BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241017T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241017T173000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250807T104943Z
LAST-MODIFIED:20250811T132239Z
UID:10000161-1729184400-1729186200@kcjt.si
SUMMARY:Kirckrac\, to sem jaz!
DESCRIPTION:Avtor Katja Kähkönen\, Mateja Ocepek\, Katja Povše\, Sanja Tropp Frühwald\nProducent MOJČIN ABONMA IN IZVEN / Plesni Teater Ljubljana\, AEIOU gledališče za dojenčke in malčke ter VRUM \nIGRIVA IN POETIČNA VIZUALNA PLESNO-GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA NAJMLAJŠE\nRežiserki in koreografki: Katja Kähkönen\, Sanja Tropp Frühwald \nSoustvarjalki in izvajalki: Barbara Kanc\, Tina Valentan \nPredstava traja 30 minut. \nFoto: Matej Povše \n*** \nAvtorski projekt Krickrac\, to sem jaz! vizualno temelji na risbah\, na katerih so otroci risali sami sebe v prvih šestih letih svojega življenja. Črte\, različni liki in oblike so materializirani kot mehki in fleksibilni objekti v raznoliki barvni paleti\, ki jih plesalki animirata in z njimi odplešeta svojo odrsko risbo. Dogajanje – ples in animacija hkrati – pri tem spominja tudi na samo dejanje risanja oziroma ustvarjanja v nenehnem spreminjanju odrske podobe. Ob glasbeni atmosferi zvončkov\, tolkal in glasu se svet barv in oblik pregiba\, vrtinči in sestavlja od preprostejših do kompleksnejših figur ter v zaključku vse povabi na oder k ustvarjanju skupne risbe. \nKrickrac\, to sem jaz! se s skladno odrsko celoto plesnega\, vizualnega in glasbenega senzibilno približa doživljanju najmlajših in jim omogoči bogato ter večplastno umetniško doživetje. Domišljena likovna podoba je oblikovana kot svojevrstna vizualna instalacija funkcionalnih objektov\, ki oživijo v tekočem ritmu gibalne animacije ter jasno zastavljenem dramaturškem loku. Z mehkobo giba in igrivostjo teles\, njihovimi vizualnimi in kinestetičnimi učinki ter nežno razgibano glasbeno atmosfero uprizoritev ulovi tako pozornost najmlajših kot nekoliko starejših gledalcev. \n– Zlata paličica\, strokovna komisija: Nika Arhar\, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažić
URL:https://kcjt.si/dogodek/kirckrac-to-sem-jaz/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Mojčin abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Kric-krac_Matej-Povse_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241010T201500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241010T221500
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250807T080907Z
LAST-MODIFIED:20250807T080907Z
UID:10000101-1728591300-1728598500@kcjt.si
SUMMARY:Goldmanov proces / Le procès Goldman
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Cédric Kahn / Francija / 2023 / 115 min / francoščina / distribucija: Fivia \nSojenje francoskemu levičarskemu revolucionarju Pierru Goldmanu\, političnemu aktivistu\, oboroženemu roparju\, literarni ikoni\, otroku holokavsta … je potekalo leta 1975 v Parizu. Film je osvojil cezarja za najboljšo moško vlogo. \n»… briljanten\, intenziven\, napet\, precizen francoski sodni triler … ZA+« \n– Marcel Štefančič\, jr.\, Mladina
URL:https://kcjt.si/dogodek/goldmanov-proces-le-proces-goldman/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Goldmanov-proces_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241010T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241010T195000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250807T080657Z
LAST-MODIFIED:20250807T080657Z
UID:10000100-1728583200-1728589800@kcjt.si
SUMMARY:Gospodinjstvo za začetnike / Domaḱinstvo za početnici
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Goran Stolevski / Severna Makedonija\, Srbija\, Kosovo\, Poljska\, Hrvaška / 2023 / 107 min / makedonščina\, romščina / distribucija: Demiurg \nFilm\, poln smeha\, solz in neukrotljive energije\, raziskuje univerzalne resnice o družini – tako tisti\, v katero se rodimo\, kot tisti\, ki jo najdemo na poti. \nZlati areni za najboljši film in najboljšo moško stransko vlogo v sekciji manjšinskih koprodukcij. \nMakedonski kandidat za oskarja.
URL:https://kcjt.si/dogodek/gospodinjstvo-za-zacetnike-doma%e1%b8%b1instvo-za-pocetnici/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Gospodinjstvo-za-zacetnike_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241007
DTEND;VALUE=DATE:20241116
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250811T151601Z
LAST-MODIFIED:20250811T151601Z
UID:10000285-1728259200-1731715199@kcjt.si
SUMMARY:ALUmni 1974–1978.2024
DESCRIPTION:Razstavlja 21 od 26 uradno vpisanih sošolcev\, to so Aleksič Vojko\, Černič Pretnar Mojca\, De Gleria Blaž\, Demšar Danijel\, Dimovski Boge\, Gorenec Bojan\, Konec Alojz\, Kosmač Stane\, Kumprej Benjamin\, Madžarac Nada\, Makuc Semion Miladi\, Mandić Dušan\, Metlikovič Matej\, Mihelič Igor\, Nikolov Dimče\, Pavlovič Boro\, Praprotnik Janez\, Premoša Ignac\, Sotler Aleš\, Špenko Tanja\, Ulrih Vasja. \n  \n  \nRazstava ALUmni 1974–1978.2024 obeležuje petdeset let določene likovne generacije ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Poskuša dokumentirati in prikazati osebne avtorske dosežke\, generacijski karierni domet in ustvarjalno univerzitetno legitimacijo slikarske\, grafične\, restavratorske in kiparske smeri Akademije dotičnega časa. Prisotna je večina ustvarjalcev\, ki so tvorili študijsko skupino v vpisnem letu 1974–1975. Dela so izbrali avtorji sami. Celotni prikaz je omejen na ustvarjalno razsežnost\, torej izključno risbe\, slike\, grafike in kipi. Razstava tako ponuja celovit vpogled na neko obdobje slovenske umetnosti. Predstavlja poskus umetnostnozgodovinskega pregleda pomembnega segmenta sodobnega časovnega preseka in izhodišče razmišljanja o obdobju\, umetnosti in avtorjih. Hkrati pa je razstava vzporednica srečanju in soočenju zrelih avtorjev okroglih petdeset let po vpisu na ALU. \n(Koprodukcija: DLUD\, Galerija Kocka) \n  \n*** \nDeja Bečaj: ALUmni 1974–1978 \nNa razstavi ALUmni se predstavlja enaindvajseterica diplomantov Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani\, ki letos praznuje 50. obletnico svojega začetka študija. Slikarska\, grafična in kiparska dela\, ki so jih avtorji in avtorice uvrstili na razstavo\, so nastajala vse od konca osemdesetih let do danes\, zato je izbor izredno eklektičen in težko govorimo o rdeči niti\, ki bi povezovala vse predstavljene. Kljub heterogenosti tako razstavnih del kakor tudi njihovih kasnejših poklicnih poti\, avtorice in avtorje povezujeta skupen prostor in čas študija v sedemdesetih letih. \nO sedemdesetih se sicer piše kot o dobi umetniške krize oz. izčrpanosti v slovenski umetnosti po »bumu« izraznih inovacij v šestdesetih letih. Razloge za to lahko pripišemo ekonomski krizi in družbenim ter političnim napetostim v Jugoslaviji. Slednje se je na področju umetnosti odražalo skozi kontrolo države nad kulturnimi institucijami\, kar je prispevalo k enoviti estetiki\, zastopani na razstavah. Porajati so se začela celo vprašanja o koncu slikarstva kot medija nasploh\, ki jih je zanetilo uveljavljanje konceptualizma\, pri nas začenši s Skupino OHO konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Slikarstvo je novo življenje dobilo leta 1976\, ko so Andraž Šalamun\, Tugo Šušnik in Tomo Podgornik z razstavo v Moderni galeriji prekinili s tradicijo evropskih zgledov oz. evropske tradicije »liričnega« abstraktnega slikarstva in za zgled vzeli ameriško fundamentalno oz. primarno slikarstvo. S poudarkom na materialnosti fizičnega likovnega dela so se zoperstavili dominanci konceptualizma in z razstavo bistveno zaznamovali domačo likovno produkcijo za naslednjih slabih pet let. \nTo je le nekaj točk\, ki so do neke mere nedvomno vplivale na oblikovanje ustvarjalne identitete razstavljavcev in razstavljavk. Študijska leta so tako nudila podlago\, ki so jo uporabili za nadaljnje izpopolnjevanje in razvijanje lastnih slogov. Za to so v veliki meri zaslužni profesorji\, ki so v tem obdobju poučevali na Akademiji. Velika imena slovenskega modernizma\, kot so Zdenko Kalin\, Drago Tršar\, Slavko Tihec\, Štefan Planinc\, Milan Butina\, Janez Bernik in Marjan Pogačnik\, so skrbela za prenos tehničnih znanj in visok standard diplomantov\, kot raziskovalci\, ustvarjalci in mnogi pionirji na svojih področjih pa so bili vzor mladim in so jih vzpodbujali k inovativnosti ter eksperimentiranju znotraj uveljavljenih medijev. Kljub naklonjenosti k razvijanju novega se je med staro in mlado generacijo kmalu pokazal razkol. Moderniste z njihovim idealiziranim pogledom na umetnost in njeno vlogo v družbi ter vztrajanjem v tradicionalnih umetniških sredstvih so mladi doživljali kot nazadnjaške – tako kot že tolikokrat poprej in kasneje. Ustaljenim praksam so nasprotovali z vnašanjem kritike\, samorefleksije\, ironije in humorja v dela ter sprejeli vdor novih medijev in tehnologije v ustvarjalno polje\, po čemer so kasneje posegali tudi nekateri umetniki\, zastopani na razstavi ALUmni. \nNa sedemdeseta umetnostna zgodovina gleda kot na prehodno obdobje\, ko se začnejo izoblikovati postavke postmodernizma\, ki polno zaživi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja\, ko so se na umetniški sceni pozicionirali tudi alumni. Ob prvem pogledu na razstavljena dela najdemo več paralel z deli njihovih profesorjev\, ki so se profilirali prav v času študija generacije 1974–1978. O močnejši povezavi z modernistično tradicijo pričajo tudi slike\, ki citirajo določene elemente znanih del\, in umetnike\, kot so Pablo Picasso\, Kazimir Malevič in Yves Klein\, celo navajajo v naslovih. Ravno citiranje in reinterpretacija pa sta podstati postmodernizma\, ki vzpostavlja nov odnos do preteklosti.
URL:https://kcjt.si/dogodek/alumni-1974-1978-2024/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/ALUmni-2024_eVABILO-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241002T201500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241002T222000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250807T080536Z
LAST-MODIFIED:20250807T080536Z
UID:10000099-1727900100-1727907600@kcjt.si
SUMMARY:Jutri je še en dan / C'è ancora domani
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Paola Cortellesi / Italija / 2023 / 118 min / italijanščina / distribucija: Demiurg \nKomična drama\, navdihnjena z italijanskim neorealizmom\, je osvojila srca gledalcev in v domači Italiji po gledanosti prehitela celo Barbie. \nDelia je žena in mati treh otrok v povojnem Rimu. Kadar ne gospodinji nasilnemu možu in ne skrbi za sitnega tasta\, hiti med priložnostnimi deli. Edino uteho ji prinašata klepet s prijateljico in hčerina zaroka s prijetnim mladeničem iz premožne družine. Svojo usodo sprejema brez pritoževanja – dokler nekega dne ne prispe skrivnostno pismo …
URL:https://kcjt.si/dogodek/jutri-je-se-en-dan-ce-ancora-domani/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Jutri-je-se-en-dan_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241002T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241002T200000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250807T080301Z
LAST-MODIFIED:20250807T080301Z
UID:10000098-1727892000-1727899200@kcjt.si
SUMMARY:Joan Baez: Jaz sem hrušč / Joan Baez: I Am a Noise
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Miri Navasky\, Maeve O’Boyle\, Karen O’Connor / ZDA / 2023 / 113 min / angleščina / distribucija: Demiurg \nIntimen dokumentarni portret\, v katerem legendarna pevka in aktivistka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim.
URL:https://kcjt.si/dogodek/joan-baez-jaz-sem-hrusc-joan-baez-i-am-a-noise/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Joan-Baez_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240913
DTEND;VALUE=DATE:20241005
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250811T151447Z
LAST-MODIFIED:20250811T151447Z
UID:10000284-1726185600-1728086399@kcjt.si
SUMMARY:KIKI KLIMT: Vizualna analiza mita Psihe in Erosa skozi Heglovo dialektiko
DESCRIPTION:Arhetipi\, bistva našega bivanja\, ki so neopredeljiva z umom\, se ob izrekanju nujno odenejo v simbole\, da bi nam bili dojemljivi. Ob tem pa zapadejo procesu banalizacije. Bistvo s časom izgine\, ostane le prazna lupina podobe. \n  \n*** \n  \nZgodba gre tako: \nBilo je dekle\, ki je bilo prelepo. \nZa to jo je kaznovala ljubosumna boginja in Psihe se ji je morala žrtvovati s skokom s pečine. \nBil je zaljubljeni Eros\, ki jo je na krilih Zefirja rešil. Obličja svojega rešitelja ni smela ugledati niti\, ko je postal njen ljubimec. Vsako noč se je v čisti temi prikradel k njej in njegov dotik je bilo vse\, kar je poznala. \nBlažene noči sta prekinili zavistni Psihini sestri. \nLjubiš se s pošastjo\, sta dejali. \nPrižgi svetilko. \nVzemi nož. \nZakolji stvora. \nIn Psihe je storila tako. \nA v luči je namesto pošasti ugledala prelepo obličje svojega božanskega ljubimca. Nož ji je zastal. Eros ga je ugledal in strtega srca z enim zamahom kril zapustil nezaupljivo dekle. \nPsihe se je želela ubiti. \nRešila jo je voda\, ki jo je ustavila in dejala: \n»Psihe\, pojdi do Venere in opravi\, kar ti bo naložila\, da pridobiš nazaj ljubezen njenega sina.« \n(Psihe je morala ločiti zrno od plev. V obupu je zajokala\, a so ji pomagale pridne mravljice.) \n(Psihe je potrpežljivo počakala\, da so ovni zaspali in je lahko pridobila njihovo zlato runo.) \n(Psihe je orel pomagal in jo ponesel do vode življenja.) \n(Psihe je z nasveti stolpa odšla v podzemni svet mrtvih in od tam prinesla šatuljo z lepoto.) \nTedaj si je poželela le malo te lepote\, ki bi jo morala predati Veneri. Le malo\, da bi bila vredna svojega božanskega ljubimca. \nV šatulji je bil namesto lepote spanec. \nSpeče dekle je rešil usmiljeni Eros\, ki jo je odnesel v nebeško domovanje. \nTam sta kot bogova bivala še mnoga leta in rodila se jima je hči z imenom Radost. \n  \nTo je bila zgodba. To je bila ena od zgodb. \n  \nStarodavna zgodba\, ki se je prenašala od ust do ust in vsaka usta so jo oblikovala po svoji podobi. \nKo se je prof. dr. Kiki Klimt že dve leti tega na umetniški rezidenci v Grčiji lotila njene upodobitve kot raziskave mita z napotki odraščajočim ženskam\, ji je postalo jasno\, da tu nekaj ni na mestu. Podoba\, ki je zrla s portretov\, je bila prav ta\, prežvečena in zastrta. Kar pred stvaritvijo slik ni bilo razvidno\, je bilo zdaj jasno kot beli dan: Psihe se je za greha svoje lepote in nezaupljivosti lahko odkupila le s tem\, da je bila pridna\, skromna in potrpežljiva – le tako je pridobila odpuščanje ljubimca\, da jo je rešil\, in njegovo rešitev je nemočna potrebovala. \n  \nTako je bilo jasno\, da se projekt ni končal z odhodom iz Grčije. Niti približno – šele začel se je. Pred dr. Klimt je stala uganka: izrazito patriarhalna narativa in vprašanje\, kaj se skriva pod njo. \n  \nRazvozlati se je je lotila z vizualnim projektom\, ki pa ni nič manj sistematičen kot kako znanstveno delo. Kot je zapisala: »Celo mnogi strokovnjaki\, ki se udejstvujejo v svetu vizualne ustvarjalnosti\, ne priznavajo slikarstva kot intelektualnega dela. Še manj jih zares pozna natančni likovni jezik – večina dojema slikarstvo kot intuitivno\, naključno udejstvovanje\, ki je produkt subjektivnih čustev\, izlitih na platno. Slikanje ni psihoterapija ali sprostitev po napornem delovnem dnevu. Slikanje je izrekanje v natančnem jeziku. Če umetnik pozna svoj jezik\, je ta nesporen in objektiven. Tako likovni jezik kot položaj žensk sta še zmeraj vse preveč marginalizirana v sodobni družbi in zavita v tisoče papirjev in pentelj. Želim ju povezati in spremeniti dojemanje obeh; slikarjev in žensk.« \n  \nNjen princip sestoji iz združevanja več kot tridesetletnega študija vizualnega jezika\, filozofije\, mitologije\, psihologije in sodobne znanosti. Za vsako posamezno sliko stoji natančna shema kompozicije in barv\, ki temelji na pitagorejski geometriji\, kemiji\, matematiki in njenih lastnih spoznanjih. Pristop je prilagojen vsaki seriji slik\, vedno pa sledi quadriviliumu\, temelju lepih umetnosti v stari Grčiji. Sestoji iz štirih konceptov: števila in vizualni elementi\, geometrijski elementi\, barve in poteza. Število in geometrija sta v srčiki slehernega izmed njih. Proces priprave je mnogokrat bolj dolgotrajen kot samo slikanje in nič manj pomemben. Za vprašanjem\, kako naslikati\, se namreč skrivata vprašanji\, kaj in zakaj\, in prav tu se porajajo spoznanja. \n  \nTehnika slikanja ni nič manj vestno premišljena in izpiljena kot ves predhodni proces. Po letih študija da Vincijeve tehnike sfumato jo je dr. Klimt nadgradila in poimenovala slikanje s svetlobo. Lazurno nanašanje barv ustvari podobo\, ki zaradi barvnih meglic pridobi prostorsko dimenzijo. \n  \nCeloten sistem temelji na Heglovi dialektiki – zaradi njene jasnosti in sistematične nravi\, ki pritiče kompleksnemu sistemu dela. Hkrati pa dr. Klimt tako kot Hegel\, ki v Fenomenologiji duha prehaja od posameznega k občemu\, s projektom išče tisto obče mita. Vsaka serija slik predstavlja en korak v dialektičnem procesu; začne se z tezo\, ki ji nasprotuje antiteza\, združujeta pa se v sintezi\, ki odpre pot za naslednjo tezo. Serije dialektiki ne sledijo le konceptualno\, temveč tudi vizualno. \n  \nOb začetku dialektičnega procesa ne dr. Klimt ne jaz\, ki sem mu imela čast prisostvovati\, nisva vedeli\, kam bo pot peljala in kako se bo zaključila. In še ni zaključena\, se pa svitajo obronki sinteze. Kar se je začelo kot izraz konfliktnih konceptov narekujočega mita – patriarhalna in feministična narativa\, new age in ‘girlboss’ narativa – se je na neki točki in v neki drugi sintezi vseh konceptov popolnoma otreslo. Bistvena ni bila več predstavitev idej\, temveč iskanje\, ki je tolikanj bolj zanimivo\, ker za razliko od prvega pri tem nikdar ne veš\, kje boš pristal in kaj našel. Jasno pa je\, da gre za iskanje nje. Ona\, Psihe\, je vedno bolj oseba in manj zgolj persona. Kot so bile konceptu podrejene slike\, mu je bila podrejena tudi ona – sleherni ideji\, kaj naj bi ženska bila: lepa\, pridna\, emancipirana\, spiritualna\, feministična\, poslovna\, samostojna – in namesto\, da bi bivala\, je pasivno poosebljala koncept. Ko pa smo koncepte odstranili\, se je v nas zazrla živa oseba. Vedno bolj ločena od njene popolnoma pasivne vloge v prvotnem mitu ni aktivna le v svojih dejanjih v zgodbi sami\, podvržena ni niti našim idejam. Namesto\, da bi narekovali njeno podobo\, nam ona narekuje naše iskanje. \n  \nKot je zapisal C. G. Jung: \n»Modrost in norost se v vilinskem bitju ne le kažeta kot eno in isto\, temveč tudi sta eno in isto\, dokler ju predstavlja anima. Življenje je noro in pomenljivo. In ko se prvemu ne smejemo in ko o drugem ne špekuliramo\, je življenje banalno; tedaj ima vse najmanjšo razsežnost. Tedaj imamo le mali smisel in mali nesmisel. V bistvu je vse brez kakršnegakoli pomena\, kajti ko še ni bilo razmišljajočih ljudi\, tudi ni bilo nikogar\, ki bi razlagal te pojave. Razlaganje je potrebno le nekomu\, ki ne razume. Pomen ima samo to\, kar je nerazumljivo. Človek se je prebudil v svetu\, ki ga ni razumel\, in zato ga je poskušal razlagati.« \n  \nPsihe\, ki nas vabi k iskanju\, je tisto\, kar njeno ime pomeni; anima\, duša. Tako tudi Eros ni več njen božanski ljubimec. V svetu arhetipov\, v katerega vstopimo\, ko se potopimo izza površinskih\, banalnih podob simbolov\, je Eros življenje. Arhetipi\, bistva našega bivanja\, ki so neopredeljiva z umom\, se ob izrekanju nujno odenejo v simbole\, da bi nam bili dojemljivi. Ob tem pa zapadejo procesu banalizacije. Bistvo s časom izgine\, ostane le prazna lupina podobe. Prav to se je zgodilo naši zgodbi. \n  \nNazaj do bistva mita o Psihe in Erosu smo lahko prišli z Heglovo dialektiko\, saj je ta tako kot Jung iskal tisto presežno\, tisto izza. Nemoč je trditi o popolni zvestobi teoriji kateregakoli izmed njiju\, konec koncev pa to ni bil namen projekta. Teorija\, tako kot koncept\, služi kot metoda kreacije – oporna bergla\, s katero lahko začnemo žonglirati\, če nas je pač volja. \n  \nZigi Omerzel\n(Zigi Omerzel je študentka filozofije\, prejemnica zlatega priznanja na državnem tekmovanju v pisanju filozofskega eseja in udeleženka svetovne filozofske olimpijade v letu 2023. Je tudi hči avtorice razstave.)
URL:https://kcjt.si/dogodek/kiki-klimt-vizualna-analiza-mita-psihe-in-erosa-skozi-heglovo-dialektiko/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/klimt2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240910T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240910T220500
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250807T080146Z
LAST-MODIFIED:20250807T080146Z
UID:10000097-1725998400-1726005900@kcjt.si
SUMMARY:Caravaggieva senca / L’ombra di Caravaggio
DESCRIPTION:FILM / Michele Placido / Italija\, Francija / 120 min / italijanščina / distribucija: Fivia \ntalija leta 1600. Michelangelo Merisi\, bolj znan kot Caravaggio\, je genialni slikar\, ki se upira strogim pravilom tridentinskega koncila glede upodabljanja verskih tem. Ko papež Pavel V. izve\, da umetnik za svoje religiozne slike kot modele uporablja prostitutke\, tatove in potepuhe\, se odloči poslati po svojega najboljšega tajnega agenta … Epska zgodovinska drama raziskuje burno Caravaggievo življenje v vseh njegovih odtenkih.
URL:https://kcjt.si/dogodek/caravaggieva-senca-lombra-di-caravaggio/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Caravagio-03.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240905T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240905T220000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250807T075910Z
LAST-MODIFIED:20250807T075910Z
UID:10000096-1725566400-1725573600@kcjt.si
SUMMARY:Črni čaj / Black Tea
DESCRIPTION:FILM / Abderrahmane Sissako / Francija\, Mavretanija\, Tajvan\, Luksemburg / 2024 / 110 min / kitajščina\, francoščina / distribucija: Fivia \nVeliki poet afriškega filma Abderrahmane Sissako se vrača z melanholično romanco\, postavljeno v afriško četrt tretjega največjega kitajskega mesta. \nAya pred oltarjem v zadnjem trenutku reče »ne«\, zapusti Slonokoščeno obalo in začne novo življenje v Guangzhouju na Kitajskem. V živahnem »Čokoladnem mestu«\, četrti\, kjer se srečujeta afriška in kitajska kultura\, najde delo v čajnem butiku\, ki ga vodi Kitajec Cai. Medtem ko jo Cai vpeljuje v starodavno umetnost pitja čaja\, se med njima počasi rojeva nežna ljubezen …
URL:https://kcjt.si/dogodek/crni-caj-black-tea/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Crni-caj_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240905T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240905T195000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T155054Z
LAST-MODIFIED:20250806T155054Z
UID:10000095-1725559200-1725565800@kcjt.si
SUMMARY:Otroci drugih / Les enfants des autres
DESCRIPTION:FILM / Rebecca Zlotowski / Francija / 2022 / 103 min / francoščina / distribucija: Fivia \nGloboko osebna\, presunljiva zgodba o sodobnem materinstvu je Virginie Efira prinesla cezarja za najboljšo igralko. \nRachel\, štiridesetletna učiteljica brez otrok\, se zaljubi v Alija in močno naveže na njegovo hčerkico Leilo. Ob večerih jo spravlja v posteljo\, skrbi zanjo in jo ima rada kot svojo. Toda ljubiti tuje otroke je nevarno …
URL:https://kcjt.si/dogodek/otroci-drugih-les-enfants-des-autres/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Other02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240829T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240829T231000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T154928Z
LAST-MODIFIED:20250806T154928Z
UID:10000094-1724965200-1724973000@kcjt.si
SUMMARY:Radikal / Radical
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nChristopher Zalla / Mehika / 2023 / 125 min / španščina / distribucija: Demiurg \nUčenci osnovne šole v obmejnem mehiškem mestu sodijo med najslabše v državi. Njihov svet je poln nasilja\, revščine in korupcije\, v razredu pa vlada vzdušje strogosti in discipline. Toda novi učitelj Sergio se odloči poskusiti nekaj povsem drugačnega. Da bi prebudil radovednost učencev in pomagal uresničiti njihov potencial\, vpelje radikalno novo metodo poučevanja. Rezultati presenetijo vse … \nFilm\, posnet po resnični zgodbi\, je prejel nagrado občinstva na festivalu Sundance.
URL:https://kcjt.si/dogodek/radikal-radical-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Radikal_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240827T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240827T230000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T154708Z
LAST-MODIFIED:20250806T154810Z
UID:10000093-1724792400-1724799600@kcjt.si
SUMMARY:Joan Baez: Jaz sem hrušč / Joan Baez: I am a Noice
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nMiri Navasky\, Maeve O’Boyle\, Karen O’Connor / ZDA / 2023 / 113 min / angleščina / distribucija: Demiurg \nIntimen dokumentarni portret\, v katerem legendarna pevka in aktivistka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/joan-baez-jaz-sem-hrusc-joan-baez-i-am-a-noice/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Joan-Baez_2-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240822T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240822T225000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T154310Z
LAST-MODIFIED:20250806T154310Z
UID:10000092-1724360400-1724367000@kcjt.si
SUMMARY:Kako seksati / How to Have Sex
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nMolly Manning Walker / Velika Britanija / 2023 / 98 min / angleščina / distribucija: Fivia \nŠestnajstletnice Tara\, Skye in Em prispejo v grško žurersko letovišče Malia na počitnice svojega življenja – potovanje\, ki ga mora pred vstopom v odraslost odkljukati vsako dekle … Celovečerni prvenec britanske režiserke ponuja pretanjen in sočuten pogled na najstniško prijateljstvo\, samoodkrivanje in spolnost. \nGlavna nagrada v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/kako-seksati-how-to-have-sex-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Kako-seksati-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240820T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240820T225000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T154216Z
LAST-MODIFIED:20250806T154216Z
UID:10000091-1724187600-1724194200@kcjt.si
SUMMARY:Dedek gre na jug
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nVinci Vogue Anžlovar / igrajo: Boris Cavazza\, Vlado Novak\, Zala Djurić\, Jonas Žnidaršič\, Goran Navojac\, Maruša Majer / Slovenija\, Severna Makedonija / 2023 / 103 min / distribucija: Cinemania group \nRomantična\, komična in akcijska zgodba o življenju\, pričakovanjih in iskanju smisla\, o prijateljstvu in ljubezni. Vlado iz bolnišnice ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa\, saj ne more sprejeti\, da Boris umira. Odloči se ga odpeljati v Makedonijo\, da bi vnovič srečal svojo dolgoletno\, nikoli izsanjano ljubezen Nedo\, s katero je zaradi nesrečnih spletov okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po načrtu\, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma\, ki je bila priča likvidaciji in je na begu. Trije junaki ne vedo\, da so se znašli v obračunavanjih med bivšimi trgovci z orožjem in policijo.
URL:https://kcjt.si/dogodek/dedek-gre-na-jug-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Dedek-gre-na-jug_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240812
DTEND;VALUE=DATE:20240914
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250811T150550Z
LAST-MODIFIED:20250811T150550Z
UID:10000283-1723420800-1726271999@kcjt.si
SUMMARY:LEILA BARTELL: Sanjske pokrajine /Dreamscapes
DESCRIPTION:Slikarstvo Leile Bartell izstopa po gestualnih potezah\, prefinjeni uporabi barv in značilni abstraktni strukturi naslikane površine. Prepoznavni slog je razvila že kmalu na začetku umetniške kariere\, ki se v zadnjem obdobju naglo vzpenja z vidika vse večje razstavne kontinuitete in s tem prisotnosti na širšem prostoru umetnostnega trga. \n  \n  \nČe se je na začetku pokazala javnosti predvsem kot poglobljena raziskovalka čistih likovnih prvin\, je na do sedaj prehojeni ustvarjalni poti dosegla tisto stopnjo zrelosti\, ko se lahko deloma razbremeni zavestnega raziskovanja in pusti prosto pot instinktivnim in čustvenim prvinam svojega umetniškega temperamenta in talenta. Kajti ravno sproščenost ustvarjalnega procesa jo umešča v sedanji likovni trenutek\, katerega dragocena vrednost je spontanost in neposrednost ob prirojeni ustvarjalni potenci. Tokrat se domačemu občinstvu predstavlja s serijo slik malega formata\, poimenovanih Dreamscapes (Sanjske pokrajine)\, v katerih na platno prenaša avtorski izbor intimistične tematike v kombinaciji s konceptualno premišljeno likovno sintakso geste in barv. \nLeila Bartell torej skozi zasnovane podobe spodbuja razmislek o tem\, kako je sodobnemu človeku v labirintu časa težko priti na sled temu\, kar je\, kar potrebuje in kar je zares pomembno in bistveno. Pri tem zgolj na videz preproste abstraktne podobe odražajo analogije in kontraste med zavednim in nezavednim delom človeške psihe\, med razumom in čustvi\, resničnostjo in domišljijo. Obenem zrcalijo pogled na tisto\, kar se v resničnosti evocira v obliki želja\, hrepenenja\, konfliktov ali strahov. Njene sanjske pokrajine ali\, bolje rečeno\, pejsaži duše\, so torej med seboj prepleteni nadrealistični\, fantazijski\, skrivnostni prostori\, ki predstavljajo različne nivoje človekove podzavesti in so simbolna vzporednica njegovi zavesti. Nekakšen vmesni svet\, v katerem domujeta enigmatičnost in simbolna pomenljivost in ki ga v težnji po ekspresivnost avtorica ureja svojim čustvenim in miselnim predstavam adekvatno. \nAvtorica slika podobe na platno »alla prima«\, saj pusti\, da jo vodi nakopičena kreativna energija\, zaradi katere se njihova izvedba in interpretacija naravno razvijata med delom. S tega stališča je njen pristop k slikanju neobremenjen\, spontan\, pri čemer se lahko sklicujemo tudi na njen živahni temperament. Sanjske pokrajine namreč ekspresivno oživlja predvsem z ritmom svoje slikarske poteze. Z njenim tekočim prehajanjem in variabilnim ponavljanjem doseže\, da odseva pigment v sliki takšno frekvenco\, da pride do pravega izžarevanja in valovanja energije\, zaradi česar dobijo oblike povsem organske značilnosti. A njen ustvarjalni svet je enakovredno obdarjen s premišljenostjo in racionalnimi potezami\, na katerih tudi temeljijo njena likovna raziskovanja. V samo jedro likovne izraznosti segajo njene sanjske pokrajine z barvami\, ki se raztezajo znotraj slikovnega polja v globino\, in s tem v kozmos iztekajočega se prostora. Avtorica jih polaga na platno premišljeno ter s pravo mero pretanjenosti\, zaradi poudarjene senzibilnosti pa je mogoče njihovo uporabo razumeti tudi kot utelešenje posameznih občutkov. Največkrat uporablja rdečo\, črno\, modro in zeleno\, pa tudi žlahtne vmesne gradacije. Na slikovno polje jih nanaša v slojih\, z značilno široko potezo\, ponekod jih plasti pastozno\, spet drugod lazurno\, skoraj transparentno. Ker nastopajo barve hkrati kot materija in oblika\, temu primerno spreminja njihovo intenziteto\, ostrino in čistost odnosov; stopnjujoče se odtenke iste barve postavlja skupaj\, pri čemer učinkuje enoviti pramen barve ob stiku s temnejšo površino optično svetlejši in obratno. Včasih je težko določiti\, kaj ima na sliki prednost\, ali sama barva ali ritem\, v katerem se amorfne barvne oblike razprostirajo. Notranja »arhitektura« sanj se namreč nenehno spreminja\, kar je v skladu s stalno spreminjajočo se človeško naravo. \nSlike Leile Bartell imajo torej notranji in zunanji ritem. Avtorica jih gradi tako\, da je v njih vse\, kar je zunanjega\, posledica globokega uvida v notranje življenje in doživljanje. V vsebinskem pogledu večplastno prepleta misli in vsebine\, ki jih je doživela in likovno podoživela. Želi namreč ustvariti samosvoje pokrajine duhovnega prostora\, ki so zrcalna podoba njene občutljive duše\, ki spregovori odprta za pretok vsega\, kar prinaša življenje. In če se morda zdi\, da na podobah za trenutek zaslutimo tesnobo ali nemir\, ta ne prevlada\, ampak se pod odločno radoživim čopičem usklajuje v likovno harmonijo\, kar izpričuje\, da je avtorica\, četudi delno izhaja iz tovrstne predstave o nezavednem\, v bistvu skladna v svoji naravi\, kar sublimira v likovnem zapisu\, ki zaživi pred nami kot resnična (slikarska) afirmacija življenja. \n*** \nLeila Bartell’s paintings stand out for their gestural strokes\, refined use of colour\, and distinctive abstract surface structure. Her recognisable style emerged early in her artistic career and has rapidly ascended in recent years\, marked by increasing exhibition opportunities and a growing presence in the broader art market. \nInitially known for her in-depth exploration of artistic elements\, Bartell has now reached a stage of maturity in her creative journey where she can partly release conscious exploration\, giving free rein to the instinctive and emotional elements of her artistic temperament and talent. It is precisely the very spontaneity of the creative process that places her in the current artistic moment\, where spontaneity and immediacy are prized values\, alongside innate creative potential. \nThis time\, she presents to the Slovenian audience a series of small-format paintings titled Dreamscapes\, in which she translates a personal selection of thematic ideas onto canvas through a conceptual and carefully considered visual syntax of gesture and colour. Through her crafted images\, Bartell encourages contemplation on the complexities of modern existence in the labyrinth of time—how challenging it is for modern individuals to grasp what we are\, what we need\, and what truly matters. Her seemingly simple yet profoundly abstract images reflect analogies and contrasts between the conscious and unconscious aspects of the human psyche\, between reason and emotion\, reality and imagination. These dreamscapes\, or landscapes of the soul\, intertwine as surreal\, fantastical\, and mysterious spaces\, representing various levels of the human subconscious and serving as symbolic parallels to our innermost thoughts. Bartell paints “alla prima\,” guided by accumulated creative energy that naturally evolves during the process\, resulting in interpretations that are spontaneous and uninhibited. Her vibrant temperament influences the expressive vitality of her brushstrokes\, breathing life into her dreamscapes through rhythmic painting movements. With fluid transitions and variable repetitions\, she achieves a pigment resonance that emanates energy waves\, giving organic form to her shapes. Her creative world is equally balanced with deliberation and rational strokes\, forming the core of her artistic expression. Within her dreamscapes\, colours stretch into the depths of the pictorial field\, creating a cosmos of expansive space. Bartell applies them in layers\, using broad strokes that vary from thickly layered to nearly transparent\, adjusting their intensity\, sharpness\, and purity to enhance relationships within the composition. Sometimes it is challenging to determine whether colour or rhythm takes precedence in her paintings\, where amorphous forms disperse across the canvas. The inner “architecture” of dreams continually shifts\, echoing the ever-changing human nature. \nThus\, Bartell’s paintings possess both internal and external rhythms\, reflecting her deep insights into inner life and experience. Multilayered in content\, they weave together thoughts and experiences that she has lived and visually interpreted. Her aim is to create unique landscapes of spiritual space\, mirroring her sensitive soul\, which speaks openly to the flow of life. Even if her images momentarily evoke anxiety or unrest\, these emotions do not dominate; rather\, under her confident and lively brush\, they harmonise into a visual symphony. This affirms that Bartell\, while drawing inspiration from the unconscious\, is fundamentally harmonious in nature\, manifesting in artworks that resonate as authentic affirmations of life.  \n  \nKatarina Dajčman \nDolenjski muzej Novo mesto
URL:https://kcjt.si/dogodek/leila-bartell-sanjske-pokrajine-dreamscapes/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/SLIKE_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240808T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240808T225000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T154102Z
LAST-MODIFIED:20250806T155149Z
UID:10000090-1723150800-1723157400@kcjt.si
SUMMARY:Priscilla
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nSofia Coppola / ZDA\, Italija / 2023 / 110 min / angleščina / distribucija: Fivia \nSofia Coppola (Marie Antoinette\, Izgubljeno s prevodom) razkriva drugo plat ameriškega mita o kralju rock’n’rolla v nežni\, rahločutni zgodbi o dekliškem hrepenenju\, odraščanju v pravljici in iskanju lastne življenjske poti. Po knjigi Priscille Presley Elvis and Me. \nPiše se leto 1959. Štirinajstletna Priscilla Beaulieu z družino živi v ameriškem vojaškem oporišču v Wiesbadnu. Nekega dne prejme povabilo na zabavo Elvisa Presleyja\, ki v Nemčiji služi vojaški rok.
URL:https://kcjt.si/dogodek/priscilla-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Priscilla_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240807T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240807T170000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250807T110209Z
LAST-MODIFIED:20250811T132233Z
UID:10000166-1723017600-1723050000@kcjt.si
SUMMARY:Giaccomo Puccini - 100. obletnica smrti
DESCRIPTION:Producent PREDPRODAJA DO 2. 10.: 20 €\, REDNA CENA 23 € / KOZINOV ABONMA IN IZVEN / SNG Opera in balet Ljubljana \nPOKLON OPERNEMU VELIKANU\nDirigent: Ayrton Desimpelaere \nSolisti: Martina Zadro\, sopran; Nina Dominko\, sopran; Mojca Bitenc\, sopran; Štefica Grasselli\, sopran; Aljaž Farasin\, tenor; Branko Robinšak\, tenor; Marko Kobal\, bariton \nFoto: Darja Štravs Tisu \n*** \nV letu 2024 obeležujemo 100. obletnico smrti Giacoma Puccinija\, enega največjih opernih skladateljev vseh časov. Puccini je navdih za svoja glasbeno-gledališka dela našel v ljubezni in najrazličnejših psiholoških konfliktih\, še posebej pa je bil naklonjen ženskim protagonistkam\, ki jim je namenjal najvidnejše sopranske vloge in jih za vselej ovekovečil z globoko ekspresivnostjo svoje glasbe. Čeprav je pisal tudi orkestralno\, sakralno in komorno glasbo\, se je v zgodovino zapisal prav s svojimi opernimi stvaritvami\, v katerih je na edinstven način združil lepoto in globok izraz melodije\, bogato zvočno paleto orkestra ter napetost dramskega dogajanja. S svojimi bogatimi\, čustvenimi arijami je pustil neizbrisen pečat v svetu operne glasbe. Širok spekter človeških čustev\, od strastne ljubezni do boleče tragedije\, privablja občinstvo v operna gledališča po svetu že več kot sto let. \nSlovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana je ob obletnici pripravilo gala koncert opernih arij iz najbolj znanih Puccinijevih oper – Manon Lescaut\, La Bohème\, Madama Butterfly\, Gianni Schicchi\, La Rondine in Tosca. Izvedli jih bodo solisti ob spremljavi orkestra SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent bo hišni dirigent ljubljanske Opere Ayrton Desimpelaere\, belgijski umetnik mlajše generacije\, ki je za svoje delo prejel vrsto nagrad\, med drugim medaljo za zasluge belgijske vlade.
URL:https://kcjt.si/dogodek/giaccomo-puccini-100-obletnica-smrti/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Kozinov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Ayrton-Desimpelaere-Foto-Darja-Stravs-Tisu.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240806T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240806T231000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T153926Z
LAST-MODIFIED:20250806T155159Z
UID:10000089-1722978000-1722985800@kcjt.si
SUMMARY:20.000 vrst čebel / 20.000 especies de abejas
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nEstibaliz Urresola Solaguren / Španija / 2023 / 129 min / španščina\, francoščina / distribucija: Demiurg \nOsemletni deklici ni všeč\, ko jo ljudje kličejo z imenom Aitor. Vzdevek Cocó zveni bolje\, a tudi ne čisto prav. Medtem ko med čebeljimi panji raziskuje svojo identiteto\, ženske iz njene družine razmišljajo o lastnih življenjih in željah … \nPrvenec baskovske režiserke je devetletni igralki prinesel nagrado za najboljšo vlogo na lanskem Berlinalu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/20-000-vrst-cebel-20-000-especies-de-abejas-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/20000-vrst-cebel.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240801T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240801T231000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T153759Z
LAST-MODIFIED:20250806T153759Z
UID:10000088-1722546000-1722553800@kcjt.si
SUMMARY:Pankrt / Bastarden
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nNikolaj Arcel / Danska / 2023 / 127 min / danščina/ distribucija: Fivia \nMads Mikkelsen in Nikolaj Arcel se deset let po Kraljevski aferi vračata s Pankrtom\, mogočnim zgodovinskim epom o osvajanju danske divjine\, hkrati pa intimno\, brezčasno zgodbo o življenju\, ki se zgodi\, medtem ko delamo druge načrte.
URL:https://kcjt.si/dogodek/pankrt-bastarden-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Pankrt_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240730T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240730T223000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T153651Z
LAST-MODIFIED:20250806T153945Z
UID:10000087-1722373200-1722378600@kcjt.si
SUMMARY:Neskončni spomin / La memoria infinita
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nMaite Alberdi / Čile\, ZDA / 2023 / 85 min / španščina / distribucija: Demiurg \nSrce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni. \nAugusto Góngora\, veteranski čilski novinar in pomemben kronist Pinochetovih zločinov\, ter Paulina Urrutia\, igralka\, aktivistka in političarka\, že več kot dvajset let živita v tesnem in ljubečem razmerju. Augustu diagnosticirajo Alzheimerjevo bolezen in od tedaj se par spopada z neizprosnim in vse hitrejšim upadanjem njegovih telesnih in duševnih moči.
URL:https://kcjt.si/dogodek/neskoncni-spomin-la-memoria-infinita-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Neskoncni-spomin_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240725T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240725T222000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T153435Z
LAST-MODIFIED:20250806T153510Z
UID:10000086-1721941200-1721946000@kcjt.si
SUMMARY:Šterkijada
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nIgor Šterk / Slovenija\, Hrvaška / 2023 / 77 min / slovenščina / distribucija: Gustav film \nIntimen portret družine jadralca Jureta Šterka skozi oči njegovega sina Igorja. Humorna\, a tudi neprizanesljiva avtobiografska drama o običajni družini z neobičajnim očetom. Otvoritveni film zadnjega Festivala slovenskega filma.
URL:https://kcjt.si/dogodek/sterkijada/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Sterkijada_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240723T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240723T224000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T153237Z
LAST-MODIFIED:20250806T153237Z
UID:10000085-1721768400-1721774400@kcjt.si
SUMMARY:Cesária Évora
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nAna Sofia Fonseca / Portugalska / 2022 / 95 min / portugalščina / distribucija: Fivia \nDokumentarec s pomočjo doslej nevidenih arhivskih posnetkov in ekskluzivnih intervjujev z njenimi bližnjimi splete intimen portret »bosonoge dive«. Nagrada občinstva na festivalu IndieLisboa.
URL:https://kcjt.si/dogodek/cesaria-evora-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Cesaria-Evora_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240718T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240718T231000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T153026Z
LAST-MODIFIED:20250806T153026Z
UID:10000084-1721336400-1721344200@kcjt.si
SUMMARY:Modri Kaftan / Le bleu du caftan
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nMaryam Touzani / Francija\, Danska\, Belgija\, Maroko / 2022 / 124 min / arabščina / distribucija: Fivia \nNežna oda ljubezni v vseh njenih oblikah. Režiserka z veliko natančnostjo\, potrpežljivostjo in pozornostjo do detajlov sešije zgodbo o neobičajnem ljubezenskem trikotniku med tradicionalnim maroškim krojačem\, njegovo ljubečo ženo ter čednim mladim vajencem. Nagrada FIPRESCI v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/modri-kaftan-le-bleu-du-caftan-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Modri-kaftan.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240716T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240716T231000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T152856Z
LAST-MODIFIED:20250806T152856Z
UID:10000083-1721163600-1721171400@kcjt.si
SUMMARY:Popolni dnevi / Perfect days
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nWim Wenders / Japonska / 2023 / 124 min / japonščina / distribucija: Fivia \nWim Wenders se vrača v Tokio\, da bi posnel ganljivo filmsko pesem o iskanju lepote v drobnih trenutkih vsakdanjega življenja. Film z nostalgičnim soundtrackom\, ki vključuje klasike Louja Reeda\, Patti Smith in Nine Simone\, je Kojiju Yakushoju prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/popolni-dnevi-perfect-days/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Popolni-dnevi_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240711T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240711T220000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T152744Z
LAST-MODIFIED:20250806T152744Z
UID:10000082-1720731600-1720735200@kcjt.si
SUMMARY:Milosti polni / Llenos de gracia
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nRoberto Bueso / Španija / 2022 / 109 min / podnapisi\, španščina / 10+ / distribucija: Demiurg \nNavdihujoč družinski film o nogometu\, nunah in predrzno navihani enajsterici\, poln humorja\, topline in srčne predanosti.
URL:https://kcjt.si/dogodek/milosti-polni-llenos-de-gracia/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Milosti-polni_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240709T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240709T232000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T152605Z
LAST-MODIFIED:20250806T152605Z
UID:10000081-1720558800-1720567200@kcjt.si
SUMMARY:Okus strasti / La Passion de Dodin Bouffant
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nTran Anh Hung / Francija / 2023 / 135 min / francoščina / distribucija: Fivia \n1885. Kuharska mojstrica Eugénie na idiličnem francoskem podeželju že dvajset let kuha za znamenitega sladokusca Dodina. Skupaj ustvarjata jedi\, ki zadovoljijo tudi najbolj zahtevne brbončice. Medsebojno občudovanje se sčasoma razvije v romantično razmerje\, toda Eugénie je rada svobodna\, zato si nikoli ni želela poroke. Nekega poletnega dne pa se Dodin odloči\, da bo prvič kuhal za svojo ljubljeno …
URL:https://kcjt.si/dogodek/okus-strasti-la-passion-de-dodin-bouffant-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Okus-strasti_02-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240704T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240704T231000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T152500Z
LAST-MODIFIED:20250806T155656Z
UID:10000080-1720126800-1720134600@kcjt.si
SUMMARY:Strišje mali odrasli / Neljä pientä aikuista
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nSelma Vilhunen / Finska / 2023 / 122 min / finščina / distribucija: Demiurg \nLjubi in pusti ljubiti! Finska komična drama pripoveduje o paru srednjih let\, ki se odloči vstopiti v zapleteni svet poliamorije. Nenavadna »zgodba o odraščanju« je na Liffu prejela nagrado žirije Art kino mreže Slovenije.
URL:https://kcjt.si/dogodek/strisje-mali-odrasli-nelja-pienta-aikuista/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Stirje-mali-odrasli_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240612T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240612T222000
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T152334Z
LAST-MODIFIED:20250806T155659Z
UID:10000079-1718218800-1718230800@kcjt.si
SUMMARY:Suhe trave / Kuru Otlar Üstüne
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Nuri Bilge Ceylan / Turčija\, Nemčija\, Francija / 2023 / 197 min / turščina / distribucija: Fivia \nUčitelj likovne vzgoje se po počitnicah vrne v zasneženo vas na vzhodu Anatolije\, kjer končuje četrto leto obveznega službovanja. Toda sredi še ene neskončne zime začne počasi izgubljati upanje\, da bo kdaj pobegnil nespodbudnemu podeželskemu okolju … \nV filmu turškega mojstra Nurija Bilgeja Ceylana (Zimsko spanje) veličastna\, prostrana narava postane kulisa za romaneskni potop v globine človeške duše. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/suhe-trave-kuru-otlar-ustune/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Suhe-trave_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240611T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240611T201500
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250806T152219Z
LAST-MODIFIED:20250806T155702Z
UID:10000078-1718128800-1718136900@kcjt.si
SUMMARY:20.000 vrst čebel /  20.000 especies de abejas
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Estibaliz Urresola Solaguren / Španija / 2023 / 129 min / španščina\, francoščina / distribucija: Demiurg \nOsemletni deklici ni všeč\, ko jo ljudje kličejo z imenom Aitor. Vzdevek Cocó zveni bolje\, a tudi ne čisto prav. Medtem ko med čebeljimi panji raziskuje svojo identiteto\, ženske iz njene družine razmišljajo o lastnih življenjih in željah … \nPrvenec baskovske režiserke je devetletni igralki prinesel nagrado za najboljšo vlogo na lanskem Berlinalu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/20-000-vrst-cebel-20-000-especies-de-abejas/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/20000-vrst-cebel.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240610
DTEND;VALUE=DATE:20240812
DTSTAMP:20260419T214716
CREATED:20250811T150458Z
LAST-MODIFIED:20250811T150458Z
UID:10000282-1717977600-1723420799@kcjt.si
SUMMARY:HARUMI SONOYAMA
DESCRIPTION:Harumi Sonoyama je mojster japonske sodobne grafike\, ki se je uveljavila prek grafičnega\ngibanja sōsaku-hanga z osnovnim izhodiščem\, da so vse faze procesa izdelave grafike delo\nenega človeka. \n  \nHarumi Sonoyama je diplomiral na Univerzi Zokei v Tokiu leta 1971. Živi in dela v Jokohami na Japonskem. Je član in direktor upravnega odbora prestižnega združenja japonskih grafičnih umetnikov JPA Japan Print Association. Že več kot štiri desetletja ustvarja in sodeluje na številnih razstavah ter je prejemnik več pomembnih nagrad\, njegova dela pa so uvrščena v številne zbirke\, med drugimi Museum of Contemporary Art Tokyo (Japonska)\, British Museum (Velika Britanija)\, Moderna galerija Ljubljana (Slovenija)\, Museum of Modern Art Taipei (Tajvan)\, Machida City Museum of Graphic Arts (Japonska). \nHarumi Sonoyama je mojster japonske sodobne grafike\, ki se je uveljavila prek grafičnega gibanja sōsaku-hanga z osnovnim izhodiščem\, da so vse faze procesa izdelave grafike delo enega človeka. Njegove črno-bele in barvne litografije delujejo kot fotografije\, kar nakazuje\, da umetnik z izjemno veščino tehnično obvlada detajle. Prevladujoči motivi njegovih litografij so vsakdanji predmeti v njegovem bivanjskem okolju. \nIzdelujem litografije za vse vrste grafičnih odtisov. Tehnično gledano uporabljam tradicionalne kamnite plošče\, cinkove plošče in aluminijaste plošče\, polirane s smirkom in obdelane. Slikam samo ročno\, z barvicami in tušem. Čeprav moja dela pogosto zamenjujejo s fotolitografijami\, so vse poslikane ročno\, seveda ne uporabljam računalnika. Dela in tehnike so neločljivi in kot nekdo\, ki je izhajal iz starih tehnik\, te stare tehnike spoštujem in cenim pri ustvarjanju svojih del.\n– Harumi Sonoyama \n  \n**** \niz spremne besede Leona Zakrajška: \n  \nHARUMI SONOYAMA – MOJSTER SVETLOBE IN MAGIJA LITOGRAFIJE \nJaponska je nesporno dežela z eno najdaljših umetniških in kulturnih praks ter tradicij na svetu. \nZa primerno razumevanje dela prof. Harumija Sonoyame je potrebno pogledati v bogato preteklost razvoja grafike v deželi vzhajajočega sonca\, saj prav zaradi nje dela modernih avtorjev Japonske izražajo in zrcalijo posebno kakovost\, ki je edinstvena na svetu. Sonoyama je zagotovo najboljši primer\, je avtor\, ki je prestopil meje svoje domovine in je pravi ambasador japonske umetnosti na svetovnem umetniškem prizorišču. \nGrafika je na Japonskem prisotna že od leta 770\, ko so menihi pod vplivom kitajskega budizma prinesli prva besedila v lesorezu. Preko medija odtiskovanja svetih besedil v lesorezu so z željo po širitvi vere in filozofije tako prodirali po otoku\, ki je bil v nekem smislu vedno izoliran in zaprt za tujino. \nKasneje je v obdobju Tokugawa (1603–1867) umetnik Tawaraya Sotatsu\, ki je bil v prvi vrsti slikar\, začel v lesorezih izražati poseben grafični jezik in ustvaril bolj sodobno\, novo likovno govorico.  Leta 1765 je osnovnemu linijsko črnobelemu lesorezu sledila prva barvitost in novi principi tiska večbarvnega lesoreza. Tehnologija odtiskovanja lesenih matric je hitro požela zanimanje\, nova znanja so prinesla tudi razvoj cehovskih centrov\, ki so od vsega začetka stremeli k vrhunski kakovosti izdelkov. \nJaponski mojstri so bili vedno znani po vrhunski dodelanosti in tehničnem znanju\, ki sta se razvijala največkrat znotraj družinskih delavnic. Ta tradicija se je prenašala več stoletij iz roda v rod do današnjih dni.  Mnoga obdobja\, ki so bila posvečena razvoju grafike\, so močno zaznamovala umetnost Japonske. Japonski lesorez mokuhanga je izrazita in izvirna likovna govorica. \nIzbiram dve obdobji\, ki sta po mojem mnenju najbolj pomembni prelomnici v umetnosti Japonske\, saj sta še posebej močno izražali likovni jezik japonske tradicije v grafiki: obdobje ukiyo-e\, ki je izoblikovalo likovno govorico Japonske z deli\, posvečenimi sveti gori Fuji\, samurajem\, pokrajini\, kabukiju in Bijin-ga lepoticam. Skozi obdobje ukiyo-e  se je že v 17. stoletju razvil posebne vrste realizem\, primerljiv z evropsko renesanso. Umetnost tega obdobja je kot prva zaslovela v Evropi zaradi izvoza porcelana v holandska pristanišča\, kamor so z ladjami tovorili lomljivi porcelan\, zavit prav v odtise ukiyo-e. Takrat te grafike na Japonskem še niso slovele kot umetniška dela in so bila obrtniški izdelki. Znana so dela velikih umetnikov iz tega obdobja; Katsushika Hokusai (1760-1849)\, Kitagawa Utamaro (1753–1806)\, Utagawa Hiroshige (1797–1858) in mnogih drugih. \nV začetku 20. stoletja je nastopilo obdobje sōsaku-hanga\, za katerega je značilen preplet z evropskimi likovnimi trendi. Takrat so namreč japonski umetniki pričeli obiskovati evropske šole\, kar je prineslo mešanje stilov in tehnik\, ki so obojestransko obogatile umetniški jezik\, sinergija umetniških praks pa je prinesla povsem nov likovni izraz in kakovost tudi v tehničnem smislu. \nBogastvo vseh teh znanj je vidno tudi v umetnosti današnjega časa\, čeprav zadnjih štirideset let\, odkar se ukvarjam z japonsko grafiko\, opažam velike spremembe v likovnem in tehničnem jeziku. Kot kaže\, stare grafične tehnike in znanja počasi izumirajo tudi na Japonskem\, saj ne morejo več tekmovati z novimi tehnologijami\, ki so – na mojo žalost – prevzele naša življenja in posegajo tudi v umetnost\, žal pa imajo pogosto za posledico izgubo tako na kakovosti kot izvirnosti. Način življenja se spreminja in mlajše generacije avtorjev nimajo več potrpljenja in želje po delu s tradicionalnimi tehnikami\, k temu pa pripomore tudi dejstvo\, da mnogi kustosi in muzeji niso naklonjeni originalni grafiki. \nKljub vsemu obstaja na Japonskem še vedno veliko umetniških združenj\, ki skrbijo za prenašanje in varovanje tradicije in znanj. Med njimi je vodilno JPA Japan Print Assdociation –Nihon Hanga Kyoukai\, eno najstarejših in najboljših\, ki skrbi za ohranjanje japonske tradicionalne grafike. \nSonoyama je pomemben član in aktivist omenjenega združenja in je močno vplival na povezovanje japonske grafične umetnosti s tujino in obratno\, bil je mentor in profesor na Tokijskih akademijah. Je nagrajenec mnogih pomembnih mednarodnih bienalov in razstav. Zadnja leta širi svoje znanje v vlogi profesorja in mentorja v azijskih državah ter razstavlja v pomembnih muzejih. V slovenskem in evropskem prostoru je dobro znan\, saj je bil leta 1985 dobitnik nagrade na Grafičnem bienalu Ljubljana. \nEvropo redno obiskuje in razstavlja kot član združenja in tudi samostojno. Imel sem veliko srečo\, da sem ga osebno spoznal že leta 1988\, in od takrat sva močno povezana. Prav prof. Harumi Sonoyama mi je odprl vrata na Japonsko in imel sem čast\, da sem se med letoma 1997 in 1998 izpopolnjeval in bogatil svoje znanje v njegovi delavnici kot štipendist japonske vlade. Predstavil me je dvema mojima bodočima profesorjema\, starostama mokuhanga lesoreza prof. Fumiu Kitaoki (1918–2007) in prof. Yukiu Reiu (1928–2003)\, od katerih sem črpal bogato znanje japonskih grafičnih in slikarskih tehnik. Odprl mi je vrata do članov združenja JPA in tako sem sprva postal promotor japonske grafike v Evropi in leta 2022 tudi član. Zasluga za vse to gre prav njemu. Neizmerno sem mu hvaležen za vso pomoč\, vodenje in prijateljstvo. \nNjegovo umetniško delo je od vsega začetka posvečeno tehniki litografije v kamnu in izvedbi litografije na ploščah. \nMed letoma 1968 in 1972 je študiral na Univerzi Zokei v Tokiju in leta 1976 s pomočjo japonske vlade odšel za dve leti v Pariz in Združene države Amerike. Svoje znanje je izpopolnjeval v slovitih grafičnih studijih. \nOdlikujeta ga vrhunska dovršenost v tehničnih veščinah in izvirna in svetovno prepoznana likovna govorica. Zaradi svojega mojstrstva je bil prepoznan že med bivanjem v Parizu in je tiskal za mnoge avtorje. Omenim naj japonskega umetnika Kumia Sugaia (1919–1996)\, ki je več desetletij živel v Parizu\, prof. Harumi Sonoyama pa je bil njegov osebni tiskar. \nPo vrnitvi na Japonsko je odprl svoj studio za grafiko v Tokiju\, potem pa se je preselil v bližino Jokohame in začel tiskati za najpomembnejše japonske umetnike\, med drugimi tudi za slovite umetnike\, kot so Tamako Kataoka (1905–2008)\, Toko Shinoda (1913–2021) in Shiko Munakata  (1903–1975). Tiskal je tudi za ameriško umetniško legendo Sama Francisa (1923–1994). \nIntimni umetniški svet mojstra litografije Harumija Sonoyame je močno zaznamovan predvsem z izjemno dovršeno grafično tehniko\, ki ji je zvest že petdeset let.\nVsa njegova dela odlikuje vrhunska izvedba in odličnost likovne govorice\, skozi katero se barvni odtenki in nanosi prekrivajo s pomočjo tiskanja večjega števila matric. Barvni nanosi so lazurni in včasih izvedeni tudi v tehniki\, ki koketira s tradicionalno metodo bokashi. Omenjena metoda velja za največje mojstrstvo prehodov barvnih tonov\, ki se medsebojno prelijejo v koprenaste meglice ter pričarajo motiv v mehkobi svetlobe in likovnega jezika. Zanj bi rekel\, da je sočen in veličasten v svoji prikriti melanholiji. Motivi v njegovih delih so najpogosteje predmeti iz vsakdanjega življenja\, kar deluje arhaično\, na trenutke celo renesančno\, a hkrati zelo moderno.\nGledalca prevzame realizem\, ki deluje kot fotografski zapis\, a je mojstrska risba\, sta oko in roka umetnika\, ki skozi vrhunsko znanje in pretanjen občutek vodita v izvirnen umetniški izraz. \nZelo sem hvaležen prof. Sonoyami\, da je v kratkem času že drugič letos obiskal Zagreb in Slovenijo. Hvaležen sem za njegovo pripravljenost\, da je našel čas in prišel\, predstavil svojo umetnost in znanje. Od srca se zahvaljujem. \nLeon Zakrajšek\nZagreb\, maj 2024
URL:https://kcjt.si/dogodek/harumi-sonoyama/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/sonoyama_tisk.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR