BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240711T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240711T220000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T152744Z
LAST-MODIFIED:20250806T152744Z
UID:10000082-1720731600-1720735200@kcjt.si
SUMMARY:Milosti polni / Llenos de gracia
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nRoberto Bueso / Španija / 2022 / 109 min / podnapisi\, španščina / 10+ / distribucija: Demiurg \nNavdihujoč družinski film o nogometu\, nunah in predrzno navihani enajsterici\, poln humorja\, topline in srčne predanosti.
URL:https://kcjt.si/dogodek/milosti-polni-llenos-de-gracia/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Milosti-polni_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240709T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240709T232000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T152605Z
LAST-MODIFIED:20250806T152605Z
UID:10000081-1720558800-1720567200@kcjt.si
SUMMARY:Okus strasti / La Passion de Dodin Bouffant
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nTran Anh Hung / Francija / 2023 / 135 min / francoščina / distribucija: Fivia \n1885. Kuharska mojstrica Eugénie na idiličnem francoskem podeželju že dvajset let kuha za znamenitega sladokusca Dodina. Skupaj ustvarjata jedi\, ki zadovoljijo tudi najbolj zahtevne brbončice. Medsebojno občudovanje se sčasoma razvije v romantično razmerje\, toda Eugénie je rada svobodna\, zato si nikoli ni želela poroke. Nekega poletnega dne pa se Dodin odloči\, da bo prvič kuhal za svojo ljubljeno …
URL:https://kcjt.si/dogodek/okus-strasti-la-passion-de-dodin-bouffant-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Okus-strasti_02-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240704T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240704T231000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T152500Z
LAST-MODIFIED:20250806T155656Z
UID:10000080-1720126800-1720134600@kcjt.si
SUMMARY:Strišje mali odrasli / Neljä pientä aikuista
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nSelma Vilhunen / Finska / 2023 / 122 min / finščina / distribucija: Demiurg \nLjubi in pusti ljubiti! Finska komična drama pripoveduje o paru srednjih let\, ki se odloči vstopiti v zapleteni svet poliamorije. Nenavadna »zgodba o odraščanju« je na Liffu prejela nagrado žirije Art kino mreže Slovenije.
URL:https://kcjt.si/dogodek/strisje-mali-odrasli-nelja-pienta-aikuista/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Stirje-mali-odrasli_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240612T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240612T222000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T152334Z
LAST-MODIFIED:20250806T155659Z
UID:10000079-1718218800-1718230800@kcjt.si
SUMMARY:Suhe trave / Kuru Otlar Üstüne
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Nuri Bilge Ceylan / Turčija\, Nemčija\, Francija / 2023 / 197 min / turščina / distribucija: Fivia \nUčitelj likovne vzgoje se po počitnicah vrne v zasneženo vas na vzhodu Anatolije\, kjer končuje četrto leto obveznega službovanja. Toda sredi še ene neskončne zime začne počasi izgubljati upanje\, da bo kdaj pobegnil nespodbudnemu podeželskemu okolju … \nV filmu turškega mojstra Nurija Bilgeja Ceylana (Zimsko spanje) veličastna\, prostrana narava postane kulisa za romaneskni potop v globine človeške duše. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/suhe-trave-kuru-otlar-ustune/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Suhe-trave_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240611T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240611T201500
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T152219Z
LAST-MODIFIED:20250806T155702Z
UID:10000078-1718128800-1718136900@kcjt.si
SUMMARY:20.000 vrst čebel /  20.000 especies de abejas
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Estibaliz Urresola Solaguren / Španija / 2023 / 129 min / španščina\, francoščina / distribucija: Demiurg \nOsemletni deklici ni všeč\, ko jo ljudje kličejo z imenom Aitor. Vzdevek Cocó zveni bolje\, a tudi ne čisto prav. Medtem ko med čebeljimi panji raziskuje svojo identiteto\, ženske iz njene družine razmišljajo o lastnih življenjih in željah … \nPrvenec baskovske režiserke je devetletni igralki prinesel nagrado za najboljšo vlogo na lanskem Berlinalu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/20-000-vrst-cebel-20-000-especies-de-abejas/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/20000-vrst-cebel.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240610
DTEND;VALUE=DATE:20240812
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250811T150458Z
LAST-MODIFIED:20250811T150458Z
UID:10000282-1717977600-1723420799@kcjt.si
SUMMARY:HARUMI SONOYAMA
DESCRIPTION:Harumi Sonoyama je mojster japonske sodobne grafike\, ki se je uveljavila prek grafičnega\ngibanja sōsaku-hanga z osnovnim izhodiščem\, da so vse faze procesa izdelave grafike delo\nenega človeka. \n  \nHarumi Sonoyama je diplomiral na Univerzi Zokei v Tokiu leta 1971. Živi in dela v Jokohami na Japonskem. Je član in direktor upravnega odbora prestižnega združenja japonskih grafičnih umetnikov JPA Japan Print Association. Že več kot štiri desetletja ustvarja in sodeluje na številnih razstavah ter je prejemnik več pomembnih nagrad\, njegova dela pa so uvrščena v številne zbirke\, med drugimi Museum of Contemporary Art Tokyo (Japonska)\, British Museum (Velika Britanija)\, Moderna galerija Ljubljana (Slovenija)\, Museum of Modern Art Taipei (Tajvan)\, Machida City Museum of Graphic Arts (Japonska). \nHarumi Sonoyama je mojster japonske sodobne grafike\, ki se je uveljavila prek grafičnega gibanja sōsaku-hanga z osnovnim izhodiščem\, da so vse faze procesa izdelave grafike delo enega človeka. Njegove črno-bele in barvne litografije delujejo kot fotografije\, kar nakazuje\, da umetnik z izjemno veščino tehnično obvlada detajle. Prevladujoči motivi njegovih litografij so vsakdanji predmeti v njegovem bivanjskem okolju. \nIzdelujem litografije za vse vrste grafičnih odtisov. Tehnično gledano uporabljam tradicionalne kamnite plošče\, cinkove plošče in aluminijaste plošče\, polirane s smirkom in obdelane. Slikam samo ročno\, z barvicami in tušem. Čeprav moja dela pogosto zamenjujejo s fotolitografijami\, so vse poslikane ročno\, seveda ne uporabljam računalnika. Dela in tehnike so neločljivi in kot nekdo\, ki je izhajal iz starih tehnik\, te stare tehnike spoštujem in cenim pri ustvarjanju svojih del.\n– Harumi Sonoyama \n  \n**** \niz spremne besede Leona Zakrajška: \n  \nHARUMI SONOYAMA – MOJSTER SVETLOBE IN MAGIJA LITOGRAFIJE \nJaponska je nesporno dežela z eno najdaljših umetniških in kulturnih praks ter tradicij na svetu. \nZa primerno razumevanje dela prof. Harumija Sonoyame je potrebno pogledati v bogato preteklost razvoja grafike v deželi vzhajajočega sonca\, saj prav zaradi nje dela modernih avtorjev Japonske izražajo in zrcalijo posebno kakovost\, ki je edinstvena na svetu. Sonoyama je zagotovo najboljši primer\, je avtor\, ki je prestopil meje svoje domovine in je pravi ambasador japonske umetnosti na svetovnem umetniškem prizorišču. \nGrafika je na Japonskem prisotna že od leta 770\, ko so menihi pod vplivom kitajskega budizma prinesli prva besedila v lesorezu. Preko medija odtiskovanja svetih besedil v lesorezu so z željo po širitvi vere in filozofije tako prodirali po otoku\, ki je bil v nekem smislu vedno izoliran in zaprt za tujino. \nKasneje je v obdobju Tokugawa (1603–1867) umetnik Tawaraya Sotatsu\, ki je bil v prvi vrsti slikar\, začel v lesorezih izražati poseben grafični jezik in ustvaril bolj sodobno\, novo likovno govorico.  Leta 1765 je osnovnemu linijsko črnobelemu lesorezu sledila prva barvitost in novi principi tiska večbarvnega lesoreza. Tehnologija odtiskovanja lesenih matric je hitro požela zanimanje\, nova znanja so prinesla tudi razvoj cehovskih centrov\, ki so od vsega začetka stremeli k vrhunski kakovosti izdelkov. \nJaponski mojstri so bili vedno znani po vrhunski dodelanosti in tehničnem znanju\, ki sta se razvijala največkrat znotraj družinskih delavnic. Ta tradicija se je prenašala več stoletij iz roda v rod do današnjih dni.  Mnoga obdobja\, ki so bila posvečena razvoju grafike\, so močno zaznamovala umetnost Japonske. Japonski lesorez mokuhanga je izrazita in izvirna likovna govorica. \nIzbiram dve obdobji\, ki sta po mojem mnenju najbolj pomembni prelomnici v umetnosti Japonske\, saj sta še posebej močno izražali likovni jezik japonske tradicije v grafiki: obdobje ukiyo-e\, ki je izoblikovalo likovno govorico Japonske z deli\, posvečenimi sveti gori Fuji\, samurajem\, pokrajini\, kabukiju in Bijin-ga lepoticam. Skozi obdobje ukiyo-e  se je že v 17. stoletju razvil posebne vrste realizem\, primerljiv z evropsko renesanso. Umetnost tega obdobja je kot prva zaslovela v Evropi zaradi izvoza porcelana v holandska pristanišča\, kamor so z ladjami tovorili lomljivi porcelan\, zavit prav v odtise ukiyo-e. Takrat te grafike na Japonskem še niso slovele kot umetniška dela in so bila obrtniški izdelki. Znana so dela velikih umetnikov iz tega obdobja; Katsushika Hokusai (1760-1849)\, Kitagawa Utamaro (1753–1806)\, Utagawa Hiroshige (1797–1858) in mnogih drugih. \nV začetku 20. stoletja je nastopilo obdobje sōsaku-hanga\, za katerega je značilen preplet z evropskimi likovnimi trendi. Takrat so namreč japonski umetniki pričeli obiskovati evropske šole\, kar je prineslo mešanje stilov in tehnik\, ki so obojestransko obogatile umetniški jezik\, sinergija umetniških praks pa je prinesla povsem nov likovni izraz in kakovost tudi v tehničnem smislu. \nBogastvo vseh teh znanj je vidno tudi v umetnosti današnjega časa\, čeprav zadnjih štirideset let\, odkar se ukvarjam z japonsko grafiko\, opažam velike spremembe v likovnem in tehničnem jeziku. Kot kaže\, stare grafične tehnike in znanja počasi izumirajo tudi na Japonskem\, saj ne morejo več tekmovati z novimi tehnologijami\, ki so – na mojo žalost – prevzele naša življenja in posegajo tudi v umetnost\, žal pa imajo pogosto za posledico izgubo tako na kakovosti kot izvirnosti. Način življenja se spreminja in mlajše generacije avtorjev nimajo več potrpljenja in želje po delu s tradicionalnimi tehnikami\, k temu pa pripomore tudi dejstvo\, da mnogi kustosi in muzeji niso naklonjeni originalni grafiki. \nKljub vsemu obstaja na Japonskem še vedno veliko umetniških združenj\, ki skrbijo za prenašanje in varovanje tradicije in znanj. Med njimi je vodilno JPA Japan Print Assdociation –Nihon Hanga Kyoukai\, eno najstarejših in najboljših\, ki skrbi za ohranjanje japonske tradicionalne grafike. \nSonoyama je pomemben član in aktivist omenjenega združenja in je močno vplival na povezovanje japonske grafične umetnosti s tujino in obratno\, bil je mentor in profesor na Tokijskih akademijah. Je nagrajenec mnogih pomembnih mednarodnih bienalov in razstav. Zadnja leta širi svoje znanje v vlogi profesorja in mentorja v azijskih državah ter razstavlja v pomembnih muzejih. V slovenskem in evropskem prostoru je dobro znan\, saj je bil leta 1985 dobitnik nagrade na Grafičnem bienalu Ljubljana. \nEvropo redno obiskuje in razstavlja kot član združenja in tudi samostojno. Imel sem veliko srečo\, da sem ga osebno spoznal že leta 1988\, in od takrat sva močno povezana. Prav prof. Harumi Sonoyama mi je odprl vrata na Japonsko in imel sem čast\, da sem se med letoma 1997 in 1998 izpopolnjeval in bogatil svoje znanje v njegovi delavnici kot štipendist japonske vlade. Predstavil me je dvema mojima bodočima profesorjema\, starostama mokuhanga lesoreza prof. Fumiu Kitaoki (1918–2007) in prof. Yukiu Reiu (1928–2003)\, od katerih sem črpal bogato znanje japonskih grafičnih in slikarskih tehnik. Odprl mi je vrata do članov združenja JPA in tako sem sprva postal promotor japonske grafike v Evropi in leta 2022 tudi član. Zasluga za vse to gre prav njemu. Neizmerno sem mu hvaležen za vso pomoč\, vodenje in prijateljstvo. \nNjegovo umetniško delo je od vsega začetka posvečeno tehniki litografije v kamnu in izvedbi litografije na ploščah. \nMed letoma 1968 in 1972 je študiral na Univerzi Zokei v Tokiju in leta 1976 s pomočjo japonske vlade odšel za dve leti v Pariz in Združene države Amerike. Svoje znanje je izpopolnjeval v slovitih grafičnih studijih. \nOdlikujeta ga vrhunska dovršenost v tehničnih veščinah in izvirna in svetovno prepoznana likovna govorica. Zaradi svojega mojstrstva je bil prepoznan že med bivanjem v Parizu in je tiskal za mnoge avtorje. Omenim naj japonskega umetnika Kumia Sugaia (1919–1996)\, ki je več desetletij živel v Parizu\, prof. Harumi Sonoyama pa je bil njegov osebni tiskar. \nPo vrnitvi na Japonsko je odprl svoj studio za grafiko v Tokiju\, potem pa se je preselil v bližino Jokohame in začel tiskati za najpomembnejše japonske umetnike\, med drugimi tudi za slovite umetnike\, kot so Tamako Kataoka (1905–2008)\, Toko Shinoda (1913–2021) in Shiko Munakata  (1903–1975). Tiskal je tudi za ameriško umetniško legendo Sama Francisa (1923–1994). \nIntimni umetniški svet mojstra litografije Harumija Sonoyame je močno zaznamovan predvsem z izjemno dovršeno grafično tehniko\, ki ji je zvest že petdeset let.\nVsa njegova dela odlikuje vrhunska izvedba in odličnost likovne govorice\, skozi katero se barvni odtenki in nanosi prekrivajo s pomočjo tiskanja večjega števila matric. Barvni nanosi so lazurni in včasih izvedeni tudi v tehniki\, ki koketira s tradicionalno metodo bokashi. Omenjena metoda velja za največje mojstrstvo prehodov barvnih tonov\, ki se medsebojno prelijejo v koprenaste meglice ter pričarajo motiv v mehkobi svetlobe in likovnega jezika. Zanj bi rekel\, da je sočen in veličasten v svoji prikriti melanholiji. Motivi v njegovih delih so najpogosteje predmeti iz vsakdanjega življenja\, kar deluje arhaično\, na trenutke celo renesančno\, a hkrati zelo moderno.\nGledalca prevzame realizem\, ki deluje kot fotografski zapis\, a je mojstrska risba\, sta oko in roka umetnika\, ki skozi vrhunsko znanje in pretanjen občutek vodita v izvirnen umetniški izraz. \nZelo sem hvaležen prof. Sonoyami\, da je v kratkem času že drugič letos obiskal Zagreb in Slovenijo. Hvaležen sem za njegovo pripravljenost\, da je našel čas in prišel\, predstavil svojo umetnost in znanje. Od srca se zahvaljujem. \nLeon Zakrajšek\nZagreb\, maj 2024
URL:https://kcjt.si/dogodek/harumi-sonoyama/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/sonoyama_tisk.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240606T203000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240606T221500
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T152110Z
LAST-MODIFIED:20250806T155706Z
UID:10000077-1717705800-1717712100@kcjt.si
SUMMARY:Rdeče nebo / Roter Himmel
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Christian Petzold / Nemčija / 2023 / 103 min / nemščina / distribucija: Demiurg \nPoletje ob Baltskem morju. Vroče je in že več tednov ni deževalo. Pisatelj Leon je s prijateljem Felixom namenjen v počitniško hišo sredi gozda\, da bi tam v miru končal svoj roman. Toda ob prihodu mladeniča ugotovita\, da ne bosta sama: v kuhinji brni pralni stroj\, na mizi so napol prazni kozarci za vino\, po tleh pa ženska oblačila … \nZgodba o poletju\, po katerem nič več ne bo tako\, kot je bilo. Neprizanesljiva\, čustveno večplastna komedija nravi je Christianu Petzoldu (Phoenix\, Undine) prinesla srebrnega medveda na Berlinalu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/rdece-nebo-roter-himmel/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Rdece-nebo.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240606T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240606T201000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T151952Z
LAST-MODIFIED:20250806T155710Z
UID:10000076-1717696800-1717704600@kcjt.si
SUMMARY:Pankrt / Bastarden
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Nikolaj Arcel / Danska / 2023 / 127 min / danščina/ distribucija: Fivia \nMads Mikkelsen in Nikolaj Arcel se deset let po Kraljevski aferi vračata s Pankrtom\, mogočnim zgodovinskim epom o osvajanju danske divjine\, hkrati pa intimno\, brezčasno zgodbo o življenju\, ki se zgodi\, medtem ko delamo druge načrte.
URL:https://kcjt.si/dogodek/pankrt-bastarden/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Pankrt_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240527T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240527T213000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T151545Z
LAST-MODIFIED:20250806T155712Z
UID:10000075-1716840000-1716845400@kcjt.si
SUMMARY:Zbudi me
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Marko Šantić / igrajo: Jure Henigman\, Timon Šturbej\, Nataša Barbara Gračner\, Živa Selan\, Jurij Drevenšek\, Tamara Avguštin\, Benjamin Krnetić\, Blaž Setnikar / Slovenija\, Srbija\, Hrvaška / 2022 / 85 min / slovenščina / distribucija: Fivia \nNadvse aktualna zgodba o ksenofobiji\, kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Dobitnik petih vesen na zadnjem Festivalu slovenskega filma\, tudi za najboljši celovečerec.
URL:https://kcjt.si/dogodek/zbudi-me/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Zbudi-1me_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240527T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240527T192000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T151224Z
LAST-MODIFIED:20250806T155715Z
UID:10000074-1716832800-1716837600@kcjt.si
SUMMARY:Daaaaaalí!
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Quentin Dupieux / Francija / 2023 / 77 min / francoščina / distribucija: Fivia \nFrancoski mojster absurda Quentin Dupieux (Mandibule) se poklanja svojemu idolu v igrivi in nepredvidljivi »ne-biografiji«\, ki pokaže\, da je bila Dalíjeva največja umetnina njegova osebnost. \nFilm razkrije Dalíja\, kakršnega javnost še ni videla\, in dokaže – če je dokaz sploh potreben –\, da je Daaaaaalí po vsej verjetnosti edini umetnik na tem bednem malem planetu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/daaaaaali/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Daaaaaali_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240527
DTEND;VALUE=DATE:20240528
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250811T150134Z
LAST-MODIFIED:20250811T150214Z
UID:10000279-1716768000-1716854399@kcjt.si
SUMMARY:RAZVOJ VIZUALNE PISMENOSTI IN IZKUŠNJA UMETNOSTI V ŽIVO / nacionalni medresorski strokovni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji
DESCRIPTION:RAZVOJ VIZUALNE PISMENOSTI IN IZKUŠNJA UMETNOSTI V ŽIVO / nacionalni medresorski strokovni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji\n\nVizualno pismenost definiramo kot sposobnost branja in interpretiranja vizualnih podob; gre za primarno pismenost in del osnovne kompetence 21. stoletja. Dnevno nas obkrožajo informacije\, ki temeljijo v vizualnemu jeziku\, vključujejo vizualno simboliko in uporabljajo komunikacijske načine\, ki zahtevajo specifično razbiranje vsebin – vizualno mišljenje.\n  \nPosvet\, ki povezuje izobraževalce in kulturno umetniške snovalce\, namenjamo strokovnim delavcem s področja vzgoje in izobraževanja ter kulture in zainteresirani širši javnosti. \nNacionalni posvet na temo razvoja vizualne pismenosti v razmerju med kulturnimi ustanovami in vzgojno-izobraževalnimi zavodi bo potekal po zaključku medresorskega projekta Tedna umetnosti v vrtcih in šolah\, katerega častni pokrovitelj je Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. \n  \nNACIONALNI MEDRESORSKI STROKOVNI POSVET O KULTURNO-UMETNOSTNI VZGOJI\nRAZVOJ VIZUALNE PISMENOSTI IN IZKUŠNJA UMETNOSTI V ŽIVO\nKulturni center Janeza Trdine\, Novo mesto\nponedeljek\, 27. maj 2024\, 8.30–17.30\n  \n>>>>>>> PRIJAVA\n______________________________________________________________________________________ \nPROGRAM\n8.30–9.15 / Zbor udeležencev\, akreditacija in prevzem darilne vrečke \n  \n______________________________________ \n1. DEL\n  \n9.15–9.30 / Pozdravni nagovori \n9.30–9.45 / Nada Požar Matijašič / Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS: Predstavitev dokumenta\, ki je bil sprejet na tretji svetovni UNESCOvi konferenci o kulturno-umetnostni vzgoji v Abu Dabiju \nNa letošnji UNESCO 3. svetovni konferenci o kulturno-umetnostni vzgoji so ministri in predstavniki držav z vsega sveta potrdili dokument\, ki določa okvir in smernice za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje. S sprejetjem dokumenta so prepoznali nepogrešljiv prispevek kulture in umetnosti k celostnemu in vključujočemu razvoju posameznikov in družb ter podprli nadaljnja svetovna in nacionalna prizadevanja o povezovanju izobraževalnih in kulturnih resorjev. Predstavljen bo kratek oris dokumenta in skladnost z aktualnim dogajanjem v vzgojno-izobraževalnem ter kulturnem prostoru. \n  \nZačetek zbiranja vprašanj obiskovalcev preko aplikacije. \nPosvet na ustvarjalni način interpretira slikar Jože Kotar. \n  \n9.45–11.15 / Plenarni predavanji \n  \n9.45–10.30 / Ciril Horjak / ilustrator\, stripar\, likovni pedagog in prejemnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2023: Človeštvo za preživetje potrebuje likovno pismenost \n»Ves svet se maje\, jaz pa rojen\, da mu ravnam tečaje\,« pravi Hamlet v slovenskem prevodu Milana Jesiha. Stripar in ilustrator Ciril Horjak neravnovesje naše nove resničnosti komentira v risbi in besedi. Je eden tistih ljudi\, ki verjame\, da sta za rešitev človeštva potrebni tudi likovnost in dobra stara obrt. To zagovarja z vso epistemološko strastjo\, ki jo premore\, zato mu velja prisluhniti. \nCiril Horjak\, ki se večkrat podpiše s psevdonimom dr. Horowitz\, je med najbolj prepoznavnimi avtorji slovenske karikature in stripovske umetnosti. Rojen v Slovenj Gradcu\, delujoč v Ljubljani\, diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Jožefu Muhoviču in Milanu Eriču. Doslej je izdal vrsto avtorskih stripov in soustvaril različne stripovske almanahe\, svoje karikature pa je objavil v številnih domačih in tujih revijah in časopisih. Za svoje delo je prejel več mednarodnih in domačih nagrad\, med drugim ga je leta 2017 nagradilo tudi Društvo novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske dosežke. \n  \n10.30–11.15 / Katarina Dajčman / umetnostna zgodovinarka in kustosinja / Dolenjski muzej Novo mesto: Razvoj vizualne pismenosti in izkušnja umetnosti v živo \nKatarina Dajčman predstavlja izjemen pomen doživetja umetnine v živo znotraj muzeja ali galerije. Izpostavlja raznolikost »branja« in interpretiranja likovnih del v različnih kontekstih\, vključno z vizualnimi podobami\, ki jih srečujemo v javnem prostoru. Dotika se tudi vprašanj\, kako je razvoj umetnostnozgodovinske stroke vplival na napredek vizualizacije pri podajanju vsebin. \nKatarina Dajčman je umetnostna zgodovinarka\, zaposlena kot kustosinja v Dolenjskem muzeju Novo mesto.  Ukvarja se z lokalno in regijsko likovno umetnostjo od baroka do sodobnosti. Postavlja avtorske razstave in deluje kot kuratorka razstav sodobnih likovnih ter vizualnih ustvarjalcev. Je avtorica več razstavnih katalogov\, besedila objavlja v različnih publikacijah in revijah. Je članica Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva ter Slovenskega muzejskega društva. \n  \n11.15–11.30 / Odmor \n  \n11.30–12.45 / Predstavitev primerov dobrih praks \nV slovenskem šolskem prostoru je mogoče velikokrat najti navdihujoče primere dobrih poučevalnih praks s področja umetnosti. Nekateri izmed primerov se še posebej dotikajo področja vizualne pismenosti\, ki jo pedagogi skupaj z mladimi razvijajo skoz igro\, ob neposrednem delu z umetninami\, v sodelovanju z institucijami s področja umetnosti\, ob medpredmetnem povezovanju ter povezovanju z drugimi področji umetnosti. Skozi deset primerov dobre poučevalne prakse predstavljamo učinkovite pristope na raznolikih ravneh. \n  \n>>> Jakčeva steza (vrtec in 1.–5.razred OŠ)  \n1. Klavdija Kotar / JSKD OI Novo mesto: Do meja hotenj in zmožnosti … ustvariti prostor\, da se razkrije ustvarjalnost \nV okviru delavnic ustvarjamo pogoje za ustvarjalno delovanje\, širimo splošno likovno razgledanost in spodbujamo k individualnemu umetniškemu ustvarjanju do meja posameznikovih zmožnosti in hotenj. Raznovrstni programi omogočajo našim udeležencem bodisi sistematično poglabljanje v eno likovno temo\, bodisi prehajanje s področja na področje ter širjenje likovnega obzorja.  \n2. Lavra Fabjan / Dolenjski muzej: Krepitev vizualne pismenosti skozi ustvarjalne delavnice / Dolenjski muzej v sodelovanju z vrtci in nižjimi razredi OŠ \nČe želimo\, da bodo ljudje radi obiskovali muzeje\, moramo poskrbeti\, da bodo že najmlajši obiskovalci začutili\, da je neposredni stik s predmeti iz preteklosti zanimiv. Izkušnje kažejo\, da drži dejstvo: kar slišimo\, pozabimo\, kar vidimo\, si zapomnimo in kar naredimo\, znamo. \n3. Meta Potočnik / Vrtec Pedenjped: Vrtec na obisku v kulturni ustanovi \nRazvijanje kulturne zavesti in sprejemanje kulture in umetnosti je pomemben delež v najzgodnejšem obdobju življenja vsakega posameznika. V vrtcu Pedenjped dajemo dojemanju umetnosti še poseben poudarek skozi dodatne dejavnosti. \n4. Katja Štesl / Stripburger: Živel strip! Živela Animacija! \nStrip kot multimodalno besedilo\, kjer se prepletata dva koda branja; verbalni in vizualni kod s svojo igrivostjo in možnostjo lastnega izraza že od nekdaj nagovarja mlade k branju in ustvarjanju. Festival Živel strip! Živela Animacija! preko stripa že vrsto let razvija vizualno pismenost med mladimi ter spodbuja mlade stripovske avtorje k zapisu svojih doživetij znotraj kadrov in oblačkov. \n5. Matjaž Geder\, Hedviga Kovač\, Miran Flegar / OŠ II Murska Sobota in OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova: Razvoj vizualne pismenosti mladih skozi aktivnosti v galerijskem prostoru (Galerija Božidar Jakac\, Kostanjevica na Krki in 4. CestArt Festival Gornja Radgona) \nPredstavitev primera dobre prakse posega v vizualno pismenost skozi tri projekte dveh med seboj povezanih osnovnih šol: Kultura skozi petje\, Likovne delavnice v galeriji Božidar Jakac ter 2. Razstava dveh osnovnih šol z izdelki “NE – BESNE ŽIVALI” na 4. CestArt Festivalu Gornja Radgona. \n  \n>>> Lamutova steza (6.–9. razred OŠ in srednje šole) \n1. Uroš Strugar / OŠ Grm: Likovne kolonije / Vizualna pismenost raste s pomočjo praktičnega spoznavanja različnih likovnih govoric \nLikovne kolonije nudijo učencem rast vizualne pismenosti s pomočjo praktičnega spoznavanja različnih likovnih govoric s pomočjo mentorjev oz. njihovih tolmačenj likovnega sporočanja na tovrstnih srečanjih in so zaželeno in uspešno dopolnilo primarnemu osnovnošolskemu likovnemu izobraževanju. \n2. Tamara Rifelj / Ekonomska šola Novo mesto: Krepitev vizualne pismenosti in video delavnice \nV sodelovanju s kulturnimi ustanovami in izborom kakovostnih vsebin\, ki so prilagojene sodobnemu času in tehnologiji ter miselni naravnanosti mladih\, ustvarjamo prostor za razumevanje\, izražanje in ustvarjanje naših dijakov. \n3. ddr. Lorena Mihelač / Srednješolski center Novo mesto: Preplet vizualnega in glasbenega: novi pristopi k percepciji umetnosti \nVizualna in glasbena umetnost se ne zdita povezani\, vendar je dandanes v sodobnih kulturah njihov preplet vse bolj običajen in pomemben. Eksperimentirati s prepletanjem vizualne in glasbene umetnosti pomeni raziskati nove izrazne možnosti in obogatiti vseobsegajočo lastno izkušnjo. \n4. Sabina Mattersdorfer / OŠ Jožeta Moškriča: Razvoj vizualne pismenosti mladih s fotografijo in animiranim filmom \nFotografija in animirani film pritegneta pozornost učencev in jih še bolj motivirata k likovnem ustvarjanju in k razvijanju lastne vizualne pismenosti. Predstavitev ponuja vpogled v primere fotografiranja po postopku risanja s svetlobo ter oblikovanja animiranih filmov osnovnošolcev. \n5. Klavdija Kotar / JSKD OI Novo mesto: Do meja hotenj in zmožnosti … ustvariti prostor\, da se razkrije ustvarjalnost \nV okviru delavnic ustvarjamo pogoje za ustvarjalno delovanje\, širimo splošno likovno razgledanost in spodbujamo k individualnemu umetniškemu ustvarjanju do meja posameznikovih zmožnosti in hotenj. Raznovrstni programi omogočajo našim udeležencem bodisi sistematično poglabljanje v eno likovno temo\, bodisi prehajanje s področja na področje ter širjenje likovnega obzorja.  \n  \n12.45–13.45 / Odmor za kosilo \nZaključek zbiranja vprašanj \n  \n13.45–14.30 / Okrogla miza: Krepitev vizualne pismenosti skozi obisk umetnosti v živo in odgovori na zbrana vprašanja \nOkrogla miza z izhodiščem v naslovni temi posveta si postavi vprašanje:  kakšna  je in kakšna naj bo izkušnja umetnosti v živo\, da bomo razvijali vizualno pismenost? \nSodelujejo: Vlasta Henigsman / OŠ Belokranjskega odreda Semič; Lili Šturm / MGLC  Ljubljana; Primož Krašna / Zavod RS za šolstvo\, Teden umetnosti v šoli \nModeratorka: Nina Ostan / Zavod RS za šolstvo \n  \n______________________________________ \n2. DEL\n  \n14.30–17.30 / Sklop predstavitvenih delavnic in obisk razstavnih prostorov v Novem mestu: \n  \n• Likovna delavnica (JSKD OI Novo mesto) \nGRAFIČNA DELAVNICA  \nUdeleženci se bodo seznanili z različnimi grafični tehnikami\, podrobneje pa bodo spoznali grafične tehnike visokega tiska.  \nSLIKARSKA DELAVNICA  \nUdeleženci se bodo seznanili z osnovnimi barvnimi teorijami (barvni krog\, mešanje barv\, barvno skladje\, modulacija)\, razlika med risbo in sliko\, pozitivni in negativni prostor slike.   \n• Voden sprehod po Novem mestu / vizure in vizualne točke (dr. Tomaž Slak\, u.d.i.a.) \nSprehod z mestnim arhitektom in profesorjem na Fakulteti za arhitekturo dr. Tomažem Slakom ter opazovanje prostora ob strokovni razlagi o prenovi starega mestnega jedra\, o podrobnostih v arhitekturni zasnovi\, ki na prvi pogled niso opazne\, a so zaznavne\, o pogledih\, s katerih opazujemo arhitekturo in še o marsičem. \n• Delavnica stripa (Matej Kocjan) \nLikovna delavnica »Stripo-uk« udeležence vpelje v načine in orodja\, s katerimi lahko vključimo strip v poučevalni proces kot uvodno motivacijo\, razlago in predvsem ustvarjalen odziv učencev na določeno temo/snov\, ki jo obravnavamo v razredu.   \n• Igriva arhitektura za odrasle (Natalija Zanoški\, mag. arh.) \nAli mora biti ta hiša ravno taka?Podali se bomo v ozadje ustvarjalnega sveta nastajanja enodružinskih hiš in si ob koncu odgovorili na naslovno vprašanje slovenskega arhitekta Edvarda Ravnikarja\, ki se je rodil v Novem mestu. \n• Ogled novomeških razstavnih prostorov in razstav \nGalerija Dolenjskega muzeja (Življenje na tej in oni strani – Novo mesto pred 3000 leti)\, Jakčev dom (Stalna likovna razstava Dolenjskega muzeja: Božidar Jakac)\, Galerija Ulti (Andreja Schwenner: Linija)\, Galerija Kocka (Vladimir Leben: Ogrožena Vrsta) \nPRIJAVA \nNa brezplačno strokovno usposabljanje se prijavite z e-prijavo\, ki jo najdete na www.kcjt.si/galerija-kocka \nZaradi učinkovitejše organizacije in zaradi omejitev udeležbe na posameznih dogodkih prijavo posredujte čim prej\, najpozneje do 20. maja 2024. Udeleženci celodnevnega posveta prejmejo potrdilo o udeležbi na strokovnem usposabljanju. E-prijava je potrebna tudi\, če se želite udeležiti le posameznih programskih dogodkov. \n  \nOrganizatorja posveta: Zavod Novo mesto / Galerija Kocka in Zavod RS za šolstvo\nSoorganizatorji in partnerji: Ministrstvo za kulturo RS\, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS\, JSKD OI Novo mesto\, Dolenjski muzej Novo mesto\, Vrtec Pedenjped Novo mesto\nProgramsko-organizacijski odbor: Sandra Hrovat\, Lili Šturm\, Nina Ostan\, Primož Krašna\, Nada
URL:https://kcjt.si/dogodek/razvoj-vizualne-pismenosti-in-izkusnja-umetnosti-v-zivo-nacionalni-medresorski-strokovni-posvet-o-kulturno-umetnostni-vzgoji/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/logo_PJSDP.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240524T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240524T221000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T151152Z
LAST-MODIFIED:20250806T155717Z
UID:10000073-1716580800-1716588600@kcjt.si
SUMMARY:Radikal / Radical
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Christopher Zalla / Mehika / 2023 / 125 min / španščina / distribucija: Demiurg \nUčenci osnovne šole v obmejnem mehiškem mestu sodijo med najslabše v državi. Njihov svet je poln nasilja\, revščine in korupcije\, v razredu pa vlada vzdušje strogosti in discipline. Toda novi učitelj Sergio se odloči poskusiti nekaj povsem drugačnega. Da bi prebudil radovednost učencev in pomagal uresničiti njihov potencial\, vpelje radikalno novo metodo poučevanja. Rezultati presenetijo vse … \n  \nFilm\, posnet po resnični zgodbi\, je prejel nagrado občinstva na festivalu Sundance.
URL:https://kcjt.si/dogodek/radikal-radical/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Radikal_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240524T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240524T195000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T151008Z
LAST-MODIFIED:20250806T155720Z
UID:10000072-1716573600-1716580200@kcjt.si
SUMMARY:Kako seksati / How to Have Sex
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Molly Manning Walker / Velika Britanija / 2023 / 98 min / angleščina / distribucija: Fivia \nŠestnajstletnice Tara\, Skye in Em prispejo v grško žurersko letovišče Malia na počitnice svojega življenja – potovanje\, ki ga mora pred vstopom v odraslost odkljukati vsako dekle … Celovečerni prvenec britanske režiserke ponuja pretanjen in sočuten pogled na najstniško prijateljstvo\, samoodkrivanje in spolnost. \nGlavna nagrada v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/kako-seksati-how-to-have-sex/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Kako-seksati-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240519T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240519T212000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T150854Z
LAST-MODIFIED:20250806T155723Z
UID:10000071-1716148800-1716153600@kcjt.si
SUMMARY:Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Maja Weiss / Slovenija / 2023 / 79 min / distribucija: Bela film \nDokumentarec Maje Weiss pripoveduje zgodbe štirih ukradenih otrok\, zadnjih še živečih slovenskih žrtev nacističnega rasnega programa Lebensborn.
URL:https://kcjt.si/dogodek/zajeti-v-izviru-slovenski-otroci-lebensborna/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Zajeti-v-izviru_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240513
DTEND;VALUE=DATE:20240608
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250811T150359Z
LAST-MODIFIED:20250811T150359Z
UID:10000281-1715558400-1717804799@kcjt.si
SUMMARY:VLADIMIR LEBEN: Ogrožena Vrsta
DESCRIPTION:Lebnova likovna pripoved je vizualni tekst\, ki je vselej v kontekstu izpovedi v  ilustrativnem smislu obravnave. Izhaja iz zaznanih\, doživetih in dojetih karakterizacij\, ugotovitev\, dovtipnih pripomb. S posluhom jih vizionarsko razgrne v satire. \nKaj bi rekel Adorno\n  \nIkonografija živali na Lebnovih platnih so animalistične scenerije – živalski motivi in animalistični žanr. Njegova animalistika je nekakšen bestiarij\, vseskozi prežet z moralnimi nauki. Kot naslikane živalske pripovedi nosijo literarne parabole\, pripovedke\, ki nudijo prenekatera aktualna etična spoznanja in moralna vodila. Lahko gledamo njegove personifikacije živali ali pa animalizacije ljudi. Postavlja vprašanje empatije v različne objektivnosti\, resnice in resničnosti. In ponujeno nam je ogledalo\, v katerem se ugledamo kot družba in kot naše početje. \nAnimacija\, ki jo je Leben sedem let predaval na ljubljanski Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani\, je tudi skelet njegovega slikarstva. Dinamična animacija gibljivih slik iz risank postane statična animacija na njegovih slikah. Oživljanje gibanja se preobrazi v oživljanje karakterja in duše naslikanega upodobljenca – bodisi vidnega\, bodisi prezentiranega. \nStilistika ob prvem pogledu na Lebnova dela potrjuje njegova pop-artistična izhodišča izpred trideset let in dodatno z barvnim chiaroscurom reminiscira na ameriškega slikarja Edwarda Hopperja (1882–1967)\, ki je bil eden desetih najslavnejših ameriških slikarjev med realizmom in simbolizmom ameriškega načina življenja. Odslikaval je mistično atmosfero vsakodnevnega urbanega ameriškega življenja\, ki se globalno širi. Tega motri ter slikarsko obravnava tudi Leben. \nNaracija – Lebnova likovna pripoved je vizualni tekst\, ki je vselej v kontekstu izpovedi v  ilustrativnem smislu obravnave. Izhaja iz zaznanih\, doživetih in dojetih karakterizacij\, ugotovitev\, dovtipnih pripomb. S posluhom jih vizionarsko razgrne v satire: bivanjsko\, osebno\, psihološko\, družabno\, družbeno\, filozofsko ali politično v smislu Orwellove Živalske farme iz leta 1945. Pojavi se distopija\, antiutopija ali negativna utopija kot zvrst neke več ali manj delne fikcije. Kot naslednica utopije za usodo človeštva prinaša grozo\, pri čemer pa ne nudi nobenega velikega upanja. Tak je tudi Lebnov aktualni razstavni nastop Ogrožena vrsta v novomeški Galeriji Kocka. Njegova predstavitev tokrat obsega štiri vsebinske sklope\, nize oljnih slik na platnu kot nekakšne poliptihe: Škofjeloški pasijon\, Orthodogs\, Beg možganov\, Arrivals-Departures & Becerillo. Pripovedujejo že njegovi naslovi del. \nForma ali videz Lebnovih slik je vselej dodelan: na izhodišču kompleksnega genskega zapisa stojijo duhovite ideje\, iz katerih zraste zelo trdno risarsko izdelana statična konstrukcija animacije\, ki ji v številnih lazurnih slojih oljne barve namesti » »mišičevje in kožo«\, da finalno naravnost odrsko zažari. Prizor deluje kot vizualno zaključena\, notranja\, samozadostna odrska chiaroscuro iluzija\, ki nagovarja gledalce in odmeva svoje komuniciranje tudi s širšo sociološko javnostjo oziroma z različnimi javnostmi. \nEstetika\, mimesis in svoboda izražanja več ali manj avtomatično pripeljejo do estetskih razmišljanj filozofa in sociologa estetike modernizma Theodorja W. Adorna (1903–1969). Umetniška dela v Adornovi estetski teoriji so in niso to\, kar so. To docela aplicirajo Lebnova dela\, ki svojo vsebinsko pripoved gradijo na večpomensko strukturiranih upodobljenih podob in njihove neposredne ter drugotne simbolike. Adornova lepota je avtonomna kognicija\, tako tudi Lebnova\, čeprav ustvarja v določenih nizih oziroma ciklih. Oba kognitivno razlagata fenomene avtonomne umetnosti estetskega modernizma. Predstavljata resnico in estetiko industrijskih proizvodov še vedno aktualne množične (pop)kulture. Ta resnica biva nekje med gledalci in umetniškim delom. Resnica umetniškega dela tako izmuzljivo pulzira med vsemi možnimi utemeljitvami\, kar pa predstavlja izhodišče za Adornovo estetiko trenutka. Po njegovem mnenju umetniška dela predstavljajo epifenomene\, se pravi nekaj\, kar se neprestano spreminja in česar ni moč natančno določiti. \n  \nAlojz Konec\, aprila 2024
URL:https://kcjt.si/dogodek/vladimir-leben-ogrozena-vrsta/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vabilo_V.LEBEN_OGROZENA-VRSTA.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240415
DTEND;VALUE=DATE:20240514
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250811T150311Z
LAST-MODIFIED:20250811T150311Z
UID:10000280-1713139200-1715644799@kcjt.si
SUMMARY:DLUPP\, DLUM\, DLUSP\, LDK\, DLUD: Dobimo se v Novem mestu
DESCRIPTION:. meddruštvena razstava predstavlja obliko meddruštvenega mreženja in obsega 25 likovnih del 25 umetnic in umetnikov iz DLUPP\, DLUM\, DLUSP\, LDK in DLUD\, petih od devetih konstitutivnih društev ZDSLU. \nLetošnji organizator mreženja\, ki je bilo v širši ediciji postavljeno v KC PT Šentjernej pod naslovom Rdeča nit\, je DLUD.\nRazstavo je kurirala umetnostna zgodovinarka Kristina T. Simončič\, ki med predhodno izbranimi in sedaj prikazanimi deli ugotavlja rdečo nit njihovega v splošno aktualnost umeščenega likovnega ustvarjanja\, ki avtorje in razstavljena dela povezuje v prepoznavne dele niti. \n  \nRazstavljajo: \nBagrat Arazyan\, Vladimir Bačič\, Igor banfi\, Brut Carniollus\, Jože Denko\, Matjaž Duh\, Andreja Eržen\, Lučka Falk\, Endre Göntér\, Endre Göntér\, ml.\, Cvetka Hojnik\, Azad Karim\, Alojz Konec\, Jože Marinč\, Peter Marolt\, Klavdija Marušič\, Slađana Matić Trstenjak\, Jožica Medle\, Janko Orač\, Andrej Perko\, Damjana Stopar\, Lucija Stramec\, Teja Tegelj\, Aleksander Vukan Šanji\, Kaja Urh \n  \n*** \nPred nami se na tokratni razstavi – mreženju ZDSLU\, na kateri sodeluje 25 umetnic in umetnikov\, razpira pahljača 75 likovnih del. Večina avtorjev in avtoric se (vendar ne izključno) predstavlja tudi z deli\, ki so nastala namensko za tokratno razstavo. \nIskanje rdeče niti\, ki jo napoveduje naslov razstave\, je bil precejšen izziv\, saj so bila dela izbrana s strani društev in sem jih do same postavitve razstave imela moč videti le v digitalni obliki\, ki pa ne more nikoli zamenjati pristnega stika med pogledom očesa in likovnim delom. Rdeča nit v tako raznoliki in pestri produkciji ne more biti enoznačna. Prispodoba\, ki mi je bila ob njenem iskanju v tem mrzlem zimskem času še najbližje\, je\, da si lahko povezave med prikazanimi deli predstavljamo kot raznobarvno nit\, prepleteno s kvačkanjem v eno samo odejo ali šal. \nVelika večina del je narejena v klasičnih likovnih tehnikah\, zato toliko bolj izstopajo avtorji\, ki so dela ustvarili s pomočjo digitalne tehnologije. Vladimir Bačič gradi svoja dela z močnim svetlo-temnim kontrastom in naglasi v živih rdečih in rumenih odtenkih. Na njegovih abstraktnih printih oko opazovalca občuti vibriranje oblik\, ujetih v dinamične kompozicije. Bagratu Arazyanu in Brutu Carniolliusu je skupna tehnika digitalnega kolaža. Arazyan konstruira svoja dela s pomočjo linij in ploskev\, s plastenjem pa odpira navidezne prostore. Tako Arazyan kot Peter Marolt se spogledujeta z odmevi (ruskega) konstruktivizma. Slednji nas vabi na tridimenzionalno potovanje med linijami in geometrijskimi oblikami z arhitekturno občutenimi reliefi. Carniollus je za tematiko svojih kolažev Fruits of Passion izbral sadje\, preslikano na silhuete delov ženskega telesa\, med katerim izstopa granatno jabolko\, simbol plodnosti pa tudi modrosti in kreativnosti\, ki se povezuje s številnimi antičnimi in biblijskimi zgodbami. \nSledeča zanka na niti so dela\, ki v ospredje postavljajo človeško figuro. Najbolj neposredno telesno ljudi upodablja Aleksander Vukan-Šanji v fauvistični barvni paleti. Igor Banfi pa človeško figuro abstrahira do osnovnih oblik silhuete in jo postavi v zabrisani in nedoločljivi svet ob vodi. Njegova meditativna dela se po temi in barvni paleti povezujejo z abstraktnimi deli Klavdije Marušič\, ki razmišljujočo in umirjeno plat doživljajskega sveta človeka naglašajo tudi v naslovih\, kot sta Počitek in Sanje. Drugi spekter emocij pred nas razgrnejo risbe Teje Tegelj\, ki govorijo o svetlobi\, ljubezni in hrepenenju ter (erotični) sli po življenju. Sorodno koncept svetlobe v likovnem delu raziskuje umetnica Andreja Eržen. Osvetljeni motivi ljudi in živali na njenih svetlobnih risbah na pleksi steklo tvorijo zgodbe iz fragmentov\, prosojnih in hipnih doživljanj utrinkov vsakdana\, ki nas popeljejo do naslednje zanke na niti. \nJože Marinč in Alojz Konec čutenja notranjega sveta človeka in scene iz vsakdanjega življenja prevajata v barvit\, dinamičen likovni jezik. Marinč upodablja doživete trenutke z energičnimi potezami živih barv\, ki zapolnjujejo celotno likovno polje v svojstveni maniri abstraktnega ekspresionizma. Konec v nasprotju z njim pušča praznino\, ki živahnim\, barvitim motivom dodaja lahkotnost in spontanost otroško-igrive risbe\, na katerih v shematskih obrisih prepoznavamo predmete in živali. Drobci vsakdana\, ki jih s takšno lahkoto zabeležimo s fotografijami na mobilni telefon\, tvorijo snov za premislek o minevanju časa in percepciji sveta okrog nas na delih Kaje Urh\, ki digitalne podobe z analognimi potezami sopostavi v nova razmerja in združuje v izvirne motive slike v sliki. \nRousseaujevski klic »Nazaj k naravi!« bi bila naslednja pentlja umetnikov\, ki v ospredje svojih del postavljajo krajine in subjektivne vizije narave. Magično moč narave je v odsevih senc skozi kopreno na fotografski film ujel Andrej Perko v svoji seriji Hortus magicus. Odsevi pokrajine v vodi so navdihnili tudi Jožeta Denka\, ki zrcali drevesa na površini reke z zabrisanimi impresionističnimi potezami in oblikami. Navidezni neskončni tok reke je v liričnih modrih variacijah na platna ujel Janko Orač. Kapljice vode pletejo abstraktne kompozicije na ozkih platnih in diptihu Damjane Stopar. Simbolika modre barvne palete se pojavi tudi v krajinah Slađane Matić Trstenjak\, ki jih avtorica povezuje s svojimi spomini na njej domače kraje. Podobna harmonija modrih in rožnatih odtenkov zapolnjuje lirični in intimni svet barvitih in v obilje cvetov potopljenih tihožitij Lučke Falk. Kontemplacijo ob prizorih dreves in gozda razgrinjajo risbe s tušem Lucije Stramec\, ki presenetijo z rdeče-belim kontrastom. Ta naravne prizore spremeni in odtuji razpoznavi v abstraktnem prepletu linij in ploskev. Barvna harmonija in določljiv horizont pa tvorita most do razpoznave panonske krajine na delih Endreja Göntérja st.\, prostora\, polnega kulturnih prepletanj\, v katerem avtor išče svojo identiteto. V nasprotju z njim rothkovsko občutena platna Endreja Göntérja ml. nagovarjajo s simboliko zelene barve in govorijo o strukturi in redu v naravi\, ki jo poudarjajo tudi naslovi njegovih del. Polje nezavednega\, skrivnostnega in posledično strašljivega nam s črnino noči in okroglo obliko meseca odpira Cetka Hojnik\, ki si postavlja vprašanje\, kaj se skriva na tisti drugi\, nam nevidni strani Lune. \nKaj obstaja na drugi strani razuma in dobrega v človeku pa nam pri zadnji zanki razgrinjajo avtorji\, ki se v svojih delih družbeno kritično odzivajo na stanje v svetu\, vedno bolj razdeljenem s konflikti in uničevalnimi vojnami. Neposredno na grozote vojne opozori Matjaž Duh s klicem in pozivom po končanju agresij na svojih abstraktnih platnih s hiperrealističnimi motivi fotografij. Azad Karim naslika Tiha polja\, preplavljena z dežnimi kapljami (ali solzami?) in potopljena v oglušujočo tišino odsotnosti ljudi. Jožica Medle pa v svojevrstnem triptihu v simboličnih barvah raziskuje priokuse čutenj in stanj\, ki jih med vojno na poti do zmage okuša človeštvo. Kljub vsemu ohranja njeno zeleno platno v sebi seme upanja na svet\, ki ne bo razdeljen in bo v njem mogoče bivati v sožitju. \nZadnja zanka niti kot zadnja nota v skladbi tako zaokrožuje in zaključuje letošnji (i)zbor umetnikov in umetnic. Raznovrstne avtorske poetike so kot glasovi pevcev – po barvi in intenziteti različni\, a vsi enako pomembni za ubrano melodijo letošnje razstave. Vsem obiskovalcem želim na tem velikem »koncertu umetnin« veliko užitka ob ogledu! \n  \nKristina T. Simončič
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlupp-dlum-dlusp-ldk-dlud-dobimo-se-v-novem-mestu/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vabilo_DOBIMO-SE-V-NM-2024.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240409T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240409T205000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T150514Z
LAST-MODIFIED:20250806T155726Z
UID:10000069-1712689200-1712695800@kcjt.si
SUMMARY:Duhovnica
DESCRIPTION:FILM IN POGOVOR PO FILMU • IZVEN / Maja Prettner / Slovenija / 2023 / 98 min / slovenščina / distribucija: Studio Virc \nFilm spremlja svobodomiselno evangeličansko duhovnico Jano\, ki se sooča z življenjsko dilemo\, ali zapustiti duhovniški poklic. Pri tem se mora spopasti še s kopico dodatnih izzivov: od odpiranja ran iz otroštva do reševanja zapletenih družinskih odnosov. Na vasi velja za Božjo predstavnico na Zemlji\, a tudi ona je človek iz mesa in krvi … Dokumentarec Duhovnica je na Festivalu slovenskega filma osvojil vesno za najboljši film po izboru občinstva. \nPo filmu bo pogovor z režiserko Majo Prettner\, ki ga bo vodila Anuša Gaši.
URL:https://kcjt.si/dogodek/duhovnica/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Duhovnica_1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240403T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240403T220000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T150636Z
LAST-MODIFIED:20250806T155729Z
UID:10000070-1712174400-1712181600@kcjt.si
SUMMARY:Ingeborg Bachmann: Potovanje v puščavo / Ingeborg Bachmann – Reise in die Wüste
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Margarethe von Trotta / Švica\, Avstrija\, Luksemburg\, Nemčija / 2023 / 111 min / italijanščina\, nemščina\, francoščina / distribucija: Demiurg \nFilm o burnem razmerju med Ingeborg Bachmann\, eno največjih nemško pišočih pesnic 20. stoletja\, in slavnim dramatikom Maxom Frischem; zgodba o ženski in njeni neustavljivi želji po svobodi – tako v karieri kot v ljubezni.
URL:https://kcjt.si/dogodek/ingeborg-bachmann-potovanje-v-puscavo-ingeborg-bachmann-reise-in-die-wuste/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Ingeborg-Bachmann_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240403T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240403T193000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T150328Z
LAST-MODIFIED:20250806T155731Z
UID:10000068-1712167200-1712172600@kcjt.si
SUMMARY:Neskončni spomin /  La memoria infinita
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Maite Alberdi / Čile\, ZDA / 2023 / 85 min / španščina / distribucija: Demiurg \nSrce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni.  \nAugusto Góngora\, veteranski čilski novinar in pomemben kronist Pinochetovih zločinov\, ter Paulina Urrutia\, igralka\, aktivistka in političarka\, že več kot dvajset let živita v tesnem in ljubečem razmerju. \nAugustu diagnosticirajo Alzheimerjevo bolezen in od tedaj se par spopada z neizprosnim in vse hitrejšim upadanjem njegovih telesnih in duševnih moči. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/neskoncni-spomin-la-memoria-infinita/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Neskoncni-spomin_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240318T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240318T212000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T150204Z
LAST-MODIFIED:20250806T155733Z
UID:10000067-1710790200-1710796800@kcjt.si
SUMMARY:Zlo ne obstaja / Aku wa sonzai shinai
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Ryusuke Hamaguchi / Japonska / 2023 / 106 min / japonščina / distribucija: Demiurg \nSKRIVNOSTNA\, POČASI TLEČA ZGODBA O ČLOVEKOVEM ZAPLETENEM RAZMERJU Z NARAVNIM SVETOM. FILM RYUSUKEJA HAMAGUCHIJA (Drive My Car) JE DOBITNIK VELIKE NAGRADE ŽIRIJE V BENETKAH. \nTakumi in njegova osemletna hčerka Hana prebivata v majhni vasi sredi gozdov. Tako kot generacije pred njima živita skromno življenje v skladu z ritmi in zakoni narave. Ko v vas nekega dne prispejo predstavniki tokijskega podjetja\, da bi predstavili načrte za gradnjo glampinškega naselja\, prebivalcem hitro postane jasno\, da utegne projekt ogroziti ekološko ravnovesje njihovih življenj.
URL:https://kcjt.si/dogodek/zlo-ne-obstaja-aku-wa-sonzai-shinai/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Zlo-ne-obstaja_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240318T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240318T185000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T145917Z
LAST-MODIFIED:20250806T155736Z
UID:10000066-1710781200-1710787800@kcjt.si
SUMMARY:Interesno območje / The Zone of Interest
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Jonathan Glazer / ZDA\, Poljska\, Velika Britanija / 2023 / 106 min / nemščina / distribucija: Fivia
URL:https://kcjt.si/dogodek/interesno-obmocje-the-zone-of-interest/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Interesno-obmocje_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240318
DTEND;VALUE=DATE:20240416
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250811T150055Z
LAST-MODIFIED:20250811T150113Z
UID:10000278-1710720000-1713225599@kcjt.si
SUMMARY:MATJAŽ DUH: Portali
DESCRIPTION:Predstavljamo novejšo likovno-ustvarjalno fazo dr. Matjaža Duha\, ki pomeni vrhunec njegovega dosedanjega opusa in hkrati s svojo večpomenskostjo in simboliko tudi dobrodošla izjema na slovenski likovni sceni. \nDr. Matjaž Duh je svojo novejšo\, dejali bi vzporedno ustvarjalno fazo Portalov\, zasnoval že pred časom na likovnih kolonijah sredi vinogradov\, kjer je pričel upodabljati osnovno obliko trte\, vendar posušene\, brez sadov in listja. Slednjo je nato razvijal v oblike grmov\, če omenimo tudi ograde kot pomembno izhodišče za več ciklov\, in dreves\, sprva v manjših skupinah\, nato pa se pojavijo daljši\, adicijsko komponirani drevoredi\, ki počasi prehajajo v skupke pravljično učinkujočih starodavnih zgradb\, tako rekoč od roba do roba slikovne površine\, v obliki domišljijskih\, celo magično učinkujočih vedut s skrivnostnimi portali\, razvijajoč se v stolpaste konstrukcije\, z obzidji in zvoniki\, ki pa še zmeraj spominjajo na drevesa. Te stavbe se lahko tudi spremenijo nazaj v svoja izhodišča\, saj gre za neke vrste oblikovnih ali motivskih metamorfoz\, ki so plod Duhove neizčrpne domišljije. Če se samo spomnimo na ogromna drevesa s koreninami\, ki so prerasle templje v khmerskem Angkor Vatu in postale del arhitektonske konstrukcije. \nČloveški lik je popolnoma odsoten v teh pseudo urbanih konstrukcijah\, ki bi jih morda lahko primerjali s Kafkovim Gradom\, saj je več kot očitno\, da se nihče ne more niti približati\, kaj šele vstopiti v te »zaklete« stavbe. Hkrati se pojavijo trije prostorski plani. Spodnji je temnejši in nevtralen ter nakazuje zemljišče\, na katerem stoji mesto ali utrdba\, pogosto segajoče vanj v obliki malodane zrcalnih korenin; v srednjem planu seveda prevladuje veduta\, za katero se zdi\, kot bi nastajala iz dreves; zgoraj pa je\, kot običajno\, prostorski plan z nebom in oblaki\, občasno pa se pojavi tudi bistvena novost. To je bodisi naslikan poln mesec\, če je veduta nočna\, ali sonce\, če je veduta dnevna\, pogosto pa je takšna krožna ploščica lahko tudi kovinska\, s srebrnim sijajem in prilepljena na slikovno površino. Ti nebesni telesi (mesec\, sonce) lahko doživljamo tudi simbolno kot vsevidno božje oko\, ki se molče razgleduje po pokrajini\, iščoč morda vsaj majhno navzočnost življenja. Zaman. \nHkrati je treba opozoriti še na en bistven pojav\, ki postane razviden šele z najnovejšim Duhovim ciklom War Pigs\, kjer je tri likovna dela z vojaki in konji iz I. svetovne vojne\, opremljenimi s plinskimi maskami\, imenoval Iperit\, kar asociira na uporabo strupa agent orange\, ki so ga Američani med vietnamsko vojno posipavali po gozdovih\, povzročajoč popolno ogolelost dreves. Tako ogolela so tudi Duhova drevesa\, grmi\, plotovi in navsezadnje gradovi\, kot priče izumrtja starodavnih civilizacij. Bo naslednja naša? Navzočnost sporočila vanitas ali memento mori je tako stalnica umetnikovega najnovejšega opusa. Izraz vanitas\, nečimrnost\, srečamo v znamenitem Koheletovem ali Pridigarjevem starozaveznem citatu: »Vanitas vanitatum\, omnia est vanitas.« (lat. iz Vulgate) \nNič manj nenavadna ni umetnikova odločitev\, da v zgornji ali spodnji plan umešča skrivnostne\, enovrstične napise v glagolici\, ki likovni celoti posredujejo srednjeveško vzdušje\, spominjajoč na rojstvo slovanske pisave. Gre za izvirni izum sv. Cirila ali Konstantina\, ki pomeni nevtralno\, panslovansko pisavo\, glagoljaši pa so širili južno slovanske jezike kot liturgični jezik na podlagi te pisave brez primere. Seveda se dr. Matjaž Duh tudi v ciklu Portali\, ali\, če upoštevamo sosledne in vzporedne cikle\, ni hotel odpovedati svojemu strukturalističnemu\, mestoma nizkoreliefno učinkujočemu obravnavanju slikovne površine\, ki ga spremlja že vrsto let\, pri čemer na grundirano platno nanaša belo pastozno substanco\, ki jo z različnimi orodji razbrazda\, bodisi v vodoravni ali navpični smeri\, in šele nato prekrije z izbranimi barvami\, ustvarjajoč tako notranjo dinamiko sicer statično učinkujočih likovnih objektov. \nČe upoštevamo vse do sedaj povedano\, lahko povzamemo\, da je novejša likovno-ustvarjalna faza dr. Matjaža Duha vrhunec njegovega dosedanjega opusa in hkrati s svojo večpomenskostjo in simboliko tudi dobrodošla izjema na slovenski likovni sceni. \n  \nMario Berdič Codella\, marec 2024 \n  \n*** \nMatjaž Duh (1957)\, rojen v Mariboru\, je doktor likovno pedagoških znanosti\, zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru kot redni profesor za specialno didaktiko\, področje likovna umetnost. \nPoleg svojega raziskovalnega dela je dejaven tudi na področju likovne umetnosti. Na njegovo umetniško rast so vplivali S. Kores\, L. Pandur in A. Krašna. Zgodnejši ustvarjalni cikli so predstavljale risbe\, grafike in računalniške grafike. V zadnjem času je v slikarstvu ustvaril več obsežnih ciklov. Za svoja likovna dela je prejel več priznanj in nagrad. Udeležuje se likovnih kolonij doma in v tujini. Dela je razstavljal na številnih samostojnih (WAR PIGS in PORTALI\, 2022 UKM; War pigs Atelje MS\, Zreče\, 2023) in skupinskih razstavah (Zimski salon ZDSLU 2022\, 2023; University of Graz Library\, 2022; Dvorski likovni dnevi: 2022\, 2023; Südpol 17.0 : Galerie Vorspann\, 2022; Lokarjea galerija Ajdovščin\, 2022; Vino art: Ocean Orchids\, Dobrovnik\, 2022\, 2023; Natura 2022 Dom kulture Ruše; Modra črta: Majski salon ZDSLU 2022\, 2023; Tangenta: 2023\, Trakošćan;\, Od Pabla Picassa do Petra Weibla: Galerija DLUM\, 2023; Mladinsko razstavišče Avla 2023; 20ART23: Pašman; Nepredvidljive simbioze: Galerija DLUM 2023;  SloArt 2023 Zavičajni muzej\, Biograd; World art day: Art Meez Gallery 2023) če zapišemo le pomembnejša zadnjih dveh let. \nJe član DLUM in Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije (ZDSLU). Živi in dela v Mariboru.
URL:https://kcjt.si/dogodek/matjaz-duh-portali/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/M.DUH-Portal-MI-2021.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240307T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240307T211000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T145455Z
LAST-MODIFIED:20250806T155739Z
UID:10000065-1709839800-1709845800@kcjt.si
SUMMARY:Animirane zgodbice slovenskih avtoric
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / različne avtorice / Slovenija / 2021–2023 / 92 min / slovenščina / distribucija: Društvo slovenskega animiranega filma \nIZJEMNE SLOVENSKE AVTORICE NA PREDVEČER DNEVA ŽENSK. \nŠest kratkih animiranih filmov ženskih avtoric: Urška Djukć: Babičino seksualno življenje\, Špela Čadež: Steakhouse\, Huiquin Wang\, Andrej Kamnik: Alma\, neuklonljiva ženska\, Lea Vučko: Legenda o zlatorogu\, Milanka Fabjančič: Hobotnica banana mišmaš\, Nika jurman: Borbike.
URL:https://kcjt.si/dogodek/animirane-zgodbice-slovenskih-avtoric/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Animirane-zgodbe-slovenskih-avtoric.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240307T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240307T190000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T145327Z
LAST-MODIFIED:20250806T155742Z
UID:10000064-1709830800-1709838000@kcjt.si
SUMMARY:Priscilla
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Sofia Coppola / ZDA\, Italija / 2023 / 110 min / angleščina / distribucija: Fivia \nSOFIA COPOLLA (Marie Antoinette\, Izgubljeno s prevodom) RAZKRIVA DRUGO PLAT AMERIŠKEGA MITA O ELVISU\, KRALJU ROCK’N’ROLLA. \nFilm pripoveduje nežno\, rahločutno zgodbo o dekliškem hrepenenju\, odraščanju v pravljici in iskanju lastne življenjske poti. Po knjigi Priscille Presley Elvis and Me. \nPiše se leto 1959. Štirinajstletna Priscilla Beaulieu z družino živi v ameriškem vojaškem oporišču v Wiesbadnu. Nekega dne prejme povabilo na zabavo Elvisa Presleyja\, ki v Nemčiji služi vojaški rok. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/priscilla/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Priscilla_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240220T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240220T211500
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T145014Z
LAST-MODIFIED:20250806T155744Z
UID:10000062-1708457400-1708463700@kcjt.si
SUMMARY:Spomin / Memory
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Michel Franco / igrajo: Brooke Timber\, Jessica Chastain\, Peter Sarsgaard / 2023 / 100 min / angleščina / distribucija: Fivia \nVČASIH NAKLJUČNO SREČANJE ODPRE VRATA V NEJASNO PRETEKLOST. \nSylvia se nekega dne mukoma udeleži srednješolske obletnice\, kjer se poveže z nekdanjim sošolcem Saulom. Saul trpi za obliko demence in njegov spomin je mestoma oster\, mestoma precej nejasen. Prav tako Sylviin\, saj je ozdravljena alkoholičarka. Kaj se je v resnici dogajalo med njima v preteklosti? Nekaj\, kar se je začelo kot lahkoten pogovor\, se razvije v razmerje\, ki oba zelo zaznamuje.
URL:https://kcjt.si/dogodek/spomin-memory/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Spomin01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240220T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240220T191500
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T145202Z
LAST-MODIFIED:20250806T155747Z
UID:10000063-1708448400-1708456500@kcjt.si
SUMMARY:Himera / La chimera
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Alice Rohrwacher/ igrajo: Alba Rohrwacher\, Carol Duarte\, Isabella Rossellini\, Josh O’Connor\, Vincenzo Nemolato / 2023 / 130 min / italijanščina / distribucija: Fivia \nEKLEKTIČNA POETIKA ŽIVLJENJA V NEUTRUDNEM ISKANJU IZGUBLJE-NEGA. ZGODBA\, VEČJA OD ŽIVLJENJA. \nAlice Rohrwacher je znana po prepletanju različnih realnosti z bogato\, skorajda magično produkcijo notranjega sveta posameznikov. Njen zadnji film Himera je to in še več. \nArthur je mlad Anglež\, ki se v majhni italijanski vasi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja preživlja z ropanjem antičnih templjev in grobnic. Dobičkonosno\, vendar nevarno ter predvsem nezakonito delo ga pripelje do zapora\, film pa se začne\, ko se z vlakom vrača v svoje malo mesto. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/himera-la-chimera/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Himera02-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240208
DTEND;VALUE=DATE:20240316
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250811T145929Z
LAST-MODIFIED:20250811T145953Z
UID:10000277-1707350400-1710547199@kcjt.si
SUMMARY:LENART MERLIN: V mestu (+ umetniški projekt Janus)
DESCRIPTION:Razstavljena dela Lenarta Merlina so opremljena z zvočnimi zapisi\, »skladbami«\, ki se odzivajo na likovno podobo na podlagi štirih čustvenih stanj. \n\n  \n  \nV MESTU\n  \nLenart Merlin spada med najmlajšo generacijo likovnih ustvarjalcev. Številni ga bolj poznajo kot basista popularne rock skupine MRFY. V slovenskem prostoru imamo kar lepo število slikarjev različnih generacij\, ki so obenem tudi aktivni in prepoznavni glasbeniki. Naveza med glasbo in likovnostjo verjetno obstaja od samih začetkov človekovega izražanja\, odkar imamo pisne vire o življenju umetnikov\, pa je tudi dokumentirana. Tako vemo\, da so muzikaličnost prenesli v svoje poetične podobe že beneški renesančni slikarji\, o povezavi med barvami in zvoki so razmišljali umetniki in teoretiki v 19. stoletju\, najbolj sistematično pa se je o tem razpisal ruski slikar Vasilij Kandinski ter ideje v praksi uspešno prevedel v nov\, povsem abstrakten likovni jezik. V ateljejih večine likovnih ustvarjalcev bomo skoraj zagotovo slišali glasbo\, ki je za mnoge najboljša podlaga ob njihovem ustvarjanju. Glasba lahko ustvari ustrezno vzdušje\, da energijo in ritem ali pa je med delom prisotna zato\, da preglasi tišino\, ki je likovniku včasih bolj v breme kot spodbudo. \nVendar pa te povezave med glasbo in likovnostjo niso nujno vedno neposredne. Ko sem poslušal Merlinovo glasbo\, ki jo ustvarja za samostojne projekte\, in nato opazoval njegove slike\, se mi je zdelo\, da pri vsakem od obeh medijev uporablja drugačno strategijo\, oziroma\, če rečem grobo neposredno\, po poslušanju njegove glasbe sem pričakoval drugačne slike. Projekcije\, ki jih poslušalec/gledalec usmeri v delo nekoga drugega\, so seveda rezultat njegovih občutij in pričakovanj in imajo lahko s hotenji ustvarjalca celo malo ali nič skupnega. Tokrat pa je avtor potrdil moje slutnje. V pogovoru ob slikah mi je namreč Merlin dejal\, da slika neodvisno od glasbenega dela in se mu njegovo lastno delo v glasbi in slikarstvu sploh ne zdi povezano – razen seveda zaradi dejstva\, da ga opravlja ista oseba. Seveda pa avtorjev pogled v ničemer ne zavezuje gledalca\, da ne bi v slikah iskal in našel prisotnosti glasbenih elementov\, Merlinovih ali kakšnih drugih. \nMerlinove slike so pretežno abstraktne\, čeprav se včasih vanje hote ali naključno prikradejo razpoznavne oblike ali oblike\, za katere se zdi\, da nekaj predstavljajo (zgoraj omenjeni Kandinski se je veliko ukvarjal z lastnostjo človekovega tolmačenja vizualnega in njegovo potrebo po prepoznavanju še tako samovoljnih oblik kot oblik\, ki nekaj predstavljajo). Sicer pa so slike formalno eklektične. V njih najdemo tako elemente ekspresivnega slikarstva kot grafitov\, stripa in celo ornamenta. Merlin slike pogosto uokviri znotraj slikovnega polja in tako prepreči podobi\, da bi se – pa naj je še tako razigrana in nemirna – razlila čez rob. V tem nekatera njegova dela spominjajo na slikarstvo belgijskega umetnika Pierra Alechinskega\, ki se je sredi prejšnjega stoletja v podobni likovni govorici veliko ukvarjal z vprašanjem središča in roba na sliki. V nekem intervjuju je dejal: »Izven okvirja je zunanji svet\, hrup … Slika pa je včasih izolirana in zapuščena\, zato je ranljiva in potrebuje zaščito.« Izjavil pa je tudi naslednje: »Slika ni vedno samozadostna\, potrebuje referenčno telo\, da ujame pogled.« \nMerlinove slike v svoji neposrednosti spominjajo tudi na dela umetnikov t. i. Nove podobe iz zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vendar med deli izpred skoraj pol stoletja in Merlinovimi slikami obstaja ključna razlika\, ki je odraz  družbenih sprememb in občutij med generacijo\, ki je živela in ustvarjala pred prelomom tisočletja\, in generacijo\, ki v likovni svet vstopa danes. Zdi se\, da v njegovih slikah navidezna lahkotnost in frivolnost v odnosu do slikarstva kot medija z dolgo in bogato tradicijo prekrivata boleče občutje ujetosti v sistem\, ki ne ponuja sprememb. Brezup\, brezsmiselnost in vseprisotno ponavljanje o katastrofičnem jutri se plazijo pod površino barvnih mas. V kotu slike najbolj živih barv (2020) nad slikarjevim podpisom tank in helikopter obstreljujeta ljudi\, ki se streljajo med seboj. Na diptihu Alegorija 20. stoletja je v krvavo rdečo površino ujeto telo brez rok in brez obraza\, na sliki Bog pa bel golob in drug\, ki je bolj podoben znani rumeni gumijasti rački\, tekmujeta za gledalčevo pozornost. Rustikalna bageta bolj kot na kruh spominja na naluknjane ruševine mesta. Merlin pripada generaciji\, ki je odraščala z razvojem digitalne slike in družbenih medijev. Na spletnih straneh se brez razmisleka in presoje ob boku znanstvenega članka mimogrede znajde glasno mnenje vplivnice\, podobe vojn se izmenjujejo z reklamnimi sporočili – tako tudi na sliki Citroen C3 Aircross nekaj krvavega dežja pade na sončno podobo novega avtomobila. Umetnikov Avtoportret je brezštevilno multiplicirana instagramska podoba\, ki se pod slikarjevim čopičem levi v živopisen grafit. Vse je sočasno\, enako (ne)pomembno\, vse je dosegljivo na dotik in nič ni oprijemljivo\, vse je na spletu\, ampak Ne verjet nič\, kar prebereš na internetu\, razen mogoče novici o Bivšem od Kim.  \nMerlinove slike na prvi pogled morda res učinkujejo kot spontano naslikana zafrkancija\, ki se ne trudi biti niti kompleksna slikarska študija niti všečna podoba. Iz zgodovine slikarstva (predvsem 20. stoletja) avtor pobira poljubne formalne rešitve in jih sestavlja po lastni potrebi. Rezultat je\, čeprav na površini sestavljen podobno kot novičarska spletna stran\, v bistvu trpek\, vase usmerjen krik. In če v stvarnem in virtualnem svetu lahko sočasno obstaja kopica nepovezanih\, med seboj nasprotujočih\, izključujočih\, relevantnih in povsem brezveznih informacij\, kako drugačna bi torej lahko bila sodobna slika? \nJanez Zalaznik \n  \n*** \n  \nUMETNIŠKI PROJEKT JANUS\nUmetniški projekt Janus\, v katerem raziskujemo povezave med barvami in zvokom\, smo v Zavodu Novo mesto / Galerija Kocka razvili v partnerstvu s Šolskim centrom Novo mesto\, mentorico zvočnih replik ddr. Loreno Mihelač in mentorico likovne teorije Aleksandro Matjašič ter dijaki in dijakinjami SGLVŠ. \n  \n  \nZvok in barva sta kot dvojna plamena zaznave\, ki plešeta skupaj\, da ustvarita poezijo obstoja. (Neznani avtor) \nKaj je bilo na začetku stvarjenja sveta? Zvok ali svetloba? Tretji verz Geneze vsebuje najzgodnejšo dokumentirano omembo zvoka: »In Bog je rekel: Naj bo svetloba. In pojavila se je svetloba.« Bog je torej najprej spregovoril\, da je nastal zvok\, po tej besedi pa nato še svetloba\, domnevno barva vidne svetlobe. Ne glede na globalno raznolikost in kompleksnost sveta\, v katerem živimo\, imajo različne civilizacije ne samo različno pojmovanje zvoka\, temveč tudi pogled na zvok kot temeljno komponento pri oblikovanju vesolja. V Indiji na primer je imel  zvok skozi zgodovino vedno poseben namen in pomembnost in je še naprej povezan z Bogom\, znanim kot »Zvok«. \nTako torej znanstveno raziskovanje\, katere zaznave imajo v prostoru in času prednost\, postaja zelo zanimivo. Dajanje prednosti zvoku pred barvami v evolucijski kronologiji človeških izkušenj temelji na osnovnih mehanizmih\, po katerih so se skozi zgodovino razvijala in delovala naša čutila. Evolucijska biologija kaže\, da so ljudje najverjetneje razvili sposobnost »slišati«\, preden so razvili sposobnost »videti«. Primitivni ljudje so bili podobno kot druga bitja za svoj obstoj močno odvisni od svojega slušnega zaznavanja. Sposobnost zaznavanja in razumevanja slušnih dražljajev je imela ključno vlogo pri odkrivanju potencialnih groženj\, vključevanju v socialne interakcije z drugimi posamezniki v skupnosti in lociranju bistvenih virov\, kot sta hrana in voda. Zvočni signali so prenašali ključne podatke o okolici\, kar je daljnim prednikom omogočilo učinkovito gibanje in prilagajanje različnim okoliščinam. \nČeprav je barvni vid bistvena sestavina človeškega zaznavanja\, je možno\, da se je razvil in se izboljšal na poznejši stopnji v procesu evolucije. Primitivni ljudje so imeli domnevno manj razvit barvni vid v primerjavi s sodobnimi ljudmi\, saj je zmožnost zaznavanja različnih barv postala koristna za razlikovanje zrelih sadežev\, ocenjevanje stanja rastlin in odkrivanje morebitnih nevarnosti v kasnejšem obdobju. \nZato ideja\, da je bil zvok človekova prvotna čutna izkušnja\, temelji na pomenu slušnega zavedanja v evolucijskem smislu posameznikovega preživetja in razvoja. Ko so se ljudje razvijali in je njihova okolica postajala vse bolj zapletena\, je postajalo pridobivanje barvnega vida postopoma koristno za razumevanje sveta in sodelovanje z njim na nove načine. Zelo res je\, da sta slušno in vizualno zaznavanje bistvena vidika človeške izkušnje\, vendar pa evolucijska zgodovina kaže\, da bi lahko imel zvok odločilno vlogo v zgodnjih fazah človekovega razvoja. \nV zgodovini človeštva pa se niso spraševali le\, kaj je bilo na samem začetku\, zvok ali barva\, ampak tudi\, kako sta zvok in barva povezana. Grški filozof Pitagora je svojo pozornost usmeril predvsem v matematične zapletenosti glasbenih intervalov. Vendar kasnejše interpretacije in viri kažejo\, da se je morda poglobil v obsežnejše povezave med matematiko\, zvokom in verjetno barvo. \nSir Isaac Newton\, znan po svojih raziskavah svetlobe\, je disperzijo svetlobe razvrstil v spektralne komponente\, natančneje v sedem barv ; vijolična\, indigo\, modra\, zelena\, rumena\, oranžna in rdeča. Zgodnji prikaz diagrama kromatičnosti je bil pomemben prispevek na tem področju. Newton je v svojih izračunih valovne dolžine svetlobe zanimivo povezal sedem spektralnih komponent/barv s sedmimi glasbenimi notami\, začenši z noto D\, ki predstavlja rdečo barvo. Newtona je glasba motivirala\, da je razširil tradicionalni srednjeveški koncept »mavrice«\, ki je prvotno sestavljen iz samo petih barv. Uvedel je dve dodatni barvi\, oranžno in indigo\, da bi uskladil barve s strukturo glasbene lestvice (za nadaljnje podrobnosti glej Newtonovo knjigo Opticks\, izdano leta 1730). \nV naslednjih stoletjih napredek v empiričnem opazovanju\, eksperimentih in formalizaciji znanstvenih metodologij ni le olajšal sistematičnega raziskovanja korelacije med zvokom in barvo\, ampak je še naprej ostajal zanimiva in interdisciplinarna tema\, ki je navduševala filozofe\, pisatelje\, znanstvenike in umetnike v preučevanju soodvisnosti vizualnih in slušnih dražljajev. Rezultat tega je obsežen korpus literature\, raziskav in diskurza ter globlje razumevanje znanstvenih principov\, ki so podlaga za povezavo med barvo in zvokom. \nČe odmislimo predmet raziskovanja\, kaj je bilo v začetku stvarjenja sveta – zvok ali barva\, se pojavi drugo vprašanje\, in sicer\, zakaj človeštvo zanima povezovanje med barvo in zvokom. Pomembno je poudariti\, da povezava med barvo in zvokom presega zgolj primerjavo lepote bodisi barve ali zvoka in sega na področja\, kot so psihologija\, umetnost\, znanost in celo izobraževanje. Raziskovanje barv in zvoka\, bodisi z umetniško predstavitvijo\, bodisi z znanstvenim raziskovanjem\, razkriva kompleksno mrežo povezav\, ki bogatijo naše razumevanje zaznavanja in interakcije med več čutili. \nZnotraj področja umetnosti in oblikovanja pojem barvne harmonije in njegovi analogni primerki v glasbeni kompoziciji poudarjajo temeljne povezave med barvo in zvokom. Tako vizualni kot slušni dražljaji izzovejo čustvene reakcije in umetniki pogosto uporabljajo ta skupni čustveni jezik za ustvarjanje poglobljenih in vplivnih izkušenj. Uporabo živahnih in svetlih barv lahko primerjamo z živahnimi in optimističnimi glasbenimi kompozicijami\, medtem ko lahko hladnejši toni ustvarijo občutek tišine in spokojnosti\, kar odraža sproščujoče lastnosti določenih zvokov. \nZ znanstvenega vidika so za barvo in zvok značilna skupna načela\, vključno z valovno dolžino in frekvenco. Spekter vidne svetlobe vsebuje paleto barv\, medtem ko slušni spekter vključuje številne zvočne frekvence. Ta primerjava sproža zanimive razprave o tem\, kako sta si ti dve senzorični modaliteti podobni ali različni v smislu zaznavanja. Z izobraževalnega vidika nekatere barve in zvoki prispevajo k ustvarjanju ugodnejšega okolja za učenje. Uporaba multisenzoričnega pristopa v poučevanju pomeni razumevanje\, da lahko določene barve izboljšajo kognitivno delovanje\, medtem ko določeni zvoki spodbujajo koncentracijo in angažiranost. Ne glede na to\, ali gre za interaktivne vizualne pripomočke\, barvno kodirane zapiske ali izobraževalne aplikacije\, ki vključujejo slušne namige\, učečim pomaga razumeti\, kako lahko senzorični elementi prispevajo k bogatejši in bolj poglobljeni učni izkušnji. \nTo dognanje o vplivu sinestezij je v sodobnem svetu zelo aktualno in prav to je botrovalo našemu sodelovanju v umetniškem projektu Janus\, in sicer štirinajstih dijakov[1] Šolskega centra Novo mesto\, SGLVŠ\, vključenih v izbirni predmet glasbeno izražanje\, ter šestnajstih dijakov[2]\, vključenih v izbirni predmet likovno izražanje. Za večino dijakov je bilo raziskovanje povezave med barvo in zvokom enkratna življenjska izkušnja. Z uporabo znanosti\, umetnosti in umetne inteligence za ustvarjanje glasbenih kompozicij\, ki temeljijo na barvah\, pridobljenih iz Merlinovih slik na razstavi v Galeriji Kocka\, oz. likovne analize Merlinovih slik\, smo dokazali bistven pomen sinestezij\, učečim pa priložnosti za navdih\, ustvarjalnost in raziskovanje njihove domišljije. \nddr. Lorena Mihelač \n(Jezikovno pregledala : prof. Marija Nemanič) \n[1] V projektu so pod mentorstvom ddr. Lorene Mihelač sodelovali dijaki\, vključeni v izbirni predmet glasbeno izražanje: Vita Gorenčič\, Nina Hribar\, Laura Klobučar\, Nastja Klukej\, Pija Saje\, Katja Šiško\, Mirjam Borštnar\, Urša Grčar\, Lana Hribar\, Nika Kovačič\, Saša Lenart\, Nina Šteblaj\, Nadja Trunkelj\, Žiga Žepič.\n[2] V projektu so pod mentorstvom prof. Aleksandre Matjašič sodelovali dijaki\, vključeni v izbirni predmet likovno izražanje: Nikolina Avramović\, Žana Bačar\, Klodiana Gacaferi\, Kim Jeršin\, Manca Krajnc\, Hana Lovšin\, Ana Pevec\, Marija Razinger\, Neža Drečnik\, Maksim Hidanovič Stariha\, Eva Nemanič\, Maj Ogulin\, Anila Osmanaj\, Daša Schweiger\, Sara Štukelj. \n  \nVse srednješolce\, ki obiskujete predmete v povezavi z umetnostjo\, vabimo k reševanju ankete\, ki nam bo v pomoč pri nadaljnjem razvoju projekta TUKAJ.
URL:https://kcjt.si/dogodek/lenart-merlin-v-mestu-umetniski-projekt-janus/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/www_2020-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240205T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240205T211000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T144740Z
LAST-MODIFIED:20250806T155749Z
UID:10000061-1707161400-1707167400@kcjt.si
SUMMARY:Gepack
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Žiga Kukovič / igrajo: Jan Gerl Korenč\, Maks Dakskobler\, Pia Skvarča\, Robert Kladnik\, Tine Ugrin / 2023 / 90 min / slovenščina / distribucija: Fivia \nGVERILSKI SLOVENSKI FILMSKI PRVENEC\, POT NA MORJE IN AVTENTIČNO VZDUŠJE\, KI GA USTVARJA MLADA FILMSKA EKIPA. \nV vročih poletnih dneh se »odpičena« druščina prijateljev odpravi na festival na Hrvaško. A zafrkantsko vzdušje hitro prekine razkritje\, ki povsem običajno dogodivščino obrne na glavo. Vse bolj napeto dogajanje preizkuša prijateljstvo in zvestobo protagonistov\, na površje priplavajo skrita hrepenenja in želje. Cesta\, očetov avto\, štirje prijatelji in slepi potnik so elementi\, ki jih v svojem celovečernem prvencu prepleta režiser Žiga Kukovič\, ob tem pa spretno krmari med zabavnimi in napetimi prizori.
URL:https://kcjt.si/dogodek/gepack/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Gepack-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240123T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240123T211000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T144608Z
LAST-MODIFIED:20250806T155752Z
UID:10000060-1706038200-1706044200@kcjt.si
SUMMARY:Pero
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Damjan Kozole / Slovenija / 2023 / 98 min / slovenščina / distribucija: Vertigo \nFILM DAMJANA KOZOLETA O ŽIVLJENJU\, KARIERI IN STRAHOVIH PETRA MUSEVSKEGA (1965–2020). POKLON VELIKEMU SLOVENSKEMU IGRALCU. \n»Vse\, kar sem posnel\, se mi je potem zgodilo v resničnem življenju.« \n– Peter Musevski \n  \nRežija: Damjan Kozole\, fotografija: Sašo Štih\, montaža: Matic Drakulić\, zvok: Julij Zornik\, produkcija: Danijel Hočevar\, Zala Opara\, nastopajo: Primož Pirnat\, Tina Ščavničar\, Mojca Partljič\, Tomi Janežič\, Nina Ivanišin\, Nina Rakovec\, Anja Novak\, Jurij Drevenšek\, Nataša Burger\, Liza Marijina\, Marjuta Slamič\, Blaž Setnikar\, Pia Zemljič\, Nataša Barbara Gračner\, distribucija: Vertigo \n  \nFestivali\, nagrade: Rotterdam (svetovna premiera); Krafft; Dokudoc Maribor; Sarajevo; vesna za posebne dosežke\, Festival slovenskega filma Portorož \n  \n »Za mene je bil vedno Pero\, ne Peter. Leta 2002 sva snemala film Rezervni deli in to je bil začetek najinega prijateljstva in sodelovanja. Potem sva skupaj posnela še šest filmov. Postal je obraz slovenske kinematografije\, na IMDB ima petinpetdeset naslovov\, prejel je srce Sarajeva za najboljšega igralca in številne druge nagrade; filmi\, v katerih je igral\, so se predstavili na najpomembnejših festivalih\, prejeli leva prihodnosti v Benetkah\, nagrado za režijo v Karlovih Varih … Konec leta 2019 sva začela pripravljati nov film. O njem in o njegovih demonih. Marca 2020\, na začetku koronakrize\, je Pero naredil samomor. Nisva posnela niti kadra. Najprej sem se odločil\, da tega filma ne bo. Vendar sem čutil potrebo\, da ga vseeno posnamem. Da se z njim poslovim od Perota. \nMed nastajanjem filma sem spoznaval\, da to ni samo film o njem\, ampak tudi film o meni\, o nas\, in da ne odhaja samo prijatelj\, ampak izginjata tudi družba in svet\, v katera smo verjeli.« \n– Damjan Kozole \n  \nBesedilo: Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/pero/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Pero_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240122T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240122T215000
DTSTAMP:20260420T011625
CREATED:20250806T144315Z
LAST-MODIFIED:20250806T155756Z
UID:10000059-1705951800-1705960200@kcjt.si
SUMMARY:Okus strasti / La Passion de Dodin Bouffant
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Tran Anh Hung / Francija / 2023 / 135 min / francoščina / distribucija: Fivia \nJULIETTE BINOCHE IN HARMONIJE OKUSOV FRANCOSKE KUHINJE. NA OGLED NE PRIDITE LAČNI! \nLjubezensko pismo (francoski) gastronomiji preraste v odo življenju z vsemi njegovimi preprostimi – in malo manj preprostimi – užitki. Film je Tran Anh Hungu (Norveški gozd) prinesel nagrado za najboljšo režijo v Cannesu. \nRežija: Tran Anh Hung\, scenarij: Tran Anh Hung po romanu La vie et la passion de Dodin-Bouffant\, gourmet Marcela Rouffa\, fotografija: Jonathan Ricquebourg\, montaža: Mario Battistel\, gastronomski svetovalec: Pierre Gagnaire\, produkcija: Olivier Delbosc\, igrajo: Juliette Binoche\, Benoît Magimel\, Emmanuel Salinger\, Patrick d’Assumçao\, Galatea Bellugi\, Jan Hammenecker\, Frédéric Fisbach\, Bonnie Chagneau-Ravoire\, Jean-Marc Roulot\, Yannik Landrein\, Sarah Adler\, distribucija Fivia \nFestivali\, nagrade: Cannes (nagrada za najboljšo režijo); Mill Valley (nagrada občinstva); Montclair (nagrada občinstva); San Sebastián (nagrada Culinary Zinema); francoski kandidat za oskarja; Karlovi Vari; New York; London; Viennale; Liffe \n1885. Kuharska mojstrica Eugénie na idiličnem francoskem podeželju že dvajset let kuha za znamenitega sladokusca Dodina. Skupaj ustvarjata jedi\, ki zadovoljijo tudi najbolj zahtevne brbončice. Medsebojno občudovanje se sčasoma razvije v romantično razmerje\, toda Eugénie je rada svobodna\, zato si nikoli ni želela poroke. Nekega poletnega dne pa se Dodin odloči\, da bo prvič kuhal za svojo ljubljeno … \nBesedilo: Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/okus-strasti-la-passion-de-dodin-bouffant/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Okus-strasti_02.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR