BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241211T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241211T115000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T082248Z
LAST-MODIFIED:20250807T082248Z
UID:10000108-1733911200-1733917800@kcjt.si
SUMMARY:Interesno območje / The Zone of Interest
DESCRIPTION:DOPOLDANSKI ARTKINO • IZVEN / 20% POPUSTA / Jonathan Glazer / ZDA\, Poljska\, Velika Britanija / 2023 / 106 min / nemščina / distribucija: Fivia
URL:https://kcjt.si/dogodek/interesno-obmocje-the-zone-of-interest-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Interesno-obmocje_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241206T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241206T113000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T082013Z
LAST-MODIFIED:20250807T090449Z
UID:10000107-1733479200-1733484600@kcjt.si
SUMMARY:Bojevita kraljica noči
DESCRIPTION:DOPOLDANSKI ARTKINO • IZVEN / 20% POPUSTA / Matej Vranič / Slovenija / 2024 / 80 min / slovenščina / 7+ / distribucija: Fivia \nDinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o skrivnostnem življenju ene največjih evropskih sov – sove kozače. \nFilm poteka v obdobju malo več kot enega leta in gledalcu ponudi izjemen vpogled v življenje sove kozače (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja\, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Film prinaša zelo redko videne prizore – lov plena\, vzrejo mladičev\, celo napad na človeka. Oplemenitijo in razgibajo ga številne zgodbe\, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Postopno odstira pogled v nevsakdanje dnevno in nočno vedenje te osupljive vrste\, hkrati pa se seznanimo z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca\, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu. Matej Vranič je črpal navdih za filmske zgodbe iz lastnih izkušenj ter dolgoletnega opazovanja in spremljanja številnih parov sov v naravi\, opiral pa se je tudi na pričevanja lovcev\, naravovarstvenikov in biologov. \nPromocijska cena vstopnice z 20 % popustom: 4\,00 €. 
URL:https://kcjt.si/dogodek/bojevita-kraljica-noci/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Bojevita-kraljica-noci_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241203T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241203T114000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T081833Z
LAST-MODIFIED:20250807T081833Z
UID:10000106-1733220000-1733226000@kcjt.si
SUMMARY:Moja najljubša tortka / Keyke mahboobe man
DESCRIPTION:DOPOLDANSKI ARTKINO • IZVEN / BREZPLAČNE VSTOPNICE PREVZAMETE NA BLAGAJNI KCJT / Maryam Moghadam\, Behtash Sanaeeha / Iran\, Švedska\, Nemčija\, Francija / 2024 / 97 min / perzijščina / distribucija: Demiurg/ \nGrenko-sladka zgodba o romanci poznih let s toplino in humorjem prikazuje življenje Irank za zaprtimi vrati. Film\, ki so ga morali snemati na skrivaj\, po režiserkinih besedah »slavi ženske\, življenje in svobodo«. \nzgodba\nSedemdesetletna Mahin od moževe smrti in hčerinega odhoda v Evropo živi sama v teheranskem predmestju – dokler se nekega dne ne odloči\, da bo prekinila samsko rutino in oživila svoje ljubezensko življenje. Naključno srečanje se hitro razvije v nepredvidljiv in nepozaben večer … \nportret avtorjev\nMaryam Moghaddam se je rodila v Teheranu in diplomirala na šoli za uprizoritvene umetnosti v Göteborgu. Igrala je v različnih švedskih gledališčih in nastopila v več iranskih filmih\, med drugim v Zagrnjeni zavesi (Pardé) Jafarja Panahija in Kambuzie Partovija.\nBehtash Sanaeeha se je rodil v Širazu. Njegov prvi celovečerec Ehtemal-e baran-e asidi (2015) so predvajali na več kot tridesetih mednarodnih festivalih.\nNjuno sodelovanje se je začelo leta 2015\, ko se je Maryam Moghaddam kot soscenaristka podpisala pod Sanaeehov prvenec. Leta 2021 sta skupaj zrežirala film Balada o beli kravi (Ghasideyeh gave sefid)\, ki sta ga predstavila v tekmovalnem programu Berlinala. \niz prve roke\n»V bližnjevzhodnih državah\, kjer vladajo verske ideologije\, ženske veljajo za drugorazredne državljane. Prikrajšane so za številne pravice\, svojo identiteto pa lahko uveljavljajo le prek moških v svojem življenju. /…/ Iranke se že vrsto let borijo proti nepravičnim zakonom\, kot je obvezna nošnja hidžaba. Odnosi z nasprotnim spolom so ves čas pod strogim nadzorom. Situacija se še bolj zaplete\, ko se ženska odloči živeti sama kot na primer naša junakinja Mahin. /…/ Moja najljubša torta pripoveduje o ženski\, ki skuša ohraniti neodvisnost v tradicionalni družbi. Mahin se mora soočati z očitki in grožnjami religiozne in mizogine širše družbe. Njene osnovne svoboščine omejujejo zakoni\, naperjeni proti ženskam. /…/ Film se dogaja v času\, ko so Iranke stopile v prve vrste boja za družbene spremembe. /…/ Predprodukcija se je začela /…/ tri mesece pred začetkom gibanja Ženske\, življenje\, svoboda. Ravno smo začeli s snemanjem\, ko so ubili Mahso Gino Amini. Dogodek je vso našo ekipo globoko pretresel in v takšnem psihičnem stanju ni bilo lahko nadaljevati z delom. To so bili strašni dnevi. Snemati smo morali kolikor mogoče na skrivaj. Dela nismo hoteli prekiniti\, hkrati pa nismo mogli prezreti dogajanja na ulicah. Bilo je težko\, a smo se vsi strinjali\, da moramo film dokončati – film\, ki slavi ženske\, življenje in svobodo. /…/ Iranski filmarji že vrsto let ustvarjamo pod pritiskom omejevalnih pravil. Kršitev lahko privede do dolgoletne prepovedi dela. V teh obžalovanja vrednih razmerah se še naprej trudimo prikazati realnost iranske družbe\, ki se običajno izgubi pod različnimi plastmi cenzure. /…/ Resničnega življenja žensk\, takšnega\, kot ga živijo v svojih domovih\, na velikem platnu nikoli ni bilo dovoljeno prikazovati\, tokrat pa sva se odločila prestopiti rdečo črto. Sprejemava posledice svoje odločitve. /…/ Najina čudovita glavna igralka /…/ je z nastopom v filmu veliko tvegala. V Iranu ni veliko igralk\, ki bi sprejele takšno vlogo. /…/ Zgodba kljubuje splošnim predstavam o iranskih ženskah in je podobna življenjskim zgodbam številnih osamljenih ljudi po vsem svetu. Govori o uživanju v kratkih\, sladkih trenutkih življenja.«\n– Maryam Moghaddam in Behtash Sanaeeha \nkritike\n»Film\, posnet v času\, ko so po vsej državi izbruhnili protesti zaradi usode Mahse Amini /…/\, prekipeva od neustrašne\, svobodoljubne energije gibanja Ženske\, življenje\, svoboda; drže\, vgrajene v same temelje filma. Že dejstvo\, da so sploh posneli takšen film /…/\, je dejanje kljubovanja. /…/ Film je izjemno smešen\, celo v prevodu – vse do trenutka\, ko se ton dramatično spremeni. Moja najljubša torta očara na vseh ravneh – od protiavtoritarne politike do pozitivnega odnosa do telesa in splošnega veselja do življenja: to je pravi ljubljenec občinstva.«\n– Leslie Felperin\, The Hollywood Reporter \n»Meditacija o ljubezni in izgubi\, osamljenosti in starosti ter o ceni\, ki jo je treba plačati za dolgotrajno zakonsko srečo. Razmislek o tem\, kako se morajo ženske sprijazniti z usodo vdovstva\, vedoč\, da bodo skoraj zagotovo preživele svoje može. /…/ Ta čudoviti in zabavni film bo poleg vsega ostalega prispeval k razpravi\, ali so represivni režimi kalilnice umetniške izjemnosti. Iranska vlada je režiserki in režiserju preprečila potovanje v Berlin\, kjer naj bi se udeležila premiere\, pred šestimi meseci pa so vdrli v njune produkcijske prostore ter zaplenili računalnike in trde diske. Toda policija na srečo ni našla filma\, ki s svojo toplino in človečnostjo prepričljivo kljubuje brezobzirni in okorni represiji. /…/ Faramarz in Mahin se končno znajdeta skupaj v njenem stanovanju\, kjer mu ona speče svojo najljubšo torto. To je trenutek čustvene povezanosti\, za katerega sta hranila vse svoje misli in občutke\, odkar sta postala samska – kot bi drug drugemu izlila vse svoje bitje poznih let. V tem je nekaj tiho veličastnega. Takšni trenutki v življenju so presunljivo kratki – mnogi pa jih sploh nikoli ne dočakajo. Prekrasen film.«\n– Peter Bradshaw\, The Guardian \n»Sprva sončen\, nato temačen; sanjav\, a tudi nadvse pogumen iranski film je navdušil občinstvo na Berlinalu. Maryam Moghaddam in Behtash Sanaeeha sta ustvarila delo\, ki je izjemno zabavno\, hkrati pa globoko vznemirjujoče /…/.«\n– Frédéric Strauss\, Télérama \n»Čeprav je film trdno vpet v iransko okolje\, ima globoko univerzalen pomen. Na neverjetno duhovit\, nemoreč način postavi v ospredje sicer težko in danes tako zelo perečo temo osamljenosti starostnikov\, hkrati pa zloži hvalnico življenju\, drobnim trenutkom sreče\, ki jih je treba užiti tu in zdaj\, preden nas odnese v večnost. Na drugi strani pa ima film tudi nevsiljiv\, blago subverziven podton\, zaradi katerega je pristal na črni listi iranskih cenzorjev. Odškrne nam vrata v življenje iranskih žensk\, pokaže\, kako v resnici živijo za zidovi svojih domov in spregovori o njihovi nesvobodi\, pri tem pa se zavestno izogne pastem poenostavljenega psevdo-feminizma\, ki bi spola postavil na nasprotna bregova – Faramarz je prav tako očarljiv kot Marin\, poln miline\, razumevanja in spoštovanja\, njuno romanco »na prvi pogled« pa bolj kot kakšen bradati varuh javne morale ogroža pohlevna\, bogaboječa soseda\, ki vleče na ušesa in se vtika tja\, kjer nima kaj iskati. Očarljiv\, tenkočutno zrežiran in odlično odigran film.«\n– Špela Barlič\, Radio Slovenija \n»Zaljubljena sta – in film je zaljubljen vanju. Težko boste videli film\, ki bi bil tako zaljubljen v ljubezen svojih dveh protagonistov in ki obenem ne bi puščal nobenega dvoma\, da ljubezen preprosto ni dovolj. Ali pa – da je preveč. Kar je včasih ista reč. ZA+«\n– Marcel Štefančič\, jr.\, Mladina \n  \nBesedilo: Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/moja-najljubsa-tortka-keyke-mahboobe-man/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Moja-najljubsa-torta_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241127T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241127T203000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T110004Z
LAST-MODIFIED:20250811T132255Z
UID:10000165-1732735800-1732739400@kcjt.si
SUMMARY:Orkester Mandolina: 50 let delovanja
DESCRIPTION:Producent KOZINOV ABONMA IN IZVEN / Orkester Mandolina \nOD VELIKANOV KLASICIZMA DO MODERNE MANDOLINSKE GLASBE \nDirigent: Andrej Zupan \nKoncertna mojstrica: Tanja Pirc \nProgramski vodja: Dejan Podgorelec \nFoto: Maj Črmelec \n*** \nOrkester Mandolina Ljubljana (OML) je eden najbolj prepoznavnih slovenskih ljubiteljskih orkestrov\, vsekakor pa najbolj znana slovenska skupina\, ki si je izbrala mandolino za svoj glavni instrument. Tako si njeni člani štejejo v čast in dolžnost\, da domačemu občinstvu približajo to nežno strunsko glasbilo ter izvirno mandolinsko glasbo. Orkester izvaja številne koncerte tako doma kot v tujini (Italija\, Hrvaška\, Bolgarija\, Nemčija\, Španija\, Francija in drugod). Njihov repertoar zajema tako originalne mandolinske skladbe kakor tudi glasbo klasičnih velikanov\, ljudsko\, etno in filmsko glasbo\, ne morejo pa niti mimo popularne pop\, rock in druge sodobne glasbe. \nV petih desetletjih svojega obstoja (letos praznujejo 50. obletnico) so izdali štiri zgoščenke in nekaj videospotov\, narejenih v sodelovanju z RTV Slovenija\, na YouTubu pa lahko najdete številne video posnetke z njihovih premiernih koncertov\, od katerih nekateri dosegajo odlično gledanost (posnetek skladbe Boter – The Godfather ima že več kot 5 milijonov ogledov\, še kopica drugih se giblje okoli milijona). \nTokratni koncert bo zajemal klasično glasbo japonskih\, slovenskih in drugih avtorjev\, napisano za mandolinske orkestre. V programu bodo tudi klasične skladbe velikih skladateljev\, ki odlično zvenijo v mandolinski izvedbi: Brahms\, Bartok\, Mozart in drugi.
URL:https://kcjt.si/dogodek/orkester-mandolina-50-let-delovanja/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Kozinov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/37874-orkester-mandolina-foto-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241126T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241126T223000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T124023Z
LAST-MODIFIED:20250811T132252Z
UID:10000171-1732647600-1732660200@kcjt.si
SUMMARY:Ljudje\, kraji in stvari
DESCRIPTION:Avtor Duncan Macmillan\nProducent ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN \nPRETANJENA ZGODBA O ZASVOJENOSTI IN NEPRENEHNEM BOJU PROTI NJEJ\nRežiser: Matjaž Pograjc \nIgrajo: Janja Majzelj\, Ivan Peternelj\, Katarina Stegnar\, Daša Doberšek\, Vito Weis\, Matej Recer\, Nataša Keser\, Klara Kastelec\, Blaž Šef\, Klemen Kovačič\, Matija Vastl\, Maruša Oblak\, Robert Prebil\, Liam Hlede \nPredstava traja tri ure in ima odmor. \nFoto: Ksenija Mikor \n*** \nZa priznanega angleškega dramatika Duncana Macmillana\, ki mu je v zadnjih nekaj letih uspel preboj na evropske (tudi slovenske) gledališke odre\, je značilen neobremenjen\, na videz preprost realističen slog\, ki v gledališču pogoste teme\, kot so družina in odnosi\, vzgoja in izobraževanje\, osebnostne motnje\, samomorilnost\, odvisnost od drog in alkohola\, predstavi kompleksno\, brez šolskega psihologiziranja in enoznačnih rešitev\, ki bi like in situacije poenostavljali v znane šablone. \nEmma\, ki jo z brutalno prepričljivostjo in inteligentno duhovitostjo prepričljivo upodobi odlična Janja Majzelj\, je igralka in odvisnica. Zaradi dela se mora razcepljati v različne osebnosti\, zato se med rehabilitacijo le težko sooča sama s sabo. Ali zunaj vseh odrskih različic sploh obstaja? Prvi poskus zdravljenja na kliniki za odvajanje ji spodleti\, saj se ni zmožna iskreno in z zaupanjem posvetiti terapiji\, sploh ne skupinski. Macmillan Emmino odvisnost od opoj­nih substanc gledališko izjemno učinkovito so­postavi z igralsko odvisnostjo od pozornosti\, nastopanja pred občinstvom\, s prizadevanjem za uspeh in slavo\, bolečo nezmožnostjo neigra­nja\, obenem pa ne nakaže lahkega izhoda. Tako kot delo je lahko tudi družina eden od sprožil­nih elementov odvisnosti: ljudje\, kraji\, stvari. In če je omamljanje v sodobnem svetu edini način preživetja\, kako naj se človek sploh kdaj stre­zni? Prvi korak je\, da si Emma prizna\, da ima težave. Če hoče še kdaj delati kot igralka\, se mora znova sestaviti. \nRežiser Matjaž Pograjc pravi formalni izraz za Emmine razcepljene različice ter premene med resničnostjo in namišljenim tokrat najde v prepletu igranega in lutkovnega gledališča.
URL:https://kcjt.si/dogodek/ljudje-kraji-in-stvari/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Grumov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Ljudje-kraji-in-stvari_Ksenija-Mikor_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241121T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241121T174500
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T104613Z
LAST-MODIFIED:20250811T132249Z
UID:10000160-1732208400-1732211100@kcjt.si
SUMMARY:Sovica oka / nadomestna predstava za MEDO IN PUJSI
DESCRIPTION:Avtor Svetlana Makarovič\nProducent RAZPRODANO // MOJČIN ABONMA IN IZVEN / Lutkovno gledališče Ljubljana \nPRISRČNA ZGODBA O SKRAJNO RADOVEDNI\, RAZIGRANI IN ISKRENI SOVI\nRežiser: Brane Vižintin \nIgrajo: Polonca Kores\, Lovro Finžgar\, Matevž Müller\, Boštjan Sever k. g. \nPredstava traja 45 minut. \nFoto: Jaka Varmuž \n*** \nSovica Oka\, ki s svojo preprosto dramaturgijo in iskrivimi dialogi posega v svet otroške igre\, domišljije\, muhavosti in domišljavosti\, je prvo besedilo Svetlane Makarovič za otroke\, uprizorjeno v Lutkovnem gledališču Ljubljana. \nSvetlana Makarovič je ustvarila prisrčno\, ljubeznivo in poetično zgodbo o mali\, kapriciozni sovici Oki\, ki se odloči\, da ne bo več navadna\, nočna ptica\, temveč dnevna sova. Luna jo sicer želi pregovoriti\, a nič ne pomaga. Zjutraj\, ko sovja družina zleze v posteljo\, si Oka natakne sončna očala in razposajeno poleti v beli dan. Na svojem preletavanju sreča vrsto živali … Sledijo dogodivščine – tudi nevarne! \nPredstava je ob svoji premieri leta 1972 v režiji Matjaža Lobode in likovni podobi Jake Judniča pomenila prijetno in dobrodošlo osvežitev v repertoarju\, ki je tedaj obsegal predvsem tuja dela. Dramaturgija pravljice ostaja preprosta\, osvežena je le z majhnimi novostmi izpod peresa avtorice Svetlane Makarovič. Tudi po več kot 45 letih njena pravljica ostaja antologijska. Brezčasno sporoča\, da svet ni popoln\, da odnosi prinašajo mnoge izzive in da se celo zakoni narave včasih ne zdijo najbolj pravični. Kljub temu je nujno\, da vedno delujemo po svojih najboljših močeh in da poskušamo druge sočutno sprejeti prav takšne\, kot so. Takšna spoznanja nam prinašajo modrost\, dosežemo pa jo le\, če življenje pogumno doživljamo in okušamo. \nLahko bi rekli\, da je Oka trmasta in naivna\, a v resnici je predvsem radovedna\, razigrana in iskrena – njena veličina je prav v tem\, da želi novosti doživeti s svojimi\, kakor rada pravi\, največjimi in najlepšimi očmi. Čeprav si zaradi tega nakoplje marsikatero težavo in se zaplete v marsikateri konflikt\, skozi neprecenljive izkušnje v resnici odrašča. In na svojem popotovanju spozna še nekaj: da padce\, štrbunke in strahove lažje prenesemo\, če imamo prijatelje.
URL:https://kcjt.si/dogodek/sovica-oka-nadomestna-predstava-za-medo-in-pujsi/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Mojčin abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/SOVICA-OKA_Jaka-Varmuz_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241119
DTEND;VALUE=DATE:20241214
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250811T151645Z
LAST-MODIFIED:20250811T151645Z
UID:10000286-1731974400-1734134399@kcjt.si
SUMMARY:SKULPTE: Bajeslovni Gorjanci
DESCRIPTION:Rdeča nit\, ki letos povezuje skupinski ustvarjalni nastop članov umetnostnega društva Skulpte\, je brez dvoma kamen iz različnih geoloških obdobij\, s katerim jim je uspelo za nas oživiti mitološka bitja z območja Gorjancev\, mejnega gorovja med Slovenijo in Hrvaško. \nLetna razstava Društva Skulpte\, 2024 \nBAJESLOVNI GORJANCI \nLikovna ocena razstave \n  \nČas in prostor\, v katerem so po številnih pripovedih zagotovo živela mitološka bitja in morda v sodobni preobleki živijo še danes\, se nahaja v tistem spektru našega dojemanja in prikritega verovanja\, ki se nam je naselilo v skrite kotičke naše zavesti. Le tu in tam nam preko sanj dovoli\, da podoživimo neponovljivo izkušnjo otroštva\, ko so nam starejši pripovedovali neverjetne zgodbe iz zakladnice bogatega ljudskega izročila. Mitološki svet je čas in prostor\, v katerem se prepletajo božansko in demonično\, preprosto in zapleteno\, pa tudi ljudsko in predvsem fantazijsko izročilo. Mitologija ali bajeslovje je ljudski žanr\, ki ga sestavljajo pripovedi in zgodbe tako lokalnega kot globalnega obsega. \nOb izidu in predstavitvi svoje knjige »Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva«\, ki je izšla pri Študentski založbi v zbirki Koda\, je priznani slovenski etnolog Zmago Šmitek duhovito označil mitologijo kot »jamo\, iz katere zlepa ne splezaš« in s tem dovolj zgovorno pojasnil razsežnost ene izmed najprivlačnejših vej etnološke znanosti. \nRdeča nit\, ki letos povezuje skupinski ustvarjalni nastop članov umetnostnega društva Skulpte\, je brez dvoma kamen iz različnih geoloških obdobij\, s katerim jim je uspelo za nas oživiti mitološka bitja z območja Gorjancev\, mejnega gorovja med Slovenijo in Hrvaško. \nKljub temu\, da je bogato ljudsko izročilo z obeh strani pogorja etnografsko in etnološko dobro obdelano\, pa strokovne delavce čaka še obsežno neraziskano gradivo\, ki je predmet nesnovne kulturne dediščine\, skrite v gori in v njenih pobočjih. Mitološkega in bajeslovnega gradiva je torej dovolj tudi za prihodnje rodove. Vsebinsko in pripovedno plat so kiparji povečini iskali v dobro znanih in med Dolenjci izjemno priljubljenih Bajkah in povestih o Gorjancih\, ki jih je zavedni in razgledani zbiratelj ljudskega izročila rešil pozabe in izumrtja. Nekateri ustvarjalci pa niso ostali le v lokalnih okvirih in so tematski sklop letošnje razstave razširili na območje Slovenije\, pa tudi v globoko preteklost antike. \nKaj pa sodobna mitologija? Da\, tudi sedanjost je zastopana z UFO (unidentified flying object) ali po naše NLP (neznani leteči predmet)\, ki jih nad slovenskim nebom spremljamo že od leta 1968. Tu so še stripovski junaki in junaki računalniških igric ter super junaki\, ki premorejo nadnaravne moči (supermen\, betmen\, spajdermen)\, ki v virtualni resničnosti postajajo to\, kar so bili za naše prednike vile in škratje\, zmaji in hibridne pošasti ter zlatorogi (njihov sloves odmeva tudi v albanskih gorah). Da je historična mitologija še kako prisotna med ljudmi\, potrjuje praznovanje rudarskega praznika v Zasavju\, kjer so do zaprtja rudnikov Trbovlje\, Zagorje in Hrastnik kopali premog. Rudarjenje je bilo neločljivo povezano z jamskim škratom perkmandeljcem (popačenka\, skovana iz nemške besede bergman)\, ki je bil nabrit in nagajiv\, ni pa bil nikoli hudoben ali celo zloben. \nIn tako rudarski praznik\, ki ga v Zasavju redno in spoštljivo praznujejo\, ohranja bajeslovnega škrata v zavesti\, ki jim obuja spomin na nekdanje čase. Sicer pa ima sleherni rudnik svojo enačico tega jamskega škrata. V ta okvir praznovanja sodi tudi belokranjsko Jurjevanje\, povezano z obujanjem specifičnega mitološkega izročila o vilinskih bitjih v tem delu naše dežele. \nŽe od nekdaj si ljudje pripovedujemo bajke\, pravljice in povesti in tega ne počnemo samo za zabavo. Pripovedovanje je preprosto družabno dejanje\, ki izkazuje našo identiteto in je pravzaprav genialen način za delitev zgodovinskih vrednot in ohranjanja kulturnega spomina. Pri tem ima ljudsko izročilo neprecenljivo vrednost in je za sleherno občestvo izjemnega pomena. \nTega se v celoti zavedajo tudi na letošnji društveni razstavi predstavljeni kiparji\, zato so se tokrat še posebej zavzeto in seveda neodvisno lotili izbranega tematskega sklopa ter tako na svoj specifičen način poskušali kompleksno tematiko približati likovnemu občinstvu. Pričakujejo in želijo si vaše pozornosti\, obenem pa so prepričani\, da ne boste prezrli\, kako raznovrstno in raznoliko ter po številu del bogato ustvarjalno pot so člani društva prehodili že do sedaj\, ko so se zavzeto in poglobljeno ukvarjali z različnimi slogovnimi pristopi\, tehnikami\, ikonografskimi vsebinami in številnimi žanri. \nMorda se zdi\, takole na prvi pogled\, njihovo likovno udejstvovanje lahkotno in ljubiteljsko sproščeno\, pa temu ni ravno tako. Slehernega ustvarjalca\, ki mu je izražanje čustev in stanja duha nepogrešljiva ustvarjalna potreba in način življenja\, na življenjski in ustvarjalni poti spremljajo vzponi in padci\, dvom in malodušje\, nastavljanje ogledala sebi in svojemu delu in postavljanje vprašanj o upravičenosti in smislu lastnega početja. \nV priložnostnem besedilu letošnjega razstavnega kataloga je vsekakor premalo prostora za poglobljeno razčlembo predstavljenih umetnin\, saj gre za skupinsko razstavo članov. Gotovo pa imata uvodni nagovor in kataloška predstavitev na razstavi sodelujočih avtorjev namen\, da z nekaj temeljnimi izhodišči pojasnita in gledalcu približata avtorsko videnje bajeslovnih bitij v razgibanem sožitju z ljudmi. \nS člani društva Skulpte se poznamo že vrsto let in že ob prvem srečanju\, ki je bilo seveda povezano z likovno umetnostjo\, sem uvidel in spoznal\, da so v mnogih pogledih izjemne osebnosti. S kulturno dejavnostjo\, še zlasti s klasičnim likovnim ustvarjanjem in ustvarjanjem na področju uporabne umetnosti\, so krepko presegli zgolj lokalne okvire in tako svojevrstno zaznamovali svoj čas in prostor. \n  \nJožef Matijevič \numetnostni zgodovinar\, likovni kritik
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-bajeslovni-gorjanci/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Untitled-1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241116T203000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241116T224000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T081635Z
LAST-MODIFIED:20250807T081635Z
UID:10000105-1731789000-1731796800@kcjt.si
SUMMARY:Stari hrast / The Old Oak
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Ken Loach / Velika Britanija / 2023 / 113 min / angleščina / distribucija: Fivia \nKen Loach\, stari hrast britanskega socialnega realizma\, v svojem značilno ognjevitem\, čustveno neposrednem slogu poziva k sočutju in medkulturni solidarnosti. \nSeverna Anglija\, 2016. Stari hrast ni le zadnji delujoči pub v nekoč cvetoči rudarski skupnosti\, temveč tudi edini javni prostor\, kjer se ljudje lahko še srečujejo. Ko lastnik TJ Ballantyne v lokal povabi sirske begunce\, ki jih je država nastanila v vasi\, začnejo napetosti naraščati …
URL:https://kcjt.si/dogodek/stari-hrast-the-old-oak/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Stari-hrast_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241116T184500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241116T203000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T081410Z
LAST-MODIFIED:20250807T081410Z
UID:10000104-1731782700-1731789000@kcjt.si
SUMMARY:Moja najljubša torta / Keyke mahboobe man
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Maryam Moghadam\, Behtash Sanaeeha / Iran\, Švedska\, Nemčija\, Francija / 2024 / 97 min / perzijščina / distribucija: Demiurgž \nGrenko-sladka zgodba o romanci poznih let s toplino in humorjem prikazuje življenje Irank za zaprtimi vrati. Film\, ki so ga morali snemati na skrivaj\, po režiserkinih besedah »slavi ženske\, življenje in svobodo«.
URL:https://kcjt.si/dogodek/moja-najljubsa-torta-keyke-mahboobe-man/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Moja-najljubsa-torta_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241116T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241116T183000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T081208Z
LAST-MODIFIED:20250807T081208Z
UID:10000103-1731776400-1731781800@kcjt.si
SUMMARY:Igrišča ne damo!
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Klemen Dvornik / Slovenija\, Srbija\, Hrvaška\, Češka / 2024 / 79 min / hrvaščina\, slovenščina\, srbščina\, bosanščina / 7+ / distribucija: Cinemania group \nAkcijska pustolovščina dvanajstletnih skejterjev\, ki morajo rešiti domače igrišče. \nS filmom Igrišča ne damo! želim otrokom približati lepoto zunanje igre in druženja z vrstniki ter jim poslati sporočilo\, da nikoli ne smemo obupati\, ker če delujemo skupaj\, lahko prispevamo k spremembi in gradimo boljšo prihodnost! \n– Klemen Dvornik
URL:https://kcjt.si/dogodek/igrisca-ne-damo/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Igrisca-ne-damo-4.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241107T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241107T204500
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T125304Z
LAST-MODIFIED:20250825T105402Z
UID:10000176-1731007800-1731012300@kcjt.si
SUMMARY:Kit na plaži
DESCRIPTION:Avtor Po romanu Vinka Möderndorferja Iztok Kocen in Jakob Barbo\nProducent PREDPRODAJA VSTOPNIC: 20 €\, NA DAN PRIREDITVE 22 € / TRDINOV ABONMA IN IZVEN / Zavod Novo mesto\, Kulturni center Janeza Trdine \nOPERA KIT NA PLAŽI SPODBUJA K RAZUMEVANJU IN SPREJEMANJU DRUGAČNOSTI\nGlasba: Iztok Kocen \nLibreto: Jakob Barbo in Iztok Kocen \nScenografija: Jaro Ješe \nKostumografija: Tina Žen \nRežiser: Vinko Möderndorfer \nDirigent: Iztok Kocen \nIzvajajo: Gaja Sorč\, Katarina Zorec\, Lovro Korošec\, Alen Šošter\, Irena Yebuah Tiran\, Klemen Torkar \nGlasbeniki: Teja Udovič Kovačič\, harmonika; Urška Rihtaršič\, harfa; Peter Firšt\, trobenta; Miha Firšt\, kontrabas; Andrej Zupan\, klarinet \nPredstava traja 75 minut in nima odmora. \nFoto: Boštjan Pucelj \n*** \nSlovenska opera Kit na plaži je nastala po istoimenskem romanu Vinka Möderndorferja. \nTo je že tretja samostojna opera v tem okolju\, kar za Novo mesto in producenta predstavlja izjemen dosežek. Po premierni uprizoritvi maja 2024 je bila v Novem mestu opera izvedena še trikrat. Zadnja ponovitev je bila namenjena učencem in dijakom\, ki so opero spremljali z zanimanjem in zelo intenzivno\, nagradili so jo s toplim aplavzom. Prav njihov odziv je potrdil\, da je nova opera delo\, ki lahko nagovarja tako mlajše (učence od 10. leta starosti in srednješolce) kot tudi odrasle. \nV zgodbi spoznamo Niko\, inteligentno in kljubovalno najstnico\, ki se sooča z značilnimi težavami odraščanja. Teh ni malo: zagledana je v sošolca Aleksa\, za njegovo naklonjenost tekmuje s prijateljico Petro\, ima natrpan urnik šolskih in obšolskih dejavnosti\, poleg tega pa še napete razmere v domači hiši\, kamor se je njena družina pred kratkim preselila iz Francije\, ko je tam oče zaradi nezadovoljstva mame pustil sanjsko službo. Zgodba pa preseneti še z Nikinim posebnim izzivom – njenim bratcem Igorjem\, ki ima Downov sindrom. Niko sošolci poznajo le površinsko\, saj bratca pred njimi skriva in jih zato nikoli ne spusti domov. Kako so osupli\, ko jo neko popoldne presenetijo doma\, tam pa naletijo še na Igorja. \nOpera na ganljiv način predstavi sprejemanje drugačnosti in poudarja\, da so prav tisti\, ki se razlikujejo od večine\, tisti\, ki bogatijo naš svet. Kot pravijo v operi: »Igor je velik kit na plaži med samimi ribami.«
URL:https://kcjt.si/dogodek/kit-na-plazi/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Trdinov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Kit-na-plazi-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241021T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241021T205500
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T124217Z
LAST-MODIFIED:20250811T132243Z
UID:10000172-1729539000-1729544100@kcjt.si
SUMMARY:Nekaj v zraku (al araf)
DESCRIPTION:Avtor Vladimir Bartol\, Simona Hamer\nProducent GRUMOV ABONMA IN IZVEN / Slovensko stalno gledališče Trst \nSKUPEK MISTIČNOSTI\, FILOZOFIJE IN ZGODOVINE V LAHKOTNI\, SKORAJ KOMIČNI UPRIZORITVI Z VODVILSKIM PRIDIHOM IN AKTUALNIM PREDZNAKOM \nRežiserka: Anđelka Nikolić\nIgrajo: Primož Forte\, Nikla Petruška Panizon\, Jernej Čampelj k. g.\, Sara Gorše k. g.\, Igor Zobin k. g. \nPredstava traja uro in 25 minut ter nima odmora. \nFoto: Luca Quaia \n*** \nVladimir Bartol\, tržaški pisatelj mednarodnega slovesa\, v zbirki Al Araf iz leta 1935 v širokem slogovnem in vsebinskem razponu obravnava vprašanja človeka\, živečega v negotovem času predvojne napetosti in vzpona diktatur v Evropi. Al Araf je zid\, ki v Koranu ločuje dobro od slabega\, eksotični namig istoimenskega naslova zbirke pa je značilni element Bartolove poetike\, ki je dosegla vrh z romanom Alamut. \nDramaturginja Simona Hamer je priredila zadnje poglavje zbirke\, novelo Zadnje gibalo\, in nastala je uprizoritev Nekaj v zraku. Obravnava družbo\, ki temelji na moči kapitala\, nevroze pred izgubo socialnega statusa\, zlorabo hierarhičnih odnosov na delovnem mestu\, mobing in prekariat. \nPredstava govori o ljubezenskem štirikotniku med podjetnikom\, njegovo ženo\, tajnico in poslovnim svetovalcem. Obravnavanje navidezno banalnih afer je samo fasada resničnega namena avtorja\, ki razmišlja o višjih silah in močeh\, ki vodijo dejanja in življenja vsakega človeka. »Nekaj v zraku« vpliva na vse izbire in je lahko neviden\, neotipljiv element gospodarske\, politične ali družbene narave. Osnovne vrednote\, na primer ljubezen\, so podrejene temu skrivnostnemu mehanizmu\, ki usmerja protagoniste\, kot da bi šlo za lutke z navidezno suverenostjo. Protagonisti živijo v strahu pred izgubo določenega statusa\, ki ga potrjuje prepoznavna vloga v poslovnih ali partnerskih odnosih. \nGlasba\, ki jo avtor\, tržaški glasbenik Igor Zobin\, na klavirju in harmoniki izvaja v živo\, se giba in diha skupaj z liki uprizoritve\, in sicer s stilnimi namigi na glasbene oblike tridesetih let 20. stoletja.
URL:https://kcjt.si/dogodek/nekaj-v-zraku-al-araf/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Grumov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Nekaj-v-zraku_Luca-Quaia_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241017T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241017T173000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T104943Z
LAST-MODIFIED:20250811T132239Z
UID:10000161-1729184400-1729186200@kcjt.si
SUMMARY:Kirckrac\, to sem jaz!
DESCRIPTION:Avtor Katja Kähkönen\, Mateja Ocepek\, Katja Povše\, Sanja Tropp Frühwald\nProducent MOJČIN ABONMA IN IZVEN / Plesni Teater Ljubljana\, AEIOU gledališče za dojenčke in malčke ter VRUM \nIGRIVA IN POETIČNA VIZUALNA PLESNO-GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA NAJMLAJŠE\nRežiserki in koreografki: Katja Kähkönen\, Sanja Tropp Frühwald \nSoustvarjalki in izvajalki: Barbara Kanc\, Tina Valentan \nPredstava traja 30 minut. \nFoto: Matej Povše \n*** \nAvtorski projekt Krickrac\, to sem jaz! vizualno temelji na risbah\, na katerih so otroci risali sami sebe v prvih šestih letih svojega življenja. Črte\, različni liki in oblike so materializirani kot mehki in fleksibilni objekti v raznoliki barvni paleti\, ki jih plesalki animirata in z njimi odplešeta svojo odrsko risbo. Dogajanje – ples in animacija hkrati – pri tem spominja tudi na samo dejanje risanja oziroma ustvarjanja v nenehnem spreminjanju odrske podobe. Ob glasbeni atmosferi zvončkov\, tolkal in glasu se svet barv in oblik pregiba\, vrtinči in sestavlja od preprostejših do kompleksnejših figur ter v zaključku vse povabi na oder k ustvarjanju skupne risbe. \nKrickrac\, to sem jaz! se s skladno odrsko celoto plesnega\, vizualnega in glasbenega senzibilno približa doživljanju najmlajših in jim omogoči bogato ter večplastno umetniško doživetje. Domišljena likovna podoba je oblikovana kot svojevrstna vizualna instalacija funkcionalnih objektov\, ki oživijo v tekočem ritmu gibalne animacije ter jasno zastavljenem dramaturškem loku. Z mehkobo giba in igrivostjo teles\, njihovimi vizualnimi in kinestetičnimi učinki ter nežno razgibano glasbeno atmosfero uprizoritev ulovi tako pozornost najmlajših kot nekoliko starejših gledalcev. \n– Zlata paličica\, strokovna komisija: Nika Arhar\, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažić
URL:https://kcjt.si/dogodek/kirckrac-to-sem-jaz/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Mojčin abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Kric-krac_Matej-Povse_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241010T201500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241010T221500
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T080907Z
LAST-MODIFIED:20250807T080907Z
UID:10000101-1728591300-1728598500@kcjt.si
SUMMARY:Goldmanov proces / Le procès Goldman
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Cédric Kahn / Francija / 2023 / 115 min / francoščina / distribucija: Fivia \nSojenje francoskemu levičarskemu revolucionarju Pierru Goldmanu\, političnemu aktivistu\, oboroženemu roparju\, literarni ikoni\, otroku holokavsta … je potekalo leta 1975 v Parizu. Film je osvojil cezarja za najboljšo moško vlogo. \n»… briljanten\, intenziven\, napet\, precizen francoski sodni triler … ZA+« \n– Marcel Štefančič\, jr.\, Mladina
URL:https://kcjt.si/dogodek/goldmanov-proces-le-proces-goldman/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Goldmanov-proces_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241010T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241010T195000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T080657Z
LAST-MODIFIED:20250807T080657Z
UID:10000100-1728583200-1728589800@kcjt.si
SUMMARY:Gospodinjstvo za začetnike / Domaḱinstvo za početnici
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Goran Stolevski / Severna Makedonija\, Srbija\, Kosovo\, Poljska\, Hrvaška / 2023 / 107 min / makedonščina\, romščina / distribucija: Demiurg \nFilm\, poln smeha\, solz in neukrotljive energije\, raziskuje univerzalne resnice o družini – tako tisti\, v katero se rodimo\, kot tisti\, ki jo najdemo na poti. \nZlati areni za najboljši film in najboljšo moško stransko vlogo v sekciji manjšinskih koprodukcij. \nMakedonski kandidat za oskarja.
URL:https://kcjt.si/dogodek/gospodinjstvo-za-zacetnike-doma%e1%b8%b1instvo-za-pocetnici/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Gospodinjstvo-za-zacetnike_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241007
DTEND;VALUE=DATE:20241116
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250811T151601Z
LAST-MODIFIED:20250811T151601Z
UID:10000285-1728259200-1731715199@kcjt.si
SUMMARY:ALUmni 1974–1978.2024
DESCRIPTION:Razstavlja 21 od 26 uradno vpisanih sošolcev\, to so Aleksič Vojko\, Černič Pretnar Mojca\, De Gleria Blaž\, Demšar Danijel\, Dimovski Boge\, Gorenec Bojan\, Konec Alojz\, Kosmač Stane\, Kumprej Benjamin\, Madžarac Nada\, Makuc Semion Miladi\, Mandić Dušan\, Metlikovič Matej\, Mihelič Igor\, Nikolov Dimče\, Pavlovič Boro\, Praprotnik Janez\, Premoša Ignac\, Sotler Aleš\, Špenko Tanja\, Ulrih Vasja. \n  \n  \nRazstava ALUmni 1974–1978.2024 obeležuje petdeset let določene likovne generacije ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Poskuša dokumentirati in prikazati osebne avtorske dosežke\, generacijski karierni domet in ustvarjalno univerzitetno legitimacijo slikarske\, grafične\, restavratorske in kiparske smeri Akademije dotičnega časa. Prisotna je večina ustvarjalcev\, ki so tvorili študijsko skupino v vpisnem letu 1974–1975. Dela so izbrali avtorji sami. Celotni prikaz je omejen na ustvarjalno razsežnost\, torej izključno risbe\, slike\, grafike in kipi. Razstava tako ponuja celovit vpogled na neko obdobje slovenske umetnosti. Predstavlja poskus umetnostnozgodovinskega pregleda pomembnega segmenta sodobnega časovnega preseka in izhodišče razmišljanja o obdobju\, umetnosti in avtorjih. Hkrati pa je razstava vzporednica srečanju in soočenju zrelih avtorjev okroglih petdeset let po vpisu na ALU. \n(Koprodukcija: DLUD\, Galerija Kocka) \n  \n*** \nDeja Bečaj: ALUmni 1974–1978 \nNa razstavi ALUmni se predstavlja enaindvajseterica diplomantov Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani\, ki letos praznuje 50. obletnico svojega začetka študija. Slikarska\, grafična in kiparska dela\, ki so jih avtorji in avtorice uvrstili na razstavo\, so nastajala vse od konca osemdesetih let do danes\, zato je izbor izredno eklektičen in težko govorimo o rdeči niti\, ki bi povezovala vse predstavljene. Kljub heterogenosti tako razstavnih del kakor tudi njihovih kasnejših poklicnih poti\, avtorice in avtorje povezujeta skupen prostor in čas študija v sedemdesetih letih. \nO sedemdesetih se sicer piše kot o dobi umetniške krize oz. izčrpanosti v slovenski umetnosti po »bumu« izraznih inovacij v šestdesetih letih. Razloge za to lahko pripišemo ekonomski krizi in družbenim ter političnim napetostim v Jugoslaviji. Slednje se je na področju umetnosti odražalo skozi kontrolo države nad kulturnimi institucijami\, kar je prispevalo k enoviti estetiki\, zastopani na razstavah. Porajati so se začela celo vprašanja o koncu slikarstva kot medija nasploh\, ki jih je zanetilo uveljavljanje konceptualizma\, pri nas začenši s Skupino OHO konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Slikarstvo je novo življenje dobilo leta 1976\, ko so Andraž Šalamun\, Tugo Šušnik in Tomo Podgornik z razstavo v Moderni galeriji prekinili s tradicijo evropskih zgledov oz. evropske tradicije »liričnega« abstraktnega slikarstva in za zgled vzeli ameriško fundamentalno oz. primarno slikarstvo. S poudarkom na materialnosti fizičnega likovnega dela so se zoperstavili dominanci konceptualizma in z razstavo bistveno zaznamovali domačo likovno produkcijo za naslednjih slabih pet let. \nTo je le nekaj točk\, ki so do neke mere nedvomno vplivale na oblikovanje ustvarjalne identitete razstavljavcev in razstavljavk. Študijska leta so tako nudila podlago\, ki so jo uporabili za nadaljnje izpopolnjevanje in razvijanje lastnih slogov. Za to so v veliki meri zaslužni profesorji\, ki so v tem obdobju poučevali na Akademiji. Velika imena slovenskega modernizma\, kot so Zdenko Kalin\, Drago Tršar\, Slavko Tihec\, Štefan Planinc\, Milan Butina\, Janez Bernik in Marjan Pogačnik\, so skrbela za prenos tehničnih znanj in visok standard diplomantov\, kot raziskovalci\, ustvarjalci in mnogi pionirji na svojih področjih pa so bili vzor mladim in so jih vzpodbujali k inovativnosti ter eksperimentiranju znotraj uveljavljenih medijev. Kljub naklonjenosti k razvijanju novega se je med staro in mlado generacijo kmalu pokazal razkol. Moderniste z njihovim idealiziranim pogledom na umetnost in njeno vlogo v družbi ter vztrajanjem v tradicionalnih umetniških sredstvih so mladi doživljali kot nazadnjaške – tako kot že tolikokrat poprej in kasneje. Ustaljenim praksam so nasprotovali z vnašanjem kritike\, samorefleksije\, ironije in humorja v dela ter sprejeli vdor novih medijev in tehnologije v ustvarjalno polje\, po čemer so kasneje posegali tudi nekateri umetniki\, zastopani na razstavi ALUmni. \nNa sedemdeseta umetnostna zgodovina gleda kot na prehodno obdobje\, ko se začnejo izoblikovati postavke postmodernizma\, ki polno zaživi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja\, ko so se na umetniški sceni pozicionirali tudi alumni. Ob prvem pogledu na razstavljena dela najdemo več paralel z deli njihovih profesorjev\, ki so se profilirali prav v času študija generacije 1974–1978. O močnejši povezavi z modernistično tradicijo pričajo tudi slike\, ki citirajo določene elemente znanih del\, in umetnike\, kot so Pablo Picasso\, Kazimir Malevič in Yves Klein\, celo navajajo v naslovih. Ravno citiranje in reinterpretacija pa sta podstati postmodernizma\, ki vzpostavlja nov odnos do preteklosti.
URL:https://kcjt.si/dogodek/alumni-1974-1978-2024/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/ALUmni-2024_eVABILO-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241002T201500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241002T222000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T080536Z
LAST-MODIFIED:20250807T080536Z
UID:10000099-1727900100-1727907600@kcjt.si
SUMMARY:Jutri je še en dan / C'è ancora domani
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Paola Cortellesi / Italija / 2023 / 118 min / italijanščina / distribucija: Demiurg \nKomična drama\, navdihnjena z italijanskim neorealizmom\, je osvojila srca gledalcev in v domači Italiji po gledanosti prehitela celo Barbie. \nDelia je žena in mati treh otrok v povojnem Rimu. Kadar ne gospodinji nasilnemu možu in ne skrbi za sitnega tasta\, hiti med priložnostnimi deli. Edino uteho ji prinašata klepet s prijateljico in hčerina zaroka s prijetnim mladeničem iz premožne družine. Svojo usodo sprejema brez pritoževanja – dokler nekega dne ne prispe skrivnostno pismo …
URL:https://kcjt.si/dogodek/jutri-je-se-en-dan-ce-ancora-domani/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Jutri-je-se-en-dan_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241002T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241002T200000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T080301Z
LAST-MODIFIED:20250807T080301Z
UID:10000098-1727892000-1727899200@kcjt.si
SUMMARY:Joan Baez: Jaz sem hrušč / Joan Baez: I Am a Noise
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Miri Navasky\, Maeve O’Boyle\, Karen O’Connor / ZDA / 2023 / 113 min / angleščina / distribucija: Demiurg \nIntimen dokumentarni portret\, v katerem legendarna pevka in aktivistka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim.
URL:https://kcjt.si/dogodek/joan-baez-jaz-sem-hrusc-joan-baez-i-am-a-noise/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Joan-Baez_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240913
DTEND;VALUE=DATE:20241005
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250811T151447Z
LAST-MODIFIED:20250811T151447Z
UID:10000284-1726185600-1728086399@kcjt.si
SUMMARY:KIKI KLIMT: Vizualna analiza mita Psihe in Erosa skozi Heglovo dialektiko
DESCRIPTION:Arhetipi\, bistva našega bivanja\, ki so neopredeljiva z umom\, se ob izrekanju nujno odenejo v simbole\, da bi nam bili dojemljivi. Ob tem pa zapadejo procesu banalizacije. Bistvo s časom izgine\, ostane le prazna lupina podobe. \n  \n*** \n  \nZgodba gre tako: \nBilo je dekle\, ki je bilo prelepo. \nZa to jo je kaznovala ljubosumna boginja in Psihe se ji je morala žrtvovati s skokom s pečine. \nBil je zaljubljeni Eros\, ki jo je na krilih Zefirja rešil. Obličja svojega rešitelja ni smela ugledati niti\, ko je postal njen ljubimec. Vsako noč se je v čisti temi prikradel k njej in njegov dotik je bilo vse\, kar je poznala. \nBlažene noči sta prekinili zavistni Psihini sestri. \nLjubiš se s pošastjo\, sta dejali. \nPrižgi svetilko. \nVzemi nož. \nZakolji stvora. \nIn Psihe je storila tako. \nA v luči je namesto pošasti ugledala prelepo obličje svojega božanskega ljubimca. Nož ji je zastal. Eros ga je ugledal in strtega srca z enim zamahom kril zapustil nezaupljivo dekle. \nPsihe se je želela ubiti. \nRešila jo je voda\, ki jo je ustavila in dejala: \n»Psihe\, pojdi do Venere in opravi\, kar ti bo naložila\, da pridobiš nazaj ljubezen njenega sina.« \n(Psihe je morala ločiti zrno od plev. V obupu je zajokala\, a so ji pomagale pridne mravljice.) \n(Psihe je potrpežljivo počakala\, da so ovni zaspali in je lahko pridobila njihovo zlato runo.) \n(Psihe je orel pomagal in jo ponesel do vode življenja.) \n(Psihe je z nasveti stolpa odšla v podzemni svet mrtvih in od tam prinesla šatuljo z lepoto.) \nTedaj si je poželela le malo te lepote\, ki bi jo morala predati Veneri. Le malo\, da bi bila vredna svojega božanskega ljubimca. \nV šatulji je bil namesto lepote spanec. \nSpeče dekle je rešil usmiljeni Eros\, ki jo je odnesel v nebeško domovanje. \nTam sta kot bogova bivala še mnoga leta in rodila se jima je hči z imenom Radost. \n  \nTo je bila zgodba. To je bila ena od zgodb. \n  \nStarodavna zgodba\, ki se je prenašala od ust do ust in vsaka usta so jo oblikovala po svoji podobi. \nKo se je prof. dr. Kiki Klimt že dve leti tega na umetniški rezidenci v Grčiji lotila njene upodobitve kot raziskave mita z napotki odraščajočim ženskam\, ji je postalo jasno\, da tu nekaj ni na mestu. Podoba\, ki je zrla s portretov\, je bila prav ta\, prežvečena in zastrta. Kar pred stvaritvijo slik ni bilo razvidno\, je bilo zdaj jasno kot beli dan: Psihe se je za greha svoje lepote in nezaupljivosti lahko odkupila le s tem\, da je bila pridna\, skromna in potrpežljiva – le tako je pridobila odpuščanje ljubimca\, da jo je rešil\, in njegovo rešitev je nemočna potrebovala. \n  \nTako je bilo jasno\, da se projekt ni končal z odhodom iz Grčije. Niti približno – šele začel se je. Pred dr. Klimt je stala uganka: izrazito patriarhalna narativa in vprašanje\, kaj se skriva pod njo. \n  \nRazvozlati se je je lotila z vizualnim projektom\, ki pa ni nič manj sistematičen kot kako znanstveno delo. Kot je zapisala: »Celo mnogi strokovnjaki\, ki se udejstvujejo v svetu vizualne ustvarjalnosti\, ne priznavajo slikarstva kot intelektualnega dela. Še manj jih zares pozna natančni likovni jezik – večina dojema slikarstvo kot intuitivno\, naključno udejstvovanje\, ki je produkt subjektivnih čustev\, izlitih na platno. Slikanje ni psihoterapija ali sprostitev po napornem delovnem dnevu. Slikanje je izrekanje v natančnem jeziku. Če umetnik pozna svoj jezik\, je ta nesporen in objektiven. Tako likovni jezik kot položaj žensk sta še zmeraj vse preveč marginalizirana v sodobni družbi in zavita v tisoče papirjev in pentelj. Želim ju povezati in spremeniti dojemanje obeh; slikarjev in žensk.« \n  \nNjen princip sestoji iz združevanja več kot tridesetletnega študija vizualnega jezika\, filozofije\, mitologije\, psihologije in sodobne znanosti. Za vsako posamezno sliko stoji natančna shema kompozicije in barv\, ki temelji na pitagorejski geometriji\, kemiji\, matematiki in njenih lastnih spoznanjih. Pristop je prilagojen vsaki seriji slik\, vedno pa sledi quadriviliumu\, temelju lepih umetnosti v stari Grčiji. Sestoji iz štirih konceptov: števila in vizualni elementi\, geometrijski elementi\, barve in poteza. Število in geometrija sta v srčiki slehernega izmed njih. Proces priprave je mnogokrat bolj dolgotrajen kot samo slikanje in nič manj pomemben. Za vprašanjem\, kako naslikati\, se namreč skrivata vprašanji\, kaj in zakaj\, in prav tu se porajajo spoznanja. \n  \nTehnika slikanja ni nič manj vestno premišljena in izpiljena kot ves predhodni proces. Po letih študija da Vincijeve tehnike sfumato jo je dr. Klimt nadgradila in poimenovala slikanje s svetlobo. Lazurno nanašanje barv ustvari podobo\, ki zaradi barvnih meglic pridobi prostorsko dimenzijo. \n  \nCeloten sistem temelji na Heglovi dialektiki – zaradi njene jasnosti in sistematične nravi\, ki pritiče kompleksnemu sistemu dela. Hkrati pa dr. Klimt tako kot Hegel\, ki v Fenomenologiji duha prehaja od posameznega k občemu\, s projektom išče tisto obče mita. Vsaka serija slik predstavlja en korak v dialektičnem procesu; začne se z tezo\, ki ji nasprotuje antiteza\, združujeta pa se v sintezi\, ki odpre pot za naslednjo tezo. Serije dialektiki ne sledijo le konceptualno\, temveč tudi vizualno. \n  \nOb začetku dialektičnega procesa ne dr. Klimt ne jaz\, ki sem mu imela čast prisostvovati\, nisva vedeli\, kam bo pot peljala in kako se bo zaključila. In še ni zaključena\, se pa svitajo obronki sinteze. Kar se je začelo kot izraz konfliktnih konceptov narekujočega mita – patriarhalna in feministična narativa\, new age in ‘girlboss’ narativa – se je na neki točki in v neki drugi sintezi vseh konceptov popolnoma otreslo. Bistvena ni bila več predstavitev idej\, temveč iskanje\, ki je tolikanj bolj zanimivo\, ker za razliko od prvega pri tem nikdar ne veš\, kje boš pristal in kaj našel. Jasno pa je\, da gre za iskanje nje. Ona\, Psihe\, je vedno bolj oseba in manj zgolj persona. Kot so bile konceptu podrejene slike\, mu je bila podrejena tudi ona – sleherni ideji\, kaj naj bi ženska bila: lepa\, pridna\, emancipirana\, spiritualna\, feministična\, poslovna\, samostojna – in namesto\, da bi bivala\, je pasivno poosebljala koncept. Ko pa smo koncepte odstranili\, se je v nas zazrla živa oseba. Vedno bolj ločena od njene popolnoma pasivne vloge v prvotnem mitu ni aktivna le v svojih dejanjih v zgodbi sami\, podvržena ni niti našim idejam. Namesto\, da bi narekovali njeno podobo\, nam ona narekuje naše iskanje. \n  \nKot je zapisal C. G. Jung: \n»Modrost in norost se v vilinskem bitju ne le kažeta kot eno in isto\, temveč tudi sta eno in isto\, dokler ju predstavlja anima. Življenje je noro in pomenljivo. In ko se prvemu ne smejemo in ko o drugem ne špekuliramo\, je življenje banalno; tedaj ima vse najmanjšo razsežnost. Tedaj imamo le mali smisel in mali nesmisel. V bistvu je vse brez kakršnegakoli pomena\, kajti ko še ni bilo razmišljajočih ljudi\, tudi ni bilo nikogar\, ki bi razlagal te pojave. Razlaganje je potrebno le nekomu\, ki ne razume. Pomen ima samo to\, kar je nerazumljivo. Človek se je prebudil v svetu\, ki ga ni razumel\, in zato ga je poskušal razlagati.« \n  \nPsihe\, ki nas vabi k iskanju\, je tisto\, kar njeno ime pomeni; anima\, duša. Tako tudi Eros ni več njen božanski ljubimec. V svetu arhetipov\, v katerega vstopimo\, ko se potopimo izza površinskih\, banalnih podob simbolov\, je Eros življenje. Arhetipi\, bistva našega bivanja\, ki so neopredeljiva z umom\, se ob izrekanju nujno odenejo v simbole\, da bi nam bili dojemljivi. Ob tem pa zapadejo procesu banalizacije. Bistvo s časom izgine\, ostane le prazna lupina podobe. Prav to se je zgodilo naši zgodbi. \n  \nNazaj do bistva mita o Psihe in Erosu smo lahko prišli z Heglovo dialektiko\, saj je ta tako kot Jung iskal tisto presežno\, tisto izza. Nemoč je trditi o popolni zvestobi teoriji kateregakoli izmed njiju\, konec koncev pa to ni bil namen projekta. Teorija\, tako kot koncept\, služi kot metoda kreacije – oporna bergla\, s katero lahko začnemo žonglirati\, če nas je pač volja. \n  \nZigi Omerzel\n(Zigi Omerzel je študentka filozofije\, prejemnica zlatega priznanja na državnem tekmovanju v pisanju filozofskega eseja in udeleženka svetovne filozofske olimpijade v letu 2023. Je tudi hči avtorice razstave.)
URL:https://kcjt.si/dogodek/kiki-klimt-vizualna-analiza-mita-psihe-in-erosa-skozi-heglovo-dialektiko/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/klimt2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240910T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240910T220500
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T080146Z
LAST-MODIFIED:20250807T080146Z
UID:10000097-1725998400-1726005900@kcjt.si
SUMMARY:Caravaggieva senca / L’ombra di Caravaggio
DESCRIPTION:FILM / Michele Placido / Italija\, Francija / 120 min / italijanščina / distribucija: Fivia \ntalija leta 1600. Michelangelo Merisi\, bolj znan kot Caravaggio\, je genialni slikar\, ki se upira strogim pravilom tridentinskega koncila glede upodabljanja verskih tem. Ko papež Pavel V. izve\, da umetnik za svoje religiozne slike kot modele uporablja prostitutke\, tatove in potepuhe\, se odloči poslati po svojega najboljšega tajnega agenta … Epska zgodovinska drama raziskuje burno Caravaggievo življenje v vseh njegovih odtenkih.
URL:https://kcjt.si/dogodek/caravaggieva-senca-lombra-di-caravaggio/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Caravagio-03.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240905T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240905T220000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T075910Z
LAST-MODIFIED:20250807T075910Z
UID:10000096-1725566400-1725573600@kcjt.si
SUMMARY:Črni čaj / Black Tea
DESCRIPTION:FILM / Abderrahmane Sissako / Francija\, Mavretanija\, Tajvan\, Luksemburg / 2024 / 110 min / kitajščina\, francoščina / distribucija: Fivia \nVeliki poet afriškega filma Abderrahmane Sissako se vrača z melanholično romanco\, postavljeno v afriško četrt tretjega največjega kitajskega mesta. \nAya pred oltarjem v zadnjem trenutku reče »ne«\, zapusti Slonokoščeno obalo in začne novo življenje v Guangzhouju na Kitajskem. V živahnem »Čokoladnem mestu«\, četrti\, kjer se srečujeta afriška in kitajska kultura\, najde delo v čajnem butiku\, ki ga vodi Kitajec Cai. Medtem ko jo Cai vpeljuje v starodavno umetnost pitja čaja\, se med njima počasi rojeva nežna ljubezen …
URL:https://kcjt.si/dogodek/crni-caj-black-tea/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Crni-caj_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240905T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240905T195000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250806T155054Z
LAST-MODIFIED:20250806T155054Z
UID:10000095-1725559200-1725565800@kcjt.si
SUMMARY:Otroci drugih / Les enfants des autres
DESCRIPTION:FILM / Rebecca Zlotowski / Francija / 2022 / 103 min / francoščina / distribucija: Fivia \nGloboko osebna\, presunljiva zgodba o sodobnem materinstvu je Virginie Efira prinesla cezarja za najboljšo igralko. \nRachel\, štiridesetletna učiteljica brez otrok\, se zaljubi v Alija in močno naveže na njegovo hčerkico Leilo. Ob večerih jo spravlja v posteljo\, skrbi zanjo in jo ima rada kot svojo. Toda ljubiti tuje otroke je nevarno …
URL:https://kcjt.si/dogodek/otroci-drugih-les-enfants-des-autres/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Other02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240829T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240829T231000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250806T154928Z
LAST-MODIFIED:20250806T154928Z
UID:10000094-1724965200-1724973000@kcjt.si
SUMMARY:Radikal / Radical
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nChristopher Zalla / Mehika / 2023 / 125 min / španščina / distribucija: Demiurg \nUčenci osnovne šole v obmejnem mehiškem mestu sodijo med najslabše v državi. Njihov svet je poln nasilja\, revščine in korupcije\, v razredu pa vlada vzdušje strogosti in discipline. Toda novi učitelj Sergio se odloči poskusiti nekaj povsem drugačnega. Da bi prebudil radovednost učencev in pomagal uresničiti njihov potencial\, vpelje radikalno novo metodo poučevanja. Rezultati presenetijo vse … \nFilm\, posnet po resnični zgodbi\, je prejel nagrado občinstva na festivalu Sundance.
URL:https://kcjt.si/dogodek/radikal-radical-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Radikal_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240827T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240827T230000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250806T154708Z
LAST-MODIFIED:20250806T154810Z
UID:10000093-1724792400-1724799600@kcjt.si
SUMMARY:Joan Baez: Jaz sem hrušč / Joan Baez: I am a Noice
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nMiri Navasky\, Maeve O’Boyle\, Karen O’Connor / ZDA / 2023 / 113 min / angleščina / distribucija: Demiurg \nIntimen dokumentarni portret\, v katerem legendarna pevka in aktivistka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/joan-baez-jaz-sem-hrusc-joan-baez-i-am-a-noice/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Joan-Baez_2-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240822T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240822T225000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250806T154310Z
LAST-MODIFIED:20250806T154310Z
UID:10000092-1724360400-1724367000@kcjt.si
SUMMARY:Kako seksati / How to Have Sex
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nMolly Manning Walker / Velika Britanija / 2023 / 98 min / angleščina / distribucija: Fivia \nŠestnajstletnice Tara\, Skye in Em prispejo v grško žurersko letovišče Malia na počitnice svojega življenja – potovanje\, ki ga mora pred vstopom v odraslost odkljukati vsako dekle … Celovečerni prvenec britanske režiserke ponuja pretanjen in sočuten pogled na najstniško prijateljstvo\, samoodkrivanje in spolnost. \nGlavna nagrada v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/kako-seksati-how-to-have-sex-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Kako-seksati-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240820T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240820T225000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250806T154216Z
LAST-MODIFIED:20250806T154216Z
UID:10000091-1724187600-1724194200@kcjt.si
SUMMARY:Dedek gre na jug
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nVinci Vogue Anžlovar / igrajo: Boris Cavazza\, Vlado Novak\, Zala Djurić\, Jonas Žnidaršič\, Goran Navojac\, Maruša Majer / Slovenija\, Severna Makedonija / 2023 / 103 min / distribucija: Cinemania group \nRomantična\, komična in akcijska zgodba o življenju\, pričakovanjih in iskanju smisla\, o prijateljstvu in ljubezni. Vlado iz bolnišnice ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa\, saj ne more sprejeti\, da Boris umira. Odloči se ga odpeljati v Makedonijo\, da bi vnovič srečal svojo dolgoletno\, nikoli izsanjano ljubezen Nedo\, s katero je zaradi nesrečnih spletov okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po načrtu\, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma\, ki je bila priča likvidaciji in je na begu. Trije junaki ne vedo\, da so se znašli v obračunavanjih med bivšimi trgovci z orožjem in policijo.
URL:https://kcjt.si/dogodek/dedek-gre-na-jug-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Dedek-gre-na-jug_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240812
DTEND;VALUE=DATE:20240914
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250811T150550Z
LAST-MODIFIED:20250811T150550Z
UID:10000283-1723420800-1726271999@kcjt.si
SUMMARY:LEILA BARTELL: Sanjske pokrajine /Dreamscapes
DESCRIPTION:Slikarstvo Leile Bartell izstopa po gestualnih potezah\, prefinjeni uporabi barv in značilni abstraktni strukturi naslikane površine. Prepoznavni slog je razvila že kmalu na začetku umetniške kariere\, ki se v zadnjem obdobju naglo vzpenja z vidika vse večje razstavne kontinuitete in s tem prisotnosti na širšem prostoru umetnostnega trga. \n  \n  \nČe se je na začetku pokazala javnosti predvsem kot poglobljena raziskovalka čistih likovnih prvin\, je na do sedaj prehojeni ustvarjalni poti dosegla tisto stopnjo zrelosti\, ko se lahko deloma razbremeni zavestnega raziskovanja in pusti prosto pot instinktivnim in čustvenim prvinam svojega umetniškega temperamenta in talenta. Kajti ravno sproščenost ustvarjalnega procesa jo umešča v sedanji likovni trenutek\, katerega dragocena vrednost je spontanost in neposrednost ob prirojeni ustvarjalni potenci. Tokrat se domačemu občinstvu predstavlja s serijo slik malega formata\, poimenovanih Dreamscapes (Sanjske pokrajine)\, v katerih na platno prenaša avtorski izbor intimistične tematike v kombinaciji s konceptualno premišljeno likovno sintakso geste in barv. \nLeila Bartell torej skozi zasnovane podobe spodbuja razmislek o tem\, kako je sodobnemu človeku v labirintu časa težko priti na sled temu\, kar je\, kar potrebuje in kar je zares pomembno in bistveno. Pri tem zgolj na videz preproste abstraktne podobe odražajo analogije in kontraste med zavednim in nezavednim delom človeške psihe\, med razumom in čustvi\, resničnostjo in domišljijo. Obenem zrcalijo pogled na tisto\, kar se v resničnosti evocira v obliki želja\, hrepenenja\, konfliktov ali strahov. Njene sanjske pokrajine ali\, bolje rečeno\, pejsaži duše\, so torej med seboj prepleteni nadrealistični\, fantazijski\, skrivnostni prostori\, ki predstavljajo različne nivoje človekove podzavesti in so simbolna vzporednica njegovi zavesti. Nekakšen vmesni svet\, v katerem domujeta enigmatičnost in simbolna pomenljivost in ki ga v težnji po ekspresivnost avtorica ureja svojim čustvenim in miselnim predstavam adekvatno. \nAvtorica slika podobe na platno »alla prima«\, saj pusti\, da jo vodi nakopičena kreativna energija\, zaradi katere se njihova izvedba in interpretacija naravno razvijata med delom. S tega stališča je njen pristop k slikanju neobremenjen\, spontan\, pri čemer se lahko sklicujemo tudi na njen živahni temperament. Sanjske pokrajine namreč ekspresivno oživlja predvsem z ritmom svoje slikarske poteze. Z njenim tekočim prehajanjem in variabilnim ponavljanjem doseže\, da odseva pigment v sliki takšno frekvenco\, da pride do pravega izžarevanja in valovanja energije\, zaradi česar dobijo oblike povsem organske značilnosti. A njen ustvarjalni svet je enakovredno obdarjen s premišljenostjo in racionalnimi potezami\, na katerih tudi temeljijo njena likovna raziskovanja. V samo jedro likovne izraznosti segajo njene sanjske pokrajine z barvami\, ki se raztezajo znotraj slikovnega polja v globino\, in s tem v kozmos iztekajočega se prostora. Avtorica jih polaga na platno premišljeno ter s pravo mero pretanjenosti\, zaradi poudarjene senzibilnosti pa je mogoče njihovo uporabo razumeti tudi kot utelešenje posameznih občutkov. Največkrat uporablja rdečo\, črno\, modro in zeleno\, pa tudi žlahtne vmesne gradacije. Na slikovno polje jih nanaša v slojih\, z značilno široko potezo\, ponekod jih plasti pastozno\, spet drugod lazurno\, skoraj transparentno. Ker nastopajo barve hkrati kot materija in oblika\, temu primerno spreminja njihovo intenziteto\, ostrino in čistost odnosov; stopnjujoče se odtenke iste barve postavlja skupaj\, pri čemer učinkuje enoviti pramen barve ob stiku s temnejšo površino optično svetlejši in obratno. Včasih je težko določiti\, kaj ima na sliki prednost\, ali sama barva ali ritem\, v katerem se amorfne barvne oblike razprostirajo. Notranja »arhitektura« sanj se namreč nenehno spreminja\, kar je v skladu s stalno spreminjajočo se človeško naravo. \nSlike Leile Bartell imajo torej notranji in zunanji ritem. Avtorica jih gradi tako\, da je v njih vse\, kar je zunanjega\, posledica globokega uvida v notranje življenje in doživljanje. V vsebinskem pogledu večplastno prepleta misli in vsebine\, ki jih je doživela in likovno podoživela. Želi namreč ustvariti samosvoje pokrajine duhovnega prostora\, ki so zrcalna podoba njene občutljive duše\, ki spregovori odprta za pretok vsega\, kar prinaša življenje. In če se morda zdi\, da na podobah za trenutek zaslutimo tesnobo ali nemir\, ta ne prevlada\, ampak se pod odločno radoživim čopičem usklajuje v likovno harmonijo\, kar izpričuje\, da je avtorica\, četudi delno izhaja iz tovrstne predstave o nezavednem\, v bistvu skladna v svoji naravi\, kar sublimira v likovnem zapisu\, ki zaživi pred nami kot resnična (slikarska) afirmacija življenja. \n*** \nLeila Bartell’s paintings stand out for their gestural strokes\, refined use of colour\, and distinctive abstract surface structure. Her recognisable style emerged early in her artistic career and has rapidly ascended in recent years\, marked by increasing exhibition opportunities and a growing presence in the broader art market. \nInitially known for her in-depth exploration of artistic elements\, Bartell has now reached a stage of maturity in her creative journey where she can partly release conscious exploration\, giving free rein to the instinctive and emotional elements of her artistic temperament and talent. It is precisely the very spontaneity of the creative process that places her in the current artistic moment\, where spontaneity and immediacy are prized values\, alongside innate creative potential. \nThis time\, she presents to the Slovenian audience a series of small-format paintings titled Dreamscapes\, in which she translates a personal selection of thematic ideas onto canvas through a conceptual and carefully considered visual syntax of gesture and colour. Through her crafted images\, Bartell encourages contemplation on the complexities of modern existence in the labyrinth of time—how challenging it is for modern individuals to grasp what we are\, what we need\, and what truly matters. Her seemingly simple yet profoundly abstract images reflect analogies and contrasts between the conscious and unconscious aspects of the human psyche\, between reason and emotion\, reality and imagination. These dreamscapes\, or landscapes of the soul\, intertwine as surreal\, fantastical\, and mysterious spaces\, representing various levels of the human subconscious and serving as symbolic parallels to our innermost thoughts. Bartell paints “alla prima\,” guided by accumulated creative energy that naturally evolves during the process\, resulting in interpretations that are spontaneous and uninhibited. Her vibrant temperament influences the expressive vitality of her brushstrokes\, breathing life into her dreamscapes through rhythmic painting movements. With fluid transitions and variable repetitions\, she achieves a pigment resonance that emanates energy waves\, giving organic form to her shapes. Her creative world is equally balanced with deliberation and rational strokes\, forming the core of her artistic expression. Within her dreamscapes\, colours stretch into the depths of the pictorial field\, creating a cosmos of expansive space. Bartell applies them in layers\, using broad strokes that vary from thickly layered to nearly transparent\, adjusting their intensity\, sharpness\, and purity to enhance relationships within the composition. Sometimes it is challenging to determine whether colour or rhythm takes precedence in her paintings\, where amorphous forms disperse across the canvas. The inner “architecture” of dreams continually shifts\, echoing the ever-changing human nature. \nThus\, Bartell’s paintings possess both internal and external rhythms\, reflecting her deep insights into inner life and experience. Multilayered in content\, they weave together thoughts and experiences that she has lived and visually interpreted. Her aim is to create unique landscapes of spiritual space\, mirroring her sensitive soul\, which speaks openly to the flow of life. Even if her images momentarily evoke anxiety or unrest\, these emotions do not dominate; rather\, under her confident and lively brush\, they harmonise into a visual symphony. This affirms that Bartell\, while drawing inspiration from the unconscious\, is fundamentally harmonious in nature\, manifesting in artworks that resonate as authentic affirmations of life.  \n  \nKatarina Dajčman \nDolenjski muzej Novo mesto
URL:https://kcjt.si/dogodek/leila-bartell-sanjske-pokrajine-dreamscapes/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/SLIKE_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240808T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240808T225000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250806T154102Z
LAST-MODIFIED:20250806T155149Z
UID:10000090-1723150800-1723157400@kcjt.si
SUMMARY:Priscilla
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nSofia Coppola / ZDA\, Italija / 2023 / 110 min / angleščina / distribucija: Fivia \nSofia Coppola (Marie Antoinette\, Izgubljeno s prevodom) razkriva drugo plat ameriškega mita o kralju rock’n’rolla v nežni\, rahločutni zgodbi o dekliškem hrepenenju\, odraščanju v pravljici in iskanju lastne življenjske poti. Po knjigi Priscille Presley Elvis and Me. \nPiše se leto 1959. Štirinajstletna Priscilla Beaulieu z družino živi v ameriškem vojaškem oporišču v Wiesbadnu. Nekega dne prejme povabilo na zabavo Elvisa Presleyja\, ki v Nemčiji služi vojaški rok.
URL:https://kcjt.si/dogodek/priscilla-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Priscilla_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240807T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240807T170000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250807T110209Z
LAST-MODIFIED:20250811T132233Z
UID:10000166-1723017600-1723050000@kcjt.si
SUMMARY:Giaccomo Puccini - 100. obletnica smrti
DESCRIPTION:Producent PREDPRODAJA DO 2. 10.: 20 €\, REDNA CENA 23 € / KOZINOV ABONMA IN IZVEN / SNG Opera in balet Ljubljana \nPOKLON OPERNEMU VELIKANU\nDirigent: Ayrton Desimpelaere \nSolisti: Martina Zadro\, sopran; Nina Dominko\, sopran; Mojca Bitenc\, sopran; Štefica Grasselli\, sopran; Aljaž Farasin\, tenor; Branko Robinšak\, tenor; Marko Kobal\, bariton \nFoto: Darja Štravs Tisu \n*** \nV letu 2024 obeležujemo 100. obletnico smrti Giacoma Puccinija\, enega največjih opernih skladateljev vseh časov. Puccini je navdih za svoja glasbeno-gledališka dela našel v ljubezni in najrazličnejših psiholoških konfliktih\, še posebej pa je bil naklonjen ženskim protagonistkam\, ki jim je namenjal najvidnejše sopranske vloge in jih za vselej ovekovečil z globoko ekspresivnostjo svoje glasbe. Čeprav je pisal tudi orkestralno\, sakralno in komorno glasbo\, se je v zgodovino zapisal prav s svojimi opernimi stvaritvami\, v katerih je na edinstven način združil lepoto in globok izraz melodije\, bogato zvočno paleto orkestra ter napetost dramskega dogajanja. S svojimi bogatimi\, čustvenimi arijami je pustil neizbrisen pečat v svetu operne glasbe. Širok spekter človeških čustev\, od strastne ljubezni do boleče tragedije\, privablja občinstvo v operna gledališča po svetu že več kot sto let. \nSlovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana je ob obletnici pripravilo gala koncert opernih arij iz najbolj znanih Puccinijevih oper – Manon Lescaut\, La Bohème\, Madama Butterfly\, Gianni Schicchi\, La Rondine in Tosca. Izvedli jih bodo solisti ob spremljavi orkestra SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent bo hišni dirigent ljubljanske Opere Ayrton Desimpelaere\, belgijski umetnik mlajše generacije\, ki je za svoje delo prejel vrsto nagrad\, med drugim medaljo za zasluge belgijske vlade.
URL:https://kcjt.si/dogodek/giaccomo-puccini-100-obletnica-smrti/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Kozinov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Ayrton-Desimpelaere-Foto-Darja-Stravs-Tisu.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240806T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240806T231000
DTSTAMP:20260419T200158
CREATED:20250806T153926Z
LAST-MODIFIED:20250806T155159Z
UID:10000089-1722978000-1722985800@kcjt.si
SUMMARY:20.000 vrst čebel / 20.000 especies de abejas
DESCRIPTION:FILM • KCJT ART KINO – POLETNI FILMSKI VEČERI 2024 • VSTOP PROST \nEstibaliz Urresola Solaguren / Španija / 2023 / 129 min / španščina\, francoščina / distribucija: Demiurg \nOsemletni deklici ni všeč\, ko jo ljudje kličejo z imenom Aitor. Vzdevek Cocó zveni bolje\, a tudi ne čisto prav. Medtem ko med čebeljimi panji raziskuje svojo identiteto\, ženske iz njene družine razmišljajo o lastnih življenjih in željah … \nPrvenec baskovske režiserke je devetletni igralki prinesel nagrado za najboljšo vlogo na lanskem Berlinalu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/20-000-vrst-cebel-20-000-especies-de-abejas-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/20000-vrst-cebel.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR