T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231113T213000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T143159Z
LAST-MODIFIED:20250806T155811Z
UID:10000055-1699905600-1699911000@kcjt.si
SUMMARY:Jesensko listje / Kuolleet lehdet
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Aki Kaurismäki / Finska\, Nemčija / 2023 / 81 min / finščina / distribucija: Fivia \nKAURISMÄKIJEV »ČETRTI DEL TRILOGIJE O PROLETARIATU« JE NEŽNA TRAGIKOMEDIJA O DVEH OSAMLJENIH DUŠAH\, KI IŠČETA LJUBEZEN V ČASU EKONOMSKE NEENAKOSTI\, VOJNE IN NEGOTOVOSTI.\nRežija: Aki Kaurismäki\, scenarij: Aki Kaurismäki\, fotografija: Timo Salminen\, montaža: Samu Heikkilä\, zvok: Pietu Korhonen\, produkcija: Aki Kaurismäki\, Misha Jaari\, Mark Lwoff\, Reinhard Brundig\, igrajo: Alma Pöysti\, Jussi Vatanen\, Janne Hyytiäinen\, Nuppu Koivu\, Matti Onnismaa\, Simon Al-Bazoon\, Martti Suosalo\, Alma-Koira\, Sakari Kuosmanen\, Maria Heiskanen\, Alina Tomnikov\, Maustetytöt\, distribucija: FIVIA – Vojnik \nFestivali\, nagrade: Cannes (nagrada žirije); velika nagrada FIPRESCI za najboljši film leta; München (nagrada občinstva); Filmski festival Midnight Sun\, Sodankylä; Karlovi Vari; Sarajevo; Toronto; San Sebastián; New York \n  \nV helsinškem karaoke-baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči\, toda življenje vedno najde način\, da postavi ovire na pot tistim\, ki iščejo srečo … \nFilm je navdihnila pesem Les feuilles mortes\, ki jo je leta 1945 spisal Jacques Prévert\, uglasbil pa Joseph Kosma. Pesem najbolj poznamo v interpretaciji Yvesa Montanda\, angleško verzijo sta pod naslovom Autumn Leaves med drugim izvajala Frank Sinatra in Nat King Cole\, finsko različico\, ki jo slišimo v filmu\, pa poje Olavi Virta\, znan tudi kot »kralj finskega tanga«. \n  \n»Čeprav sem si ustvaril dvomljivo slavo z nekaterimi precej nasilnimi in nepotrebnimi filmi\, sem spričo vseh nesmiselnih in zločinskih vojn končno sklenil napisati zgodbo o nečem\, kar bi človeštvu morda lahko omogočilo prihodnost: o hrepenenju po ljubezni\, o solidarnosti\, zaupanju\, spoštovanju do sočloveka\, narave ter vsega živega in mrtvega – pod pogojem\, da si to zasluži.\nMimogrede se ponižno priklanjam še hišnim bogovom Bressonu\, Ozuju in Chaplinu\, seveda pa sem za to katastrofalno polomijo odgovoren čisto sam.«\n– Aki Kaurismäki \n»Veliko je bilo besed o obupno predolgih filmih letošnje izdaje [festivala v Cannesu]\, potem pa pride mimo Kaurismäki in v 80 minutah brez pretencioznosti\, a z veliko mero ironije in humanizma pove več kot vsi ostali tekmovalni filmi skupaj. Jesensko listje je preprost film o dveh osamljenih dušah\, ki potrebujeta ves film\, da se končno najdeta in sporazumeta. Kaurismäki se definitivno stara\, a na žlahten način /…/. Melanholična bravura o osamljenosti in hrepenenju.«\n– Simon Popek\, Dnevnik \n»Kaurismäkijev najnovejši 81-minutni film\, svež in grenko-sladek kot poznojesenski vetrič\, se na prvi pogled morda res zdi majhen\, vendar prinaša ganljiv opomin – tako z zgodbo kot skozi gledalsko izkušnjo –\, da je bridkost življenja mogoče prenašati le\, dokler gremo lahko v kino in ji za trenutek pobegnemo. /…/ Jesensko listje je pronicljiva in rahločutna oda malim lepotam življenja\, ki jih zlahka spregledamo\, če jih nimamo priložnosti videti na velikem platnu. Čeprav ima pridih pravljice in romantični naboj sirkovske melodrame\, njegova vera v našo sposobnost\, da v temi najdemo svetlobo\, niti za trenutek ne deluje lažno ali naivno – in ko bomo gledali ta film\, jo bomo tam tudi našli.«\n– David Ehrlich\, IndieWire \n»Vodilni humanist evropskega filma znova dokazuje svoje tesno sorodstvo z mojstrom Chaplinom. Dialogi se razvijajo z enako igrivo lahkotnostjo kot v Možu brez preteklosti\, ki je pred dvema desetletjema navduševal v Cannesu\, vsak vidik filma pa podpira celoto – od veličastnih posnetkov Tima Salminena\, melanholičnih igralskih nastopov\, čudovito natančnega ritma montaže in diskretno duhovite scenografije do posrečenih glasbenih izbir. Jean Renoir je nekoč s svojo umetnostjo skušal spremeniti svet\, a je moral priznati\, da ne more končati vojne. Jesensko listje\, topla\, obvladana mojstrovina zrelega avtorja\, sodi v isti žanr čudovitih iluzij. Po ogledu filma iz mraka kinodvorane pod severno sonce stopimo malo bolj srečni kot prej.«\n– Lauri Timonen\, Filmski festival Midnight Sun\, Sodankylä \n»S tem\, ko se ne spreminja\, se Aki Kaurismäki upira psevdospremembam tako imenovanega napredka. Ker se razredni boj nadaljuje z nezmanjšano močjo\, ker so proletarci povsod po svetu še vedno izkoriščani\, ker vojna še naprej divja pred našim pragom\, ker lahko tistim\, ki jih je zlomila družba\, film tudi danes pomaga nazaj na noge: Kaurismäki dokazuje\, da Chaplin ostaja najboljši odgovor na nizkotnosti sveta\, Bresson pa na nizkotnosti filmskega sveta. Kako ganljivo in pomirjujoče je opazovati našo strašljivo sedanjost\, ki znova odzvanja v Kaurismäkijevem nadvse umestnem in suverenem anahronizmu! Novice še nikoli niso bile slabše\, liki pa se vrtijo v peklenskih krogih bede: piješ\, ker si depresiven\, depresiven si\, ker piješ; delo ne zadošča za preživetje\, zato kradeš in izgubiš službo – in tako dalje. Toda človeštvo\, ki se tu zrcali v najmanjšem premiku obrvi ali glave\, se bo vedno znova postavilo na noge in celo naredilo nekaj manjših čudežev\, dokler bo melanholični Finec verjel vanj. Jesensko listje se svetu\, polnemu kaosa in krivic\, zoperstavlja z jedrnatostjo in natančnostjo dialogov\, igre in režije. In seveda s humorjem\, ki je najvišji znak dostojanstva.«\n– Marcos Uzal\, Cahiers du cinéma \n»Jesensko listje je še ena Kaurismäkijevih zapeljivih in očarljivih cinefilskih komedij\, v kateri odmeva nalezljivi rock’n’roll. Film je romantičen in prisrčen\, poln suhega humorja\, ki nikoli ne podcenjuje ali ironizira čustev\, prinaša pa tudi nekaj ostrih pripomb na račun sodobne politike. /…/ Kljub naslovu je to film\, ki ima v srcu pomlad.«\n– Peter Bradshaw\, The Guardian \n»Sodeč po prvih odzivih na novinarski projekciji [v Cannesu] je Jesensko listje točno tisto\, kar smo po tednu dni predolgih in prenapihnjenih filmov vsi potrebovali. Nekaj preprostega\, nekaj inteligentnega. Nekaj\, kar je tako lahko vzljubiti.«\n– Marta Bałaga\, Cineuropa \n»Nekatere filmske ustvarjalce zlahka vzamemo za samoumevne. Eden takšnih je Finec Aki Kaurismäki\, čigar filmi /…/ so tako dosledni in prepoznavni\, da novica o novem zlahka izzove le skomig z rameni. In prav zato je Jesensko listje takšno presenečenje letošnjega festivala – ne ker bi se Kaurismäki odpovedal suhemu humorju\, ki je njegov zaščitni znak vsaj od filma Hamlet v svetu poslov (1986)\, temveč zato\, ker ga je pripeljal blizu popolnosti.«\n– Ben Kenigsberg\, RogerEbert.com \n»Dragulj lepote in upanja«.\n– Télérama
URL:https://kcjt.si/dogodek/jesensko-listje-kuolleet-lehdet/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Jesensko-listje_04.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20231113T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20231113T193000
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250806T143511Z
LAST-MODIFIED:20250806T155814Z
UID:10000056-1699898400-1699903800@kcjt.si
SUMMARY:Ris / Lynx
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Laurent Geslin / Francija / 2023 / 82 minut / francoščina / distribucija: Fivia \nŽIVLJENJE ENE NAJBOLJ SKRIVNOSTNIH EVROPSKIH ŽIVALI SPOZNAVAMO SKOZI ZGODBO O ODRAŠČANJU DRUŽINE MLADIH RISOV V OSRČJU GORSKEGA MASIVA JURE.\nGozd je njegovo kraljestvo. \nV osrčju gorskega masiva Jure ob koncu zime zazveni čuden klic. Silhueta evrazijskega risa skoraj neopazno spolzi mimo bukev in jelk\, ko kliče svojo spremljevalko. S spremljanjem življenja risjega para in njunih igrivih mačjih mladičev odkrivamo povsem nov svet\, ki nam je blizu\, a tako malo poznan. Skozi njihove oči opazujemo tudi svet gamsov\, lisic\, sokolov\, hermelinov\, srn\, jelenov in drugih gozdnih živali. \nDinamičen dokumentarni film razkriva ključno vlogo\, ki jo ima ta diskretni plenilec v naravi\, in ravnovesje\, ki ga vzpostavi v občutljivem okolju. Hkrati pa zgodba vzbuja upanje\, da je nekatere napake preteklosti vendarle mogoče in vredno popraviti. \nRežiser je bil kot otrok priča ponovni naselitvi risov v gozdove\, potem ko smo jih ljudje v Zahodni Evropi iztrebili. Zdelo se mu je\, da je priča čudežu – sanjaril je\, kako risu sledi\, se skriva in ga opazuje. Kot fotograf in snemalec se je zares podal v gozd\, pod gorske vrhove\, in opazoval. Risji družini je sledil leta in leta in počasi začenjal razumeti življenje ene najbolj skrivnih evropskih živali.
URL:https://kcjt.si/dogodek/ris-lynx/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/lynx3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231017
DTEND;VALUE=DATE:20231104
DTSTAMP:20260420T025755
CREATED:20250811T145543Z
LAST-MODIFIED:20250811T145543Z
UID:10000273-1697500800-1699055999@kcjt.si
SUMMARY:LJUBOMIR ZIDAR: Tudi ta kos je bil nekoč del nekega drevesa
DESCRIPTION:Razstava akademskega kiparja in restavratorja Ljubomirja Zidarja je posvečena drevesu\, tej prastari prispodobi povezave med nebom in zemljo. \nIz najglobje globočine\nkorenina sreba soke\,\nvrh kot mreža\, v zračne toke\nvržena\, lovi jasnine.\n(Oton Zupančič) \n  \n*** \nOda drevesu \nRazstava akademskega kiparja in restavratorja Ljubomirja Zidarja je posvečena drevesu\, tej prastari prispodobi povezave med nebom in zemljo.\nUpodablja ga na veliko različnih načinov\, včasih skoraj realistično\, drugič ga stilizira do čistega simbola\, nikoli pa ga ne zanima formalna analiza zakonitosti rasti\, kot je Mondriana\, ki se je v obširni seriji slik lotil istega motiva\, pripeljala do geometrijske abstrakcije\, temveč beleži predvsem doživljanje čustvenih stanj\, ki jih vzbudi pogled na drevo.\nV nepretrgan friz po stenah galerije razporejene podobe dopolnjujejo lesene skulpture\, v katerih je še bolj očitno izraženo občudovanje drevesa. Monumentalne\, blizu minimalizmu\, vedno ohranjajo osnovne karakteristike in naravno strukturo lesa. V vertikalne valovnice in spirale povezani majhni pozabljeni koščki lesa presenečajo s svojevrstno in prefinjeno dinamiko\, včasih s pozlato jedra ali kovinskim vložkom še dodatno poudari svoje spoštovanje do materiala svojih skulptur\, ki ga obdeluje z največjo možno tankočutnostjo in ročno spretnostjo\, kakršno so posedovali stari vrhunski mojstri umetniške obdelave materialov. Lahko rečem\, da je pričujoča razstava slavospev lepoti drevesa. \nJiři Bezlaj \nLjubomir Zidar je rojen 14. novembra 1950 v Vižmarjih pri Ljubljani.\nV letih 1973–1977 je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in diplomiral pri prof. Slavku Tihcu. Leta 1978 se je vpisal na podiplomski študij restavratorstva in diplomiral leta 1983 pri prof. Francu Kokalju. Od leta 1976 dalje je deloval kot restavrator\, vmes pa je tudi ustvarjal.\nKot predsednik Zveze likovnih društev Slovenije je v letih 2003–2010 organiziral številne likovne dogodke za odrasle in mladino. V tem času je tudi deloval na mednarodnih povezavah med umetniki vzhodnih evropskih držav (Poljska\, Ukrajina in Hrvaška).\nDanes kot upokojenec še vedno deluje kot restavrator in ob tem ustvarja v kiparstvu ter slikarstvu. Vsako leto ob osmem februarju v svojem ateljeju prireja kulturni dogodek z razstavo svojih likovnih del in likovnih del prijateljev. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/ljubomir-zidar-tudi-ta-kos-je-bil-nekoc-del-nekega-drevesa/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Polish_20231004_094403699_www-scaled.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR