BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kulturni center Janeza Trdine
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250120T174500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250120T194500
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T083838Z
LAST-MODIFIED:20250807T083838Z
UID:10000115-1737395100-1737402300@kcjt.si
SUMMARY:Vsi odtenki svetlobe / All We Imagine as Light
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Payal Kapadia / Indija\, Nizozemska\, Luksemburg\, ZDA\, Francija / 2024 / 114 min / distribucija: Fivia \nSubtilen\, čustveno bogat in vizualno osupljiv film\, ki raziskuje življenja treh žensk v urbanem okolju Mumbaja\, je indijski režiserki Payal Kapadia že na začetku ustvarjalne poti prinesel veliko nagrado žirije na festivalu v Cannesu. \nPrabha in Anu sta medicinski sestri\, zaposleni v bolnišnici sredi natrpanega Mumbaja. Prabha nekega dne povsem nenadejano dobi po pošti nenavaden paket. V njem ni nikakršnega sporočila\, le kuhalnik za riž\, ki je bil očitno izdelan v Nemčiji\, kjer živi in dela njen mož. Anu se medtem ubada s pritiski svojih staršev\, naj si vendarle najde primernega življenjskega sopotnika\, čeprav se na skrivaj srečuje z muslimanskim moškim.
URL:https://kcjt.si/dogodek/vsi-odtenki-svetlobe-all-we-imagine-as-light/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vsi-odtenki-svetlobe_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250117T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250117T201000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T083631Z
LAST-MODIFIED:20250807T083631Z
UID:10000114-1737136800-1737144600@kcjt.si
SUMMARY:Odrešitev za začetnike  / Odrešitev za začetnike
DESCRIPTION:FILM IN POGOVOR Z USTVARJALCI • IZVEN / Sonja Prosenc / igrajo: Aliocha Schneider\, Katarina Stegnar\, Marko Mandić\, Mila Bezjak\, Judita Franković Brdar\, Jure Henigman\, Kristoffer Joner\, Ana Đurić\, Matija Vastl / Slovenija\, Srbija\, Norveška\, Italija\, Hrvaška / 2024 / 122 min / slovenščina\, angleščina\, francoščina / distribucija: Gustav film \nV črni komični drami spoznamo na videz popolno slovensko družino\, ki jo sestavljajo Olivija\, Aleksander in njuna hčerka Agata. S prihodom 25-letnega Julijana v njihov dom se jim življenje obrne na glavo in razkrije njihove disfunkcionalne odnose. Poruši se krhko družinsko ravnovesje in razkrijejo se razpoke v njihovi skrbno varovani fasadi … \nNagrade: strokovna nagrada za najboljši film (Sarajevo Film Festival\, 2024); nagrada žirije za izvirni filmski izraz (Filmski festival Herceg Novi\, 2024); Vesna za najboljši celovečerni film\, Vesna za najboljši scenarij\, Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo\, Vesna za najboljšo glavno moško vlogo\, Vesna za najboljšo stransko žensko vlogo\, Vesna za najboljšo izvirno glasbo\, Vesna za najboljšo scenografijo (FSF\, Portorož\, 2024) \nSLOVENSKI KANDIDAT ZA TUJEJEZIČNEGA OSKARJA. \nPo predvajanju filma bo pogovor s scenaristko in režiserko Sonjo Prosenc ter igralkama Katarino Stegnar in Milo Bezjak. Vodila ga bo Anuša Gaši.
URL:https://kcjt.si/dogodek/odresitev-za-zacetnike-odresitev-za-zacetnike/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Odresitev-za-zacetnike_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250117T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250117T115000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T084030Z
LAST-MODIFIED:20250807T084030Z
UID:10000116-1737108000-1737114600@kcjt.si
SUMMARY:Prazne mreže / Leere Netze
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Behrooz Karamizade / Iran / 2024 / 101 min / distribucija: Cinemania group \nDvajsetletna Amir in Narges sta v domačem kraju ob obali Kaspijskega morja en v drugem našla nekaj\, kar se zdi prava ljubezen. Toda v sodobnem Iranu to še zdaleč ni dovolj za skupno življenje\, zato sta prisiljena skrivati svojo zvezo. Da bi osvojil naklonjenost Nargesine premožne družine in plačal primerno doto\, Amir hitro potrebuje denar. Ker se znajde v kotu\, najde službo pri krajevnih ribičih\, ki ga pahne v nevaren in donosen posel tihotapljenja kaviarja na črnem trgu. Medtem Narges zavlačuje in poskuša odložiti dogovorjeno poroko\, ki jo zanjo že načrtujeta njena starša. Ali lahko njuna ljubezen\, upi in sanje preživijo tesno prepleteno mrežo tradicije\, korupcije in družbene hierarhije\, ki še vedno vladajo življenju nove iranske generacije?
URL:https://kcjt.si/dogodek/prazne-mreze-leere-netze/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Prazne-mreze.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250114
DTEND;VALUE=DATE:20250204
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250811T151856Z
LAST-MODIFIED:20250811T151856Z
UID:10000288-1736812800-1738627199@kcjt.si
SUMMARY:MLADI LIKOVNI TALENTI
DESCRIPTION:Tudi letos smo k sodelovanju na razstavi povabili likovne pedagoge osnovnošolcev in srednješolcev v Novem mestu in okolici. \nV šolskem letu 2024/2025 nadaljujemo s projektom Mladi likovni talenti\, s katerim predstavljamo nabor likovnih del učencev in dijakov po izboru likovnih pedagogov\, najboljše tri opuse pa po izboru strokovne žirije tudi nagradimo. Z razpisom in razstavo želimo mladim odpirati razstavni prostor\, jim nuditi podporo pri njihovem ustvarjanju ter jih s strokovnim mnenjem komisije spodbudno pospremiti v nadaljnjo umetniško pot. Razstava je del projekta\, ki poteka v partnerstvu med vzgojno-izobraževalnih ustanovami v Mestni občini Novo mesto in Galerijo Kocka. \nNa povabilo se je odzvalo 8 šol\, ki bodo predstavile 16 mladih talentov. \nOb odprtju razstave smo podelili 1.\, 2. in 3. vrednostno nagrado ter posebna priznanja izstopajočim učencem. \nPodpirajmo mlade talente! \nPREJEMNIKI NAGRAD IN PRIZNANJ Z LETOŠNJEGA RAZPISA SO: \n1. NAGRADA: Ajda Kambič / mentorica Aleksandra Matjašič (Srednješolski center Novo mesto\, Srednja gradbena\, lesarska in vzgojiteljska šola) \n2. NAGRADA: Anastazija Pečarič / mentorica Andreja Novak Gabrič (OŠ Otočec) \n3. NAGRADA: Tajda Mestnik / mentorica Tamara Rifelj (Ekonomska Šola Novo mesto\, smer Medijski tehnik) \nPOSEBNA PRIZNANJA: \nAlina Petrnič / mentorica Tamara Rifelj (Ekonomska Šola Novo mesto\, smer Medijski tehnik) \nPolina Hubenko / mentorica mag. lik. um. Bojana Cvejić Zagorc (Srednješolski center Novo mesto\, Srednja zdravstvena in kemijska šola) \nSara Petrina / mentorica Anica Klobučar (OŠ Šmihel) \nNa violino nam je zaigrala Ema Usenik.\nHvala vsem sodelujočim učencem in mentorjem! \nNA RAZSTAVI SODELUJEJO: \nGRM NOVO MESTO\nCenter za biotehniko in turizem\nLOTI BELE\, 2. l.\nPIA RESNIK\, 2. l.\nmentorica: Maja Mlakar \nŠOLSKI CENTER NOVO MESTO\nSrednja gradbena\, lesarska in vzgojiteljska šola\nAJDA KAMBIČ\, 3. l.\nmentorica: Aleksandra Matjašič \nŠOLSKI CENTER NOVO MESTO\nSrednja zdravsteva in kemijska šola\nPOLINA HUBENKO\, 1. l.\nKATARINA FRELIH\, 1. l.\nNUŠA KREN\, 1. l.\nmentorica: mag. lik. um. Bojana Cvejić Zagorc \nEKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO\nSmer Medijski tehnik\nPATRICIJA KUŠLJAN\, 1. l.\nTAJDA MESTNIK\, 3. l.\nALINA PETRINIČ\, 4. l.\nmentorica: Tamara Rifelj \nOŠ ŠMIHEL\nSARA PETRINA\, 8. r.\nKYRA MARKOVIČ HVALA\, 9. r.\nmentorica: Anica Klobučar \nOŠ OTOČEC\nANASTAZIJA PEČARIČ\, 9. r.\nmentorica: Andreja Novak Gabrič \nOŠ GRM NOVO MESTO\nNIKA GODNIČ\, 9. r.\nAIŠA MERDANOVIĆ\, 8. r.\nMentor: Uroš Strugar \nOŠ FRANA METELKA ŠKOCJAN\nGAŠPER GIODANI\, 9. r.\nVIKTORIA HOČEVAR\, 9. r.\nMentorica: Daniela Zupan Dežman \nLetos bo dela ocenila komisija v zasedbi prepoznanih likovnih umetnikov: Andreja Schwenner\, Nataša Mirtič in Alojz Konec.
URL:https://kcjt.si/dogodek/mladi-likovni-talenti-2/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/PLAKAT_MLADI_LIKOVNI_TALENTI_2025.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250109T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250109T203000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T083518Z
LAST-MODIFIED:20250807T083518Z
UID:10000113-1736445600-1736454600@kcjt.si
SUMMARY:Substanca / The Substance
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Coralie Fargeat / Velika Britanija\, ZDA\, Francija / 2024 / 140 min / angleščina / distribucija: Fivia \nEkstravagantna in spektakularno krvava telesna grozljivka z neustrašno Demi Moore v vlogi odcvetele hollywoodske zvezde. Francoska režiserka Carolie Fargeat vrača udarec družbi\, obsedeni z lepoto\, mladostjo in slavo. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/substanca-the-substance/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Substanca_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241217T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241217T205000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T125011Z
LAST-MODIFIED:20250811T132301Z
UID:10000175-1734463800-1734468600@kcjt.si
SUMMARY:Pegule
DESCRIPTION:Avtor Iztok Mlakar\nProducent TRDINOV ABONMA IN IZVEN / Avditorij Portorož \nKOMIČNA KRIMINALKA V TRADICIJI COMMEDIE DELL’ARTE Z DUHOVITIMI DIALOGI IN SONGI \nRežiser: Vito Taufer \nIgrajo: Iztok Mlakar\, Vesna Pernarčič/Marjuta Slamič\, Urška Taufer\, Peter Harl\, Ilija Ota in glasbeniki: David Šuligoj\, Roman Kobal\, Matjaž Švagelj \nPredstava traja uro in 20 minut ter nima odmora. \nFoto: Jaka Varmuž \n*** \nČlovek sem\, nič človeškega mi ni tuje. \n– Publius Terentius Afer \n  \nBet nečloveški je narbl človeško. \n– Iztok Mlakar \n  \nIt was dark and stormy night … Era una notte buia e tempestosa … C’etait une nuit sombre et orageouse … Es war eine dunkle und stürmische Nacht … Skratka: bila je temna in viharna noč\, kot na začetku vsake kriminalke v svetovni literaturi\, zgodbe o ljudeh\, ki stopijo na napačno stran zakona\, zgodbe o kriminalu in zločinu. \nElvira in Ugo sta reven zakonski par\, ki zaradi deložacije ostane na cesti. Da v strašnem zimskem viharju ne bi zmrznila\, se zatečeta v bogataško vilo\, ki jo je lastnik\, kot kaže\, v paniki zapustil. Kot se spodobi za dva razsodna človeka v stiski\, se najprej spreta na življenje in smrt\, zatem pa nenadoma pozvoni pri vratih. Na Elviro in Uga se usujeta ves kriminal in zločin tega sveta. \n  \nPegula je člouk\, ka razmišlja strašno malo\, \nnajrajši ne bi mislu neč\, če bi se dalo\, \npegula je člouk\, ka si je napravu škuodu \nže s tem\, da je na svetu\, že s tem\, da se je rodu … \nPegula jst\, pegula ti\, pegule smo usi … \nIn naj živijo pegule! Na njih ta svet stoji! \n– Iztok Mlakar
URL:https://kcjt.si/dogodek/pegule/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Trdinov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Pegule_Jaka-Varmuz_5_low.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241216T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241216T183000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T083106Z
LAST-MODIFIED:20250807T083106Z
UID:10000112-1734368400-1734373800@kcjt.si
SUMMARY:Cent'anni
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Maja Doroteja Prelog / Slovenija\, Italija\, Poljska\, Srbija\, Avstrija / 2024 / 87 min / distribucija: Cvinger filmž \nBurno čustveno popotovanje s srce parajočimi izpovedmi in dih jemajočimi panoramami\, zajetimi v nefiltrirano pričevanje o ljubezni in spremembi. \nBlaž se po preboleli hudi bolezni odpravi na zahtevno kolesarsko turo čez najslavnejše vzpone Gira d’Italia. Spremlja ga partnerica\, režiserka Maja Doroteja Prelog\, da bi posnela film o veličastni poti okrevanja. Kar sta sprva načrtovala kot potovanje po slikovitih pokrajinah prek Dolomitov do vulkana Etna na Siciliji\, da bi si povrnila zaupanje v življenje in premagala svoje največje strahove\, se sprevrže v edinstveno preizkušnjo njune partnerske zveze. Snemanje filma postane bojno polje nezaceljenih ran njunega odnosa\, ki postavi Majo v središče zgodbe. Da bi ugotovila\, kaj se jima je zgodilo\, režiserka obrne kamero proti sebi\, film pa postane izrazno sredstvo njenega samoodkrivanja in boleče preizpraševanje tega\, kaj resnično pomeni »biti skupaj«. \nNagrade: Vesna za najboljšo montažo\, Vesna za posebne dosežke\, Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI za najboljši slovenski celovečerni film (FSF\, Portorož\, 2024). \nKritika:\n»Cent’anni – ali sto let\, kolikor si jih želi dočakati Blaž – je intenziven\, neprekinjen emocionalni vrtiljak\, ki drzno preizprašuje\, kaj resnično pomeni ‘biti skupaj’\, ter neustrašno pokaže vse\, za kar smo naučeni\, da skrivamo za štirimi stenami\, lepo fasado in vrtičkom z ograjo. Intimno postane javno\, režiserka postane svoja lastna protagonistka\, zgodba o moči in volji do življenja pa postane pot samoodkrivanja. Blaž in Maja sta danes še vedno skupaj\, slovenski film pa bogatejši za zgodbo\, ki jo lahko napišejo samo nepredvidljive okoliščine\, neizmeren pogum in iskrenost do samega sebe.\n– Veronika Zakonjšek\, Dnevnik
URL:https://kcjt.si/dogodek/centanni/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Centanni_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241216
DTEND;VALUE=DATE:20250111
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250811T151738Z
LAST-MODIFIED:20250811T151803Z
UID:10000287-1734307200-1736553599@kcjt.si
SUMMARY:10. NOVOLETNICA 2024/2025
DESCRIPTION:Predstavljena so praktično skoraj samo letošnja likovna dela\, torej nova\, ki z izbranimi in svežimi novostmi motivno\, vsebinsko\, oblikovno z osebnimi poetikami kažejo sodobno smer likovnega jadranja združenega področja imenovanih treh regij in vseslovenske ustvarjalne gladine.\n*** \nNovo \nLikovna umetnost in filozofija sta ločeni\, a hkrati povezani. Sama likovnost se lahko bogati s filozofsko mislijo in dviguje naše čute z modro mislijo. Zagovarjam povezovanje umetnosti in filozofije\, vendar ne za ceno redukcije filozofije na umetnost niti paradigme (znanstvenega vzorca)\, da je umetnost zgolj filozofska kategorija. Umetnost in filozofijo povezuje določen odnos do resnice. Če umetnost proizvaja resnice\, filozofija prikazuje umetnost kot posrednika resnice. To je pravzaprav že stališče Alaina Badiouja (*1937\, Rabat\, Maroko)\, enega najvplivnejših francoskih filozofov in političnih teoretikov. V svojem Priročniku inestetike leta 1989 trdi\, da pozornost obliki pomaga razkrivati ključno vlogo umetnosti\, to je uprizarjanje tistih resnic\, ki so drugače »nevidne«. Tudi zato so v umetnosti zelo pomembne novosti\, ki jih tokrat vidimo v množini: kot nove članice\, kot nova umetniška dela\, kot uvedbo nove nagrade in še prispodobno kot pričakovanje novega v novem letu. \nDruštvo likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja so letos obogatile tri nove članice: Kiki Klimt\, Nina Tomšič Polegek in Alenka Venišnik\, ki so povečale članstvo in vnašajo novo umetnostno sapo v društvena jadra. \nPredstavljena so praktično skoraj samo letošnja likovna dela\, torej nova\, ki z izbranimi in svežimi novostmi motivno\, vsebinsko\, oblikovno z osebnimi poetikami kažejo sodobno smer likovnega jadranja združenega področja imenovanih treh regij in vseslovenske ustvarjalne gladine. \nZačenjamo z novo DLUD Didkovo nagrado in Priznanjem\, ki vstopata v naš kulturno umetnostni prostor. Nagrada je steklena plaketa z listino\, priznanje je listina. Oboje sta častni nagradi DLUD za posamezno leto\, poimenovani po Zoranu Didku (11. 6. 1910–27. 10. 1975). Tričlanska strokovna žirija v sestavi umetnostnega zgodovinarja in dveh članov DLUD na podlagi najnovejših del in nastopov izbere častna nagrajenca. S tem nagradimo razstavno dejavnost doma in v tujini\, prispevajoč tako k utrjevanju identitete regije na nacionalnem nivoju in identitete slovenstva v okviru evropskih narodov. Nagrada hkrati vzpodbuja ustvarjalnost članov in društva\, krepi društvene vezi ter slavi umetnostno dediščino našega velikega slikarskega rojaka. DLUD Didkovo nagrado za leto 2024 prejme Nataša Mirtič za razstavo pregled:odtis (23. 2.–11. 5. 2024\, Jakčev dom\, Dolenjski muzej Novo mesto)\, razstavno nastopanje v tujini in večletno požrtvovalno delo v Društvu DLUD. DLUD Priznanje za leto 2024 prejme Janko Orač za razstavo Lirični svetovi (15. 3.–15. 5. 2024\, Galerija Ulti Novo mesto)\, razstavno nastopanje v tujini in večletno požrtvovalno delo v Društvu DLUD. \n10. NOVOLETNICA 2024/2025 so 10. anali Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja. Poteka tradicionalno od 2014. Sprva je imela namen in željo novoletne prodaje del manjšega formata v stilu Zimskega salona ZDSLU ter tako dostopnejšega nakupa v adventnem in prednovoletnem času obdarovanja. Menjavala in iskala je svoje poimenovanje – Zložena pesem 2014\, Likovne poetike 2015\, Skupinska prodajna razstava 2016\, Jant.art 2017\, Srečna nova slika 2018\, Obešanje z DLUD 2019\, izpad zaradi covid pandemije 2020\, Spektrum 2021\, Novoletna razstava 2022\, Novoletnica 2023 in 10. Novoletnica 2024/2025. Člani se revijalno predstavljajo novomeški in širši kulturni javnosti s svojimi letnimi likovnimi dosežki malega in srednjega formata. Izbrali so jih sami avtorji po lastni presoji in s ciljem pokazati svoje presežne dosežke večidel iz svežega ustvarjalnega opusa. Pomemben moment tega razstavnega društvenega letopisa predstavlja tudi predstavitev novosprejetih članov. \nRazstavljajo: Martina Hegediš\, Kiki Klimt\, Alojz Konec\, Jožica Medle\, Janko Orač\, Marija Rus\, Damjana Stopar\, Andreja Schwenner\, Nina Tomšič Polegek\, Alenka Venišnik\, Uroš Weinberger. \n  \nAlojz Konec\, december 2024
URL:https://kcjt.si/dogodek/10-novoletnica-2024-2025/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/10.NOVOLETNICA_promo-slika.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241214T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241214T193000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T082956Z
LAST-MODIFIED:20250807T082956Z
UID:10000111-1734202800-1734204600@kcjt.si
SUMMARY:Bojevnica kraljica noči
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Matej Vranič / Slovenija / 2024 / 80 min / slovenščina / 7+ / distribucija: Fivia \nDinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o skrivnostnem življenju ene največjih evropskih sov – sove kozače. \nFilm poteka v obdobju malo več kot enega leta in gledalcu ponudi izjemen vpogled v življenje sove kozače (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja\, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Film prinaša zelo redko videne prizore – lov plena\, vzrejo mladičev\, celo napad na človeka. Oplemenitijo in razgibajo ga številne zgodbe\, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Postopno odstira pogled v nevsakdanje dnevno in nočno vedenje te osupljive vrste\, hkrati pa se seznanimo z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca\, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu. Matej Vranič je črpal navdih za filmske zgodbe iz lastnih izkušenj ter dolgoletnega opazovanja in spremljanja številnih parov sov v naravi\, opiral pa se je tudi na pričevanja lovcev\, naravovarstvenikov in biologov.
URL:https://kcjt.si/dogodek/bojevnica-kraljica-noci/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Bojevita-kraljica-noci_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241214T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241214T185000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T082823Z
LAST-MODIFIED:20250807T082823Z
UID:10000110-1734195600-1734202200@kcjt.si
SUMMARY:Dražen
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Danilo Šerbedžija / Hrvaška\, Srbija\, Slovenija / 2024 / 100 min / biografski / distribucija: Jučer \nGloboko čustven in intimen prikaz življenja Dražena Petrovića\, legendarne športne ikone\, košarkarskega genija\, ki je odraščal v Šibeniku\, nato pa osvojil Evropo in ZDA. Skozi pomembne življenjske trenutke raziskuje Draženovo neomajno odločnost\, globoko povezanost z družino in neizmerno strast do športa\, ki ga je popeljal do nesmrtnosti. \n“Ime Dražena Petrovića vzbuja občudovanje po vsem svetu\, ne le v košarkarskih krogih\, temveč tudi kot simbol izjemnega truda in uresničenih sanj. Čeprav je mnogim znan predvsem po svojih športnih dosežkih\, smo želeli na velikem platnu prikazati predvsem zgodbo o človeku – o njegovi osebnostni rasti\, odnosih z družino ter ključnimi posamezniki iz zasebnega in profesionalnega življenja\, ki so ga podpirali na poti do uspeha. Prav zaradi tega film presega meje klasične športne zgodbe; osredotoča se predvsem na Draženovo intimno življenjsko pot\,” pojasnjujeta producenta Ljubo Zdjelarević in Ivor Šiber.
URL:https://kcjt.si/dogodek/drazen/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Drazen_1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241213T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241213T121000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T082529Z
LAST-MODIFIED:20250807T090731Z
UID:10000109-1734084000-1734091800@kcjt.si
SUMMARY:Caravaggieva senca / L’ombra di Caravaggio
DESCRIPTION:DOPOLDANSKI ARTKINO • IZVEN / 20% POPUSTA / Michele Placido / Italija\, Francija / 120 min / italijanščina / distribucija: Fivia \ntalija leta 1600. Michelangelo Merisi\, bolj znan kot Caravaggio\, je genialni slikar\, ki se upira strogim pravilom tridentinskega koncila glede upodabljanja verskih tem. Ko papež Pavel V. izve\, da umetnik za svoje religiozne slike kot modele uporablja prostitutke\, tatove in potepuhe\, se odloči poslati po svojega najboljšega tajnega agenta … Epska zgodovinska drama raziskuje burno Caravaggievo življenje v vseh njegovih odtenkih. \nPromocijska cena vstopnice z 20 % popustom: 4\,00 €.
URL:https://kcjt.si/dogodek/caravaggieva-senca-lombra-di-caravaggio-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Caravagio-03.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241212T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241212T175000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T104454Z
LAST-MODIFIED:20250811T132258Z
UID:10000159-1734022800-1734025800@kcjt.si
SUMMARY:Cirkus na mesec
DESCRIPTION:Avtor Branko Potočan\nProducent MOJČIN ABONMA IN IZVEN / Vitkar zavod in KD Priden možic \nŽIVLJENJE KOT CIRKUS\nIdejni avtor in režiser: Branko Potočan\nNastopajo: Nina Grguraš\, Kristina Martinc\, Nina Bučuk\, Katarina Krapež\, Danijela Zajc\, Anamari Bagarič\, Veronika Valdes\, Tini Rozman\, Tajda Podobnik\, Jana Menger\, Branko Potočan\, Anja Bezlova\, Goran Završnik \nPredstava traja 50 minut. \nFoto: Drago Videmšek \n*** \nCirkus na mesec je kolaž utrinkov človeškega strmenja v zvezdno nebo. Je popotovanje\, je optimizem in upanje\, igra in polet v vesolje. Pojdite z nami. Na naši ladji je prostora za vse. Z neba visijo vrvi in napenjajo svilena jadra. Vesoljska posadka je pripravljena: šivalca prizorov in tkalca rdeče niti klovnesa Rose in Maestro Gorsky\, vsemirske nebohodke\, piratske plesalke ter kontrolor poletov Brane. \nCirkus na mesec je cirkuški kabaret za mlado in staro. Zasnovan je kot sklop krajših točk\, cirkuških zračnih disciplin\, predstavljenih ob koncu vsakega meseca čez vse šolsko leto\, ki tvorijo zaokroženo celoto. So rezultat izobraževalnega procesa zračnih disciplin in sodobnega plesa\, ki jih skupina Fourklor intenzivno razvija zadnja leta. \nSkupina Fourklor s svojimi predstavami plesa na tkanini gostuje doma in v tujini.
URL:https://kcjt.si/dogodek/cirkus-na-mesec/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Mojčin abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Cirkus-na-mesec_Drago-Videmsek_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241211T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241211T115000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T082248Z
LAST-MODIFIED:20250807T082248Z
UID:10000108-1733911200-1733917800@kcjt.si
SUMMARY:Interesno območje / The Zone of Interest
DESCRIPTION:DOPOLDANSKI ARTKINO • IZVEN / 20% POPUSTA / Jonathan Glazer / ZDA\, Poljska\, Velika Britanija / 2023 / 106 min / nemščina / distribucija: Fivia
URL:https://kcjt.si/dogodek/interesno-obmocje-the-zone-of-interest-2/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Interesno-obmocje_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241206T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241206T113000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T082013Z
LAST-MODIFIED:20250807T090449Z
UID:10000107-1733479200-1733484600@kcjt.si
SUMMARY:Bojevita kraljica noči
DESCRIPTION:DOPOLDANSKI ARTKINO • IZVEN / 20% POPUSTA / Matej Vranič / Slovenija / 2024 / 80 min / slovenščina / 7+ / distribucija: Fivia \nDinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o skrivnostnem življenju ene največjih evropskih sov – sove kozače. \nFilm poteka v obdobju malo več kot enega leta in gledalcu ponudi izjemen vpogled v življenje sove kozače (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja\, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Film prinaša zelo redko videne prizore – lov plena\, vzrejo mladičev\, celo napad na človeka. Oplemenitijo in razgibajo ga številne zgodbe\, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Postopno odstira pogled v nevsakdanje dnevno in nočno vedenje te osupljive vrste\, hkrati pa se seznanimo z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca\, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu. Matej Vranič je črpal navdih za filmske zgodbe iz lastnih izkušenj ter dolgoletnega opazovanja in spremljanja številnih parov sov v naravi\, opiral pa se je tudi na pričevanja lovcev\, naravovarstvenikov in biologov. \nPromocijska cena vstopnice z 20 % popustom: 4\,00 €. 
URL:https://kcjt.si/dogodek/bojevita-kraljica-noci/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Bojevita-kraljica-noci_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241203T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241203T114000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T081833Z
LAST-MODIFIED:20250807T081833Z
UID:10000106-1733220000-1733226000@kcjt.si
SUMMARY:Moja najljubša tortka / Keyke mahboobe man
DESCRIPTION:DOPOLDANSKI ARTKINO • IZVEN / BREZPLAČNE VSTOPNICE PREVZAMETE NA BLAGAJNI KCJT / Maryam Moghadam\, Behtash Sanaeeha / Iran\, Švedska\, Nemčija\, Francija / 2024 / 97 min / perzijščina / distribucija: Demiurg/ \nGrenko-sladka zgodba o romanci poznih let s toplino in humorjem prikazuje življenje Irank za zaprtimi vrati. Film\, ki so ga morali snemati na skrivaj\, po režiserkinih besedah »slavi ženske\, življenje in svobodo«. \nzgodba\nSedemdesetletna Mahin od moževe smrti in hčerinega odhoda v Evropo živi sama v teheranskem predmestju – dokler se nekega dne ne odloči\, da bo prekinila samsko rutino in oživila svoje ljubezensko življenje. Naključno srečanje se hitro razvije v nepredvidljiv in nepozaben večer … \nportret avtorjev\nMaryam Moghaddam se je rodila v Teheranu in diplomirala na šoli za uprizoritvene umetnosti v Göteborgu. Igrala je v različnih švedskih gledališčih in nastopila v več iranskih filmih\, med drugim v Zagrnjeni zavesi (Pardé) Jafarja Panahija in Kambuzie Partovija.\nBehtash Sanaeeha se je rodil v Širazu. Njegov prvi celovečerec Ehtemal-e baran-e asidi (2015) so predvajali na več kot tridesetih mednarodnih festivalih.\nNjuno sodelovanje se je začelo leta 2015\, ko se je Maryam Moghaddam kot soscenaristka podpisala pod Sanaeehov prvenec. Leta 2021 sta skupaj zrežirala film Balada o beli kravi (Ghasideyeh gave sefid)\, ki sta ga predstavila v tekmovalnem programu Berlinala. \niz prve roke\n»V bližnjevzhodnih državah\, kjer vladajo verske ideologije\, ženske veljajo za drugorazredne državljane. Prikrajšane so za številne pravice\, svojo identiteto pa lahko uveljavljajo le prek moških v svojem življenju. /…/ Iranke se že vrsto let borijo proti nepravičnim zakonom\, kot je obvezna nošnja hidžaba. Odnosi z nasprotnim spolom so ves čas pod strogim nadzorom. Situacija se še bolj zaplete\, ko se ženska odloči živeti sama kot na primer naša junakinja Mahin. /…/ Moja najljubša torta pripoveduje o ženski\, ki skuša ohraniti neodvisnost v tradicionalni družbi. Mahin se mora soočati z očitki in grožnjami religiozne in mizogine širše družbe. Njene osnovne svoboščine omejujejo zakoni\, naperjeni proti ženskam. /…/ Film se dogaja v času\, ko so Iranke stopile v prve vrste boja za družbene spremembe. /…/ Predprodukcija se je začela /…/ tri mesece pred začetkom gibanja Ženske\, življenje\, svoboda. Ravno smo začeli s snemanjem\, ko so ubili Mahso Gino Amini. Dogodek je vso našo ekipo globoko pretresel in v takšnem psihičnem stanju ni bilo lahko nadaljevati z delom. To so bili strašni dnevi. Snemati smo morali kolikor mogoče na skrivaj. Dela nismo hoteli prekiniti\, hkrati pa nismo mogli prezreti dogajanja na ulicah. Bilo je težko\, a smo se vsi strinjali\, da moramo film dokončati – film\, ki slavi ženske\, življenje in svobodo. /…/ Iranski filmarji že vrsto let ustvarjamo pod pritiskom omejevalnih pravil. Kršitev lahko privede do dolgoletne prepovedi dela. V teh obžalovanja vrednih razmerah se še naprej trudimo prikazati realnost iranske družbe\, ki se običajno izgubi pod različnimi plastmi cenzure. /…/ Resničnega življenja žensk\, takšnega\, kot ga živijo v svojih domovih\, na velikem platnu nikoli ni bilo dovoljeno prikazovati\, tokrat pa sva se odločila prestopiti rdečo črto. Sprejemava posledice svoje odločitve. /…/ Najina čudovita glavna igralka /…/ je z nastopom v filmu veliko tvegala. V Iranu ni veliko igralk\, ki bi sprejele takšno vlogo. /…/ Zgodba kljubuje splošnim predstavam o iranskih ženskah in je podobna življenjskim zgodbam številnih osamljenih ljudi po vsem svetu. Govori o uživanju v kratkih\, sladkih trenutkih življenja.«\n– Maryam Moghaddam in Behtash Sanaeeha \nkritike\n»Film\, posnet v času\, ko so po vsej državi izbruhnili protesti zaradi usode Mahse Amini /…/\, prekipeva od neustrašne\, svobodoljubne energije gibanja Ženske\, življenje\, svoboda; drže\, vgrajene v same temelje filma. Že dejstvo\, da so sploh posneli takšen film /…/\, je dejanje kljubovanja. /…/ Film je izjemno smešen\, celo v prevodu – vse do trenutka\, ko se ton dramatično spremeni. Moja najljubša torta očara na vseh ravneh – od protiavtoritarne politike do pozitivnega odnosa do telesa in splošnega veselja do življenja: to je pravi ljubljenec občinstva.«\n– Leslie Felperin\, The Hollywood Reporter \n»Meditacija o ljubezni in izgubi\, osamljenosti in starosti ter o ceni\, ki jo je treba plačati za dolgotrajno zakonsko srečo. Razmislek o tem\, kako se morajo ženske sprijazniti z usodo vdovstva\, vedoč\, da bodo skoraj zagotovo preživele svoje može. /…/ Ta čudoviti in zabavni film bo poleg vsega ostalega prispeval k razpravi\, ali so represivni režimi kalilnice umetniške izjemnosti. Iranska vlada je režiserki in režiserju preprečila potovanje v Berlin\, kjer naj bi se udeležila premiere\, pred šestimi meseci pa so vdrli v njune produkcijske prostore ter zaplenili računalnike in trde diske. Toda policija na srečo ni našla filma\, ki s svojo toplino in človečnostjo prepričljivo kljubuje brezobzirni in okorni represiji. /…/ Faramarz in Mahin se končno znajdeta skupaj v njenem stanovanju\, kjer mu ona speče svojo najljubšo torto. To je trenutek čustvene povezanosti\, za katerega sta hranila vse svoje misli in občutke\, odkar sta postala samska – kot bi drug drugemu izlila vse svoje bitje poznih let. V tem je nekaj tiho veličastnega. Takšni trenutki v življenju so presunljivo kratki – mnogi pa jih sploh nikoli ne dočakajo. Prekrasen film.«\n– Peter Bradshaw\, The Guardian \n»Sprva sončen\, nato temačen; sanjav\, a tudi nadvse pogumen iranski film je navdušil občinstvo na Berlinalu. Maryam Moghaddam in Behtash Sanaeeha sta ustvarila delo\, ki je izjemno zabavno\, hkrati pa globoko vznemirjujoče /…/.«\n– Frédéric Strauss\, Télérama \n»Čeprav je film trdno vpet v iransko okolje\, ima globoko univerzalen pomen. Na neverjetno duhovit\, nemoreč način postavi v ospredje sicer težko in danes tako zelo perečo temo osamljenosti starostnikov\, hkrati pa zloži hvalnico življenju\, drobnim trenutkom sreče\, ki jih je treba užiti tu in zdaj\, preden nas odnese v večnost. Na drugi strani pa ima film tudi nevsiljiv\, blago subverziven podton\, zaradi katerega je pristal na črni listi iranskih cenzorjev. Odškrne nam vrata v življenje iranskih žensk\, pokaže\, kako v resnici živijo za zidovi svojih domov in spregovori o njihovi nesvobodi\, pri tem pa se zavestno izogne pastem poenostavljenega psevdo-feminizma\, ki bi spola postavil na nasprotna bregova – Faramarz je prav tako očarljiv kot Marin\, poln miline\, razumevanja in spoštovanja\, njuno romanco »na prvi pogled« pa bolj kot kakšen bradati varuh javne morale ogroža pohlevna\, bogaboječa soseda\, ki vleče na ušesa in se vtika tja\, kjer nima kaj iskati. Očarljiv\, tenkočutno zrežiran in odlično odigran film.«\n– Špela Barlič\, Radio Slovenija \n»Zaljubljena sta – in film je zaljubljen vanju. Težko boste videli film\, ki bi bil tako zaljubljen v ljubezen svojih dveh protagonistov in ki obenem ne bi puščal nobenega dvoma\, da ljubezen preprosto ni dovolj. Ali pa – da je preveč. Kar je včasih ista reč. ZA+«\n– Marcel Štefančič\, jr.\, Mladina \n  \nBesedilo: Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/moja-najljubsa-tortka-keyke-mahboobe-man/
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Moja-najljubsa-torta_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241127T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241127T203000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T110004Z
LAST-MODIFIED:20250811T132255Z
UID:10000165-1732735800-1732739400@kcjt.si
SUMMARY:Orkester Mandolina: 50 let delovanja
DESCRIPTION:Producent KOZINOV ABONMA IN IZVEN / Orkester Mandolina \nOD VELIKANOV KLASICIZMA DO MODERNE MANDOLINSKE GLASBE \nDirigent: Andrej Zupan \nKoncertna mojstrica: Tanja Pirc \nProgramski vodja: Dejan Podgorelec \nFoto: Maj Črmelec \n*** \nOrkester Mandolina Ljubljana (OML) je eden najbolj prepoznavnih slovenskih ljubiteljskih orkestrov\, vsekakor pa najbolj znana slovenska skupina\, ki si je izbrala mandolino za svoj glavni instrument. Tako si njeni člani štejejo v čast in dolžnost\, da domačemu občinstvu približajo to nežno strunsko glasbilo ter izvirno mandolinsko glasbo. Orkester izvaja številne koncerte tako doma kot v tujini (Italija\, Hrvaška\, Bolgarija\, Nemčija\, Španija\, Francija in drugod). Njihov repertoar zajema tako originalne mandolinske skladbe kakor tudi glasbo klasičnih velikanov\, ljudsko\, etno in filmsko glasbo\, ne morejo pa niti mimo popularne pop\, rock in druge sodobne glasbe. \nV petih desetletjih svojega obstoja (letos praznujejo 50. obletnico) so izdali štiri zgoščenke in nekaj videospotov\, narejenih v sodelovanju z RTV Slovenija\, na YouTubu pa lahko najdete številne video posnetke z njihovih premiernih koncertov\, od katerih nekateri dosegajo odlično gledanost (posnetek skladbe Boter – The Godfather ima že več kot 5 milijonov ogledov\, še kopica drugih se giblje okoli milijona). \nTokratni koncert bo zajemal klasično glasbo japonskih\, slovenskih in drugih avtorjev\, napisano za mandolinske orkestre. V programu bodo tudi klasične skladbe velikih skladateljev\, ki odlično zvenijo v mandolinski izvedbi: Brahms\, Bartok\, Mozart in drugi.
URL:https://kcjt.si/dogodek/orkester-mandolina-50-let-delovanja/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Kozinov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/37874-orkester-mandolina-foto-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241126T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241126T223000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T124023Z
LAST-MODIFIED:20250811T132252Z
UID:10000171-1732647600-1732660200@kcjt.si
SUMMARY:Ljudje\, kraji in stvari
DESCRIPTION:Avtor Duncan Macmillan\nProducent ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN \nPRETANJENA ZGODBA O ZASVOJENOSTI IN NEPRENEHNEM BOJU PROTI NJEJ\nRežiser: Matjaž Pograjc \nIgrajo: Janja Majzelj\, Ivan Peternelj\, Katarina Stegnar\, Daša Doberšek\, Vito Weis\, Matej Recer\, Nataša Keser\, Klara Kastelec\, Blaž Šef\, Klemen Kovačič\, Matija Vastl\, Maruša Oblak\, Robert Prebil\, Liam Hlede \nPredstava traja tri ure in ima odmor. \nFoto: Ksenija Mikor \n*** \nZa priznanega angleškega dramatika Duncana Macmillana\, ki mu je v zadnjih nekaj letih uspel preboj na evropske (tudi slovenske) gledališke odre\, je značilen neobremenjen\, na videz preprost realističen slog\, ki v gledališču pogoste teme\, kot so družina in odnosi\, vzgoja in izobraževanje\, osebnostne motnje\, samomorilnost\, odvisnost od drog in alkohola\, predstavi kompleksno\, brez šolskega psihologiziranja in enoznačnih rešitev\, ki bi like in situacije poenostavljali v znane šablone. \nEmma\, ki jo z brutalno prepričljivostjo in inteligentno duhovitostjo prepričljivo upodobi odlična Janja Majzelj\, je igralka in odvisnica. Zaradi dela se mora razcepljati v različne osebnosti\, zato se med rehabilitacijo le težko sooča sama s sabo. Ali zunaj vseh odrskih različic sploh obstaja? Prvi poskus zdravljenja na kliniki za odvajanje ji spodleti\, saj se ni zmožna iskreno in z zaupanjem posvetiti terapiji\, sploh ne skupinski. Macmillan Emmino odvisnost od opoj­nih substanc gledališko izjemno učinkovito so­postavi z igralsko odvisnostjo od pozornosti\, nastopanja pred občinstvom\, s prizadevanjem za uspeh in slavo\, bolečo nezmožnostjo neigra­nja\, obenem pa ne nakaže lahkega izhoda. Tako kot delo je lahko tudi družina eden od sprožil­nih elementov odvisnosti: ljudje\, kraji\, stvari. In če je omamljanje v sodobnem svetu edini način preživetja\, kako naj se človek sploh kdaj stre­zni? Prvi korak je\, da si Emma prizna\, da ima težave. Če hoče še kdaj delati kot igralka\, se mora znova sestaviti. \nRežiser Matjaž Pograjc pravi formalni izraz za Emmine razcepljene različice ter premene med resničnostjo in namišljenim tokrat najde v prepletu igranega in lutkovnega gledališča.
URL:https://kcjt.si/dogodek/ljudje-kraji-in-stvari/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Grumov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Ljudje-kraji-in-stvari_Ksenija-Mikor_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241121T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241121T174500
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T104613Z
LAST-MODIFIED:20250811T132249Z
UID:10000160-1732208400-1732211100@kcjt.si
SUMMARY:Sovica oka / nadomestna predstava za MEDO IN PUJSI
DESCRIPTION:Avtor Svetlana Makarovič\nProducent RAZPRODANO // MOJČIN ABONMA IN IZVEN / Lutkovno gledališče Ljubljana \nPRISRČNA ZGODBA O SKRAJNO RADOVEDNI\, RAZIGRANI IN ISKRENI SOVI\nRežiser: Brane Vižintin \nIgrajo: Polonca Kores\, Lovro Finžgar\, Matevž Müller\, Boštjan Sever k. g. \nPredstava traja 45 minut. \nFoto: Jaka Varmuž \n*** \nSovica Oka\, ki s svojo preprosto dramaturgijo in iskrivimi dialogi posega v svet otroške igre\, domišljije\, muhavosti in domišljavosti\, je prvo besedilo Svetlane Makarovič za otroke\, uprizorjeno v Lutkovnem gledališču Ljubljana. \nSvetlana Makarovič je ustvarila prisrčno\, ljubeznivo in poetično zgodbo o mali\, kapriciozni sovici Oki\, ki se odloči\, da ne bo več navadna\, nočna ptica\, temveč dnevna sova. Luna jo sicer želi pregovoriti\, a nič ne pomaga. Zjutraj\, ko sovja družina zleze v posteljo\, si Oka natakne sončna očala in razposajeno poleti v beli dan. Na svojem preletavanju sreča vrsto živali … Sledijo dogodivščine – tudi nevarne! \nPredstava je ob svoji premieri leta 1972 v režiji Matjaža Lobode in likovni podobi Jake Judniča pomenila prijetno in dobrodošlo osvežitev v repertoarju\, ki je tedaj obsegal predvsem tuja dela. Dramaturgija pravljice ostaja preprosta\, osvežena je le z majhnimi novostmi izpod peresa avtorice Svetlane Makarovič. Tudi po več kot 45 letih njena pravljica ostaja antologijska. Brezčasno sporoča\, da svet ni popoln\, da odnosi prinašajo mnoge izzive in da se celo zakoni narave včasih ne zdijo najbolj pravični. Kljub temu je nujno\, da vedno delujemo po svojih najboljših močeh in da poskušamo druge sočutno sprejeti prav takšne\, kot so. Takšna spoznanja nam prinašajo modrost\, dosežemo pa jo le\, če življenje pogumno doživljamo in okušamo. \nLahko bi rekli\, da je Oka trmasta in naivna\, a v resnici je predvsem radovedna\, razigrana in iskrena – njena veličina je prav v tem\, da želi novosti doživeti s svojimi\, kakor rada pravi\, največjimi in najlepšimi očmi. Čeprav si zaradi tega nakoplje marsikatero težavo in se zaplete v marsikateri konflikt\, skozi neprecenljive izkušnje v resnici odrašča. In na svojem popotovanju spozna še nekaj: da padce\, štrbunke in strahove lažje prenesemo\, če imamo prijatelje.
URL:https://kcjt.si/dogodek/sovica-oka-nadomestna-predstava-za-medo-in-pujsi/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Mojčin abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/SOVICA-OKA_Jaka-Varmuz_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241119
DTEND;VALUE=DATE:20241214
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250811T151645Z
LAST-MODIFIED:20250811T151645Z
UID:10000286-1731974400-1734134399@kcjt.si
SUMMARY:SKULPTE: Bajeslovni Gorjanci
DESCRIPTION:Rdeča nit\, ki letos povezuje skupinski ustvarjalni nastop članov umetnostnega društva Skulpte\, je brez dvoma kamen iz različnih geoloških obdobij\, s katerim jim je uspelo za nas oživiti mitološka bitja z območja Gorjancev\, mejnega gorovja med Slovenijo in Hrvaško. \nLetna razstava Društva Skulpte\, 2024 \nBAJESLOVNI GORJANCI \nLikovna ocena razstave \n  \nČas in prostor\, v katerem so po številnih pripovedih zagotovo živela mitološka bitja in morda v sodobni preobleki živijo še danes\, se nahaja v tistem spektru našega dojemanja in prikritega verovanja\, ki se nam je naselilo v skrite kotičke naše zavesti. Le tu in tam nam preko sanj dovoli\, da podoživimo neponovljivo izkušnjo otroštva\, ko so nam starejši pripovedovali neverjetne zgodbe iz zakladnice bogatega ljudskega izročila. Mitološki svet je čas in prostor\, v katerem se prepletajo božansko in demonično\, preprosto in zapleteno\, pa tudi ljudsko in predvsem fantazijsko izročilo. Mitologija ali bajeslovje je ljudski žanr\, ki ga sestavljajo pripovedi in zgodbe tako lokalnega kot globalnega obsega. \nOb izidu in predstavitvi svoje knjige »Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva«\, ki je izšla pri Študentski založbi v zbirki Koda\, je priznani slovenski etnolog Zmago Šmitek duhovito označil mitologijo kot »jamo\, iz katere zlepa ne splezaš« in s tem dovolj zgovorno pojasnil razsežnost ene izmed najprivlačnejših vej etnološke znanosti. \nRdeča nit\, ki letos povezuje skupinski ustvarjalni nastop članov umetnostnega društva Skulpte\, je brez dvoma kamen iz različnih geoloških obdobij\, s katerim jim je uspelo za nas oživiti mitološka bitja z območja Gorjancev\, mejnega gorovja med Slovenijo in Hrvaško. \nKljub temu\, da je bogato ljudsko izročilo z obeh strani pogorja etnografsko in etnološko dobro obdelano\, pa strokovne delavce čaka še obsežno neraziskano gradivo\, ki je predmet nesnovne kulturne dediščine\, skrite v gori in v njenih pobočjih. Mitološkega in bajeslovnega gradiva je torej dovolj tudi za prihodnje rodove. Vsebinsko in pripovedno plat so kiparji povečini iskali v dobro znanih in med Dolenjci izjemno priljubljenih Bajkah in povestih o Gorjancih\, ki jih je zavedni in razgledani zbiratelj ljudskega izročila rešil pozabe in izumrtja. Nekateri ustvarjalci pa niso ostali le v lokalnih okvirih in so tematski sklop letošnje razstave razširili na območje Slovenije\, pa tudi v globoko preteklost antike. \nKaj pa sodobna mitologija? Da\, tudi sedanjost je zastopana z UFO (unidentified flying object) ali po naše NLP (neznani leteči predmet)\, ki jih nad slovenskim nebom spremljamo že od leta 1968. Tu so še stripovski junaki in junaki računalniških igric ter super junaki\, ki premorejo nadnaravne moči (supermen\, betmen\, spajdermen)\, ki v virtualni resničnosti postajajo to\, kar so bili za naše prednike vile in škratje\, zmaji in hibridne pošasti ter zlatorogi (njihov sloves odmeva tudi v albanskih gorah). Da je historična mitologija še kako prisotna med ljudmi\, potrjuje praznovanje rudarskega praznika v Zasavju\, kjer so do zaprtja rudnikov Trbovlje\, Zagorje in Hrastnik kopali premog. Rudarjenje je bilo neločljivo povezano z jamskim škratom perkmandeljcem (popačenka\, skovana iz nemške besede bergman)\, ki je bil nabrit in nagajiv\, ni pa bil nikoli hudoben ali celo zloben. \nIn tako rudarski praznik\, ki ga v Zasavju redno in spoštljivo praznujejo\, ohranja bajeslovnega škrata v zavesti\, ki jim obuja spomin na nekdanje čase. Sicer pa ima sleherni rudnik svojo enačico tega jamskega škrata. V ta okvir praznovanja sodi tudi belokranjsko Jurjevanje\, povezano z obujanjem specifičnega mitološkega izročila o vilinskih bitjih v tem delu naše dežele. \nŽe od nekdaj si ljudje pripovedujemo bajke\, pravljice in povesti in tega ne počnemo samo za zabavo. Pripovedovanje je preprosto družabno dejanje\, ki izkazuje našo identiteto in je pravzaprav genialen način za delitev zgodovinskih vrednot in ohranjanja kulturnega spomina. Pri tem ima ljudsko izročilo neprecenljivo vrednost in je za sleherno občestvo izjemnega pomena. \nTega se v celoti zavedajo tudi na letošnji društveni razstavi predstavljeni kiparji\, zato so se tokrat še posebej zavzeto in seveda neodvisno lotili izbranega tematskega sklopa ter tako na svoj specifičen način poskušali kompleksno tematiko približati likovnemu občinstvu. Pričakujejo in želijo si vaše pozornosti\, obenem pa so prepričani\, da ne boste prezrli\, kako raznovrstno in raznoliko ter po številu del bogato ustvarjalno pot so člani društva prehodili že do sedaj\, ko so se zavzeto in poglobljeno ukvarjali z različnimi slogovnimi pristopi\, tehnikami\, ikonografskimi vsebinami in številnimi žanri. \nMorda se zdi\, takole na prvi pogled\, njihovo likovno udejstvovanje lahkotno in ljubiteljsko sproščeno\, pa temu ni ravno tako. Slehernega ustvarjalca\, ki mu je izražanje čustev in stanja duha nepogrešljiva ustvarjalna potreba in način življenja\, na življenjski in ustvarjalni poti spremljajo vzponi in padci\, dvom in malodušje\, nastavljanje ogledala sebi in svojemu delu in postavljanje vprašanj o upravičenosti in smislu lastnega početja. \nV priložnostnem besedilu letošnjega razstavnega kataloga je vsekakor premalo prostora za poglobljeno razčlembo predstavljenih umetnin\, saj gre za skupinsko razstavo članov. Gotovo pa imata uvodni nagovor in kataloška predstavitev na razstavi sodelujočih avtorjev namen\, da z nekaj temeljnimi izhodišči pojasnita in gledalcu približata avtorsko videnje bajeslovnih bitij v razgibanem sožitju z ljudmi. \nS člani društva Skulpte se poznamo že vrsto let in že ob prvem srečanju\, ki je bilo seveda povezano z likovno umetnostjo\, sem uvidel in spoznal\, da so v mnogih pogledih izjemne osebnosti. S kulturno dejavnostjo\, še zlasti s klasičnim likovnim ustvarjanjem in ustvarjanjem na področju uporabne umetnosti\, so krepko presegli zgolj lokalne okvire in tako svojevrstno zaznamovali svoj čas in prostor. \n  \nJožef Matijevič \numetnostni zgodovinar\, likovni kritik
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-bajeslovni-gorjanci/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Untitled-1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241116T203000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241116T224000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T081635Z
LAST-MODIFIED:20250807T081635Z
UID:10000105-1731789000-1731796800@kcjt.si
SUMMARY:Stari hrast / The Old Oak
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Ken Loach / Velika Britanija / 2023 / 113 min / angleščina / distribucija: Fivia \nKen Loach\, stari hrast britanskega socialnega realizma\, v svojem značilno ognjevitem\, čustveno neposrednem slogu poziva k sočutju in medkulturni solidarnosti. \nSeverna Anglija\, 2016. Stari hrast ni le zadnji delujoči pub v nekoč cvetoči rudarski skupnosti\, temveč tudi edini javni prostor\, kjer se ljudje lahko še srečujejo. Ko lastnik TJ Ballantyne v lokal povabi sirske begunce\, ki jih je država nastanila v vasi\, začnejo napetosti naraščati …
URL:https://kcjt.si/dogodek/stari-hrast-the-old-oak/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Stari-hrast_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241116T184500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241116T203000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T081410Z
LAST-MODIFIED:20250807T081410Z
UID:10000104-1731782700-1731789000@kcjt.si
SUMMARY:Moja najljubša torta / Keyke mahboobe man
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Maryam Moghadam\, Behtash Sanaeeha / Iran\, Švedska\, Nemčija\, Francija / 2024 / 97 min / perzijščina / distribucija: Demiurgž \nGrenko-sladka zgodba o romanci poznih let s toplino in humorjem prikazuje življenje Irank za zaprtimi vrati. Film\, ki so ga morali snemati na skrivaj\, po režiserkinih besedah »slavi ženske\, življenje in svobodo«.
URL:https://kcjt.si/dogodek/moja-najljubsa-torta-keyke-mahboobe-man/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Moja-najljubsa-torta_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241116T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241116T183000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T081208Z
LAST-MODIFIED:20250807T081208Z
UID:10000103-1731776400-1731781800@kcjt.si
SUMMARY:Igrišča ne damo!
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Klemen Dvornik / Slovenija\, Srbija\, Hrvaška\, Češka / 2024 / 79 min / hrvaščina\, slovenščina\, srbščina\, bosanščina / 7+ / distribucija: Cinemania group \nAkcijska pustolovščina dvanajstletnih skejterjev\, ki morajo rešiti domače igrišče. \nS filmom Igrišča ne damo! želim otrokom približati lepoto zunanje igre in druženja z vrstniki ter jim poslati sporočilo\, da nikoli ne smemo obupati\, ker če delujemo skupaj\, lahko prispevamo k spremembi in gradimo boljšo prihodnost! \n– Klemen Dvornik
URL:https://kcjt.si/dogodek/igrisca-ne-damo/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Igrisca-ne-damo-4.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241107T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241107T204500
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T125304Z
LAST-MODIFIED:20250825T105402Z
UID:10000176-1731007800-1731012300@kcjt.si
SUMMARY:Kit na plaži
DESCRIPTION:Avtor Po romanu Vinka Möderndorferja Iztok Kocen in Jakob Barbo\nProducent PREDPRODAJA VSTOPNIC: 20 €\, NA DAN PRIREDITVE 22 € / TRDINOV ABONMA IN IZVEN / Zavod Novo mesto\, Kulturni center Janeza Trdine \nOPERA KIT NA PLAŽI SPODBUJA K RAZUMEVANJU IN SPREJEMANJU DRUGAČNOSTI\nGlasba: Iztok Kocen \nLibreto: Jakob Barbo in Iztok Kocen \nScenografija: Jaro Ješe \nKostumografija: Tina Žen \nRežiser: Vinko Möderndorfer \nDirigent: Iztok Kocen \nIzvajajo: Gaja Sorč\, Katarina Zorec\, Lovro Korošec\, Alen Šošter\, Irena Yebuah Tiran\, Klemen Torkar \nGlasbeniki: Teja Udovič Kovačič\, harmonika; Urška Rihtaršič\, harfa; Peter Firšt\, trobenta; Miha Firšt\, kontrabas; Andrej Zupan\, klarinet \nPredstava traja 75 minut in nima odmora. \nFoto: Boštjan Pucelj \n*** \nSlovenska opera Kit na plaži je nastala po istoimenskem romanu Vinka Möderndorferja. \nTo je že tretja samostojna opera v tem okolju\, kar za Novo mesto in producenta predstavlja izjemen dosežek. Po premierni uprizoritvi maja 2024 je bila v Novem mestu opera izvedena še trikrat. Zadnja ponovitev je bila namenjena učencem in dijakom\, ki so opero spremljali z zanimanjem in zelo intenzivno\, nagradili so jo s toplim aplavzom. Prav njihov odziv je potrdil\, da je nova opera delo\, ki lahko nagovarja tako mlajše (učence od 10. leta starosti in srednješolce) kot tudi odrasle. \nV zgodbi spoznamo Niko\, inteligentno in kljubovalno najstnico\, ki se sooča z značilnimi težavami odraščanja. Teh ni malo: zagledana je v sošolca Aleksa\, za njegovo naklonjenost tekmuje s prijateljico Petro\, ima natrpan urnik šolskih in obšolskih dejavnosti\, poleg tega pa še napete razmere v domači hiši\, kamor se je njena družina pred kratkim preselila iz Francije\, ko je tam oče zaradi nezadovoljstva mame pustil sanjsko službo. Zgodba pa preseneti še z Nikinim posebnim izzivom – njenim bratcem Igorjem\, ki ima Downov sindrom. Niko sošolci poznajo le površinsko\, saj bratca pred njimi skriva in jih zato nikoli ne spusti domov. Kako so osupli\, ko jo neko popoldne presenetijo doma\, tam pa naletijo še na Igorja. \nOpera na ganljiv način predstavi sprejemanje drugačnosti in poudarja\, da so prav tisti\, ki se razlikujejo od večine\, tisti\, ki bogatijo naš svet. Kot pravijo v operi: »Igor je velik kit na plaži med samimi ribami.«
URL:https://kcjt.si/dogodek/kit-na-plazi/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Trdinov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Kit-na-plazi-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241021T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241021T205500
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T124217Z
LAST-MODIFIED:20250811T132243Z
UID:10000172-1729539000-1729544100@kcjt.si
SUMMARY:Nekaj v zraku (al araf)
DESCRIPTION:Avtor Vladimir Bartol\, Simona Hamer\nProducent GRUMOV ABONMA IN IZVEN / Slovensko stalno gledališče Trst \nSKUPEK MISTIČNOSTI\, FILOZOFIJE IN ZGODOVINE V LAHKOTNI\, SKORAJ KOMIČNI UPRIZORITVI Z VODVILSKIM PRIDIHOM IN AKTUALNIM PREDZNAKOM \nRežiserka: Anđelka Nikolić\nIgrajo: Primož Forte\, Nikla Petruška Panizon\, Jernej Čampelj k. g.\, Sara Gorše k. g.\, Igor Zobin k. g. \nPredstava traja uro in 25 minut ter nima odmora. \nFoto: Luca Quaia \n*** \nVladimir Bartol\, tržaški pisatelj mednarodnega slovesa\, v zbirki Al Araf iz leta 1935 v širokem slogovnem in vsebinskem razponu obravnava vprašanja človeka\, živečega v negotovem času predvojne napetosti in vzpona diktatur v Evropi. Al Araf je zid\, ki v Koranu ločuje dobro od slabega\, eksotični namig istoimenskega naslova zbirke pa je značilni element Bartolove poetike\, ki je dosegla vrh z romanom Alamut. \nDramaturginja Simona Hamer je priredila zadnje poglavje zbirke\, novelo Zadnje gibalo\, in nastala je uprizoritev Nekaj v zraku. Obravnava družbo\, ki temelji na moči kapitala\, nevroze pred izgubo socialnega statusa\, zlorabo hierarhičnih odnosov na delovnem mestu\, mobing in prekariat. \nPredstava govori o ljubezenskem štirikotniku med podjetnikom\, njegovo ženo\, tajnico in poslovnim svetovalcem. Obravnavanje navidezno banalnih afer je samo fasada resničnega namena avtorja\, ki razmišlja o višjih silah in močeh\, ki vodijo dejanja in življenja vsakega človeka. »Nekaj v zraku« vpliva na vse izbire in je lahko neviden\, neotipljiv element gospodarske\, politične ali družbene narave. Osnovne vrednote\, na primer ljubezen\, so podrejene temu skrivnostnemu mehanizmu\, ki usmerja protagoniste\, kot da bi šlo za lutke z navidezno suverenostjo. Protagonisti živijo v strahu pred izgubo določenega statusa\, ki ga potrjuje prepoznavna vloga v poslovnih ali partnerskih odnosih. \nGlasba\, ki jo avtor\, tržaški glasbenik Igor Zobin\, na klavirju in harmoniki izvaja v živo\, se giba in diha skupaj z liki uprizoritve\, in sicer s stilnimi namigi na glasbene oblike tridesetih let 20. stoletja.
URL:https://kcjt.si/dogodek/nekaj-v-zraku-al-araf/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Grumov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Nekaj-v-zraku_Luca-Quaia_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241017T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241017T173000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T104943Z
LAST-MODIFIED:20250811T132239Z
UID:10000161-1729184400-1729186200@kcjt.si
SUMMARY:Kirckrac\, to sem jaz!
DESCRIPTION:Avtor Katja Kähkönen\, Mateja Ocepek\, Katja Povše\, Sanja Tropp Frühwald\nProducent MOJČIN ABONMA IN IZVEN / Plesni Teater Ljubljana\, AEIOU gledališče za dojenčke in malčke ter VRUM \nIGRIVA IN POETIČNA VIZUALNA PLESNO-GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA NAJMLAJŠE\nRežiserki in koreografki: Katja Kähkönen\, Sanja Tropp Frühwald \nSoustvarjalki in izvajalki: Barbara Kanc\, Tina Valentan \nPredstava traja 30 minut. \nFoto: Matej Povše \n*** \nAvtorski projekt Krickrac\, to sem jaz! vizualno temelji na risbah\, na katerih so otroci risali sami sebe v prvih šestih letih svojega življenja. Črte\, različni liki in oblike so materializirani kot mehki in fleksibilni objekti v raznoliki barvni paleti\, ki jih plesalki animirata in z njimi odplešeta svojo odrsko risbo. Dogajanje – ples in animacija hkrati – pri tem spominja tudi na samo dejanje risanja oziroma ustvarjanja v nenehnem spreminjanju odrske podobe. Ob glasbeni atmosferi zvončkov\, tolkal in glasu se svet barv in oblik pregiba\, vrtinči in sestavlja od preprostejših do kompleksnejših figur ter v zaključku vse povabi na oder k ustvarjanju skupne risbe. \nKrickrac\, to sem jaz! se s skladno odrsko celoto plesnega\, vizualnega in glasbenega senzibilno približa doživljanju najmlajših in jim omogoči bogato ter večplastno umetniško doživetje. Domišljena likovna podoba je oblikovana kot svojevrstna vizualna instalacija funkcionalnih objektov\, ki oživijo v tekočem ritmu gibalne animacije ter jasno zastavljenem dramaturškem loku. Z mehkobo giba in igrivostjo teles\, njihovimi vizualnimi in kinestetičnimi učinki ter nežno razgibano glasbeno atmosfero uprizoritev ulovi tako pozornost najmlajših kot nekoliko starejših gledalcev. \n– Zlata paličica\, strokovna komisija: Nika Arhar\, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažić
URL:https://kcjt.si/dogodek/kirckrac-to-sem-jaz/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Mojčin abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Kric-krac_Matej-Povse_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241010T201500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241010T221500
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T080907Z
LAST-MODIFIED:20250807T080907Z
UID:10000101-1728591300-1728598500@kcjt.si
SUMMARY:Goldmanov proces / Le procès Goldman
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Cédric Kahn / Francija / 2023 / 115 min / francoščina / distribucija: Fivia \nSojenje francoskemu levičarskemu revolucionarju Pierru Goldmanu\, političnemu aktivistu\, oboroženemu roparju\, literarni ikoni\, otroku holokavsta … je potekalo leta 1975 v Parizu. Film je osvojil cezarja za najboljšo moško vlogo. \n»… briljanten\, intenziven\, napet\, precizen francoski sodni triler … ZA+« \n– Marcel Štefančič\, jr.\, Mladina
URL:https://kcjt.si/dogodek/goldmanov-proces-le-proces-goldman/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Goldmanov-proces_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241010T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241010T195000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T080657Z
LAST-MODIFIED:20250807T080657Z
UID:10000100-1728583200-1728589800@kcjt.si
SUMMARY:Gospodinjstvo za začetnike / Domaḱinstvo za početnici
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Goran Stolevski / Severna Makedonija\, Srbija\, Kosovo\, Poljska\, Hrvaška / 2023 / 107 min / makedonščina\, romščina / distribucija: Demiurg \nFilm\, poln smeha\, solz in neukrotljive energije\, raziskuje univerzalne resnice o družini – tako tisti\, v katero se rodimo\, kot tisti\, ki jo najdemo na poti. \nZlati areni za najboljši film in najboljšo moško stransko vlogo v sekciji manjšinskih koprodukcij. \nMakedonski kandidat za oskarja.
URL:https://kcjt.si/dogodek/gospodinjstvo-za-zacetnike-doma%e1%b8%b1instvo-za-pocetnici/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Gospodinjstvo-za-zacetnike_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241007
DTEND;VALUE=DATE:20241116
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250811T151601Z
LAST-MODIFIED:20250811T151601Z
UID:10000285-1728259200-1731715199@kcjt.si
SUMMARY:ALUmni 1974–1978.2024
DESCRIPTION:Razstavlja 21 od 26 uradno vpisanih sošolcev\, to so Aleksič Vojko\, Černič Pretnar Mojca\, De Gleria Blaž\, Demšar Danijel\, Dimovski Boge\, Gorenec Bojan\, Konec Alojz\, Kosmač Stane\, Kumprej Benjamin\, Madžarac Nada\, Makuc Semion Miladi\, Mandić Dušan\, Metlikovič Matej\, Mihelič Igor\, Nikolov Dimče\, Pavlovič Boro\, Praprotnik Janez\, Premoša Ignac\, Sotler Aleš\, Špenko Tanja\, Ulrih Vasja. \n  \n  \nRazstava ALUmni 1974–1978.2024 obeležuje petdeset let določene likovne generacije ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Poskuša dokumentirati in prikazati osebne avtorske dosežke\, generacijski karierni domet in ustvarjalno univerzitetno legitimacijo slikarske\, grafične\, restavratorske in kiparske smeri Akademije dotičnega časa. Prisotna je večina ustvarjalcev\, ki so tvorili študijsko skupino v vpisnem letu 1974–1975. Dela so izbrali avtorji sami. Celotni prikaz je omejen na ustvarjalno razsežnost\, torej izključno risbe\, slike\, grafike in kipi. Razstava tako ponuja celovit vpogled na neko obdobje slovenske umetnosti. Predstavlja poskus umetnostnozgodovinskega pregleda pomembnega segmenta sodobnega časovnega preseka in izhodišče razmišljanja o obdobju\, umetnosti in avtorjih. Hkrati pa je razstava vzporednica srečanju in soočenju zrelih avtorjev okroglih petdeset let po vpisu na ALU. \n(Koprodukcija: DLUD\, Galerija Kocka) \n  \n*** \nDeja Bečaj: ALUmni 1974–1978 \nNa razstavi ALUmni se predstavlja enaindvajseterica diplomantov Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani\, ki letos praznuje 50. obletnico svojega začetka študija. Slikarska\, grafična in kiparska dela\, ki so jih avtorji in avtorice uvrstili na razstavo\, so nastajala vse od konca osemdesetih let do danes\, zato je izbor izredno eklektičen in težko govorimo o rdeči niti\, ki bi povezovala vse predstavljene. Kljub heterogenosti tako razstavnih del kakor tudi njihovih kasnejših poklicnih poti\, avtorice in avtorje povezujeta skupen prostor in čas študija v sedemdesetih letih. \nO sedemdesetih se sicer piše kot o dobi umetniške krize oz. izčrpanosti v slovenski umetnosti po »bumu« izraznih inovacij v šestdesetih letih. Razloge za to lahko pripišemo ekonomski krizi in družbenim ter političnim napetostim v Jugoslaviji. Slednje se je na področju umetnosti odražalo skozi kontrolo države nad kulturnimi institucijami\, kar je prispevalo k enoviti estetiki\, zastopani na razstavah. Porajati so se začela celo vprašanja o koncu slikarstva kot medija nasploh\, ki jih je zanetilo uveljavljanje konceptualizma\, pri nas začenši s Skupino OHO konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Slikarstvo je novo življenje dobilo leta 1976\, ko so Andraž Šalamun\, Tugo Šušnik in Tomo Podgornik z razstavo v Moderni galeriji prekinili s tradicijo evropskih zgledov oz. evropske tradicije »liričnega« abstraktnega slikarstva in za zgled vzeli ameriško fundamentalno oz. primarno slikarstvo. S poudarkom na materialnosti fizičnega likovnega dela so se zoperstavili dominanci konceptualizma in z razstavo bistveno zaznamovali domačo likovno produkcijo za naslednjih slabih pet let. \nTo je le nekaj točk\, ki so do neke mere nedvomno vplivale na oblikovanje ustvarjalne identitete razstavljavcev in razstavljavk. Študijska leta so tako nudila podlago\, ki so jo uporabili za nadaljnje izpopolnjevanje in razvijanje lastnih slogov. Za to so v veliki meri zaslužni profesorji\, ki so v tem obdobju poučevali na Akademiji. Velika imena slovenskega modernizma\, kot so Zdenko Kalin\, Drago Tršar\, Slavko Tihec\, Štefan Planinc\, Milan Butina\, Janez Bernik in Marjan Pogačnik\, so skrbela za prenos tehničnih znanj in visok standard diplomantov\, kot raziskovalci\, ustvarjalci in mnogi pionirji na svojih področjih pa so bili vzor mladim in so jih vzpodbujali k inovativnosti ter eksperimentiranju znotraj uveljavljenih medijev. Kljub naklonjenosti k razvijanju novega se je med staro in mlado generacijo kmalu pokazal razkol. Moderniste z njihovim idealiziranim pogledom na umetnost in njeno vlogo v družbi ter vztrajanjem v tradicionalnih umetniških sredstvih so mladi doživljali kot nazadnjaške – tako kot že tolikokrat poprej in kasneje. Ustaljenim praksam so nasprotovali z vnašanjem kritike\, samorefleksije\, ironije in humorja v dela ter sprejeli vdor novih medijev in tehnologije v ustvarjalno polje\, po čemer so kasneje posegali tudi nekateri umetniki\, zastopani na razstavi ALUmni. \nNa sedemdeseta umetnostna zgodovina gleda kot na prehodno obdobje\, ko se začnejo izoblikovati postavke postmodernizma\, ki polno zaživi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja\, ko so se na umetniški sceni pozicionirali tudi alumni. Ob prvem pogledu na razstavljena dela najdemo več paralel z deli njihovih profesorjev\, ki so se profilirali prav v času študija generacije 1974–1978. O močnejši povezavi z modernistično tradicijo pričajo tudi slike\, ki citirajo določene elemente znanih del\, in umetnike\, kot so Pablo Picasso\, Kazimir Malevič in Yves Klein\, celo navajajo v naslovih. Ravno citiranje in reinterpretacija pa sta podstati postmodernizma\, ki vzpostavlja nov odnos do preteklosti.
URL:https://kcjt.si/dogodek/alumni-1974-1978-2024/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/ALUmni-2024_eVABILO-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241002T201500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241002T222000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T080536Z
LAST-MODIFIED:20250807T080536Z
UID:10000099-1727900100-1727907600@kcjt.si
SUMMARY:Jutri je še en dan / C'è ancora domani
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Paola Cortellesi / Italija / 2023 / 118 min / italijanščina / distribucija: Demiurg \nKomična drama\, navdihnjena z italijanskim neorealizmom\, je osvojila srca gledalcev in v domači Italiji po gledanosti prehitela celo Barbie. \nDelia je žena in mati treh otrok v povojnem Rimu. Kadar ne gospodinji nasilnemu možu in ne skrbi za sitnega tasta\, hiti med priložnostnimi deli. Edino uteho ji prinašata klepet s prijateljico in hčerina zaroka s prijetnim mladeničem iz premožne družine. Svojo usodo sprejema brez pritoževanja – dokler nekega dne ne prispe skrivnostno pismo …
URL:https://kcjt.si/dogodek/jutri-je-se-en-dan-ce-ancora-domani/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Jutri-je-se-en-dan_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241002T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241002T200000
DTSTAMP:20260419T181838
CREATED:20250807T080301Z
LAST-MODIFIED:20250807T080301Z
UID:10000098-1727892000-1727899200@kcjt.si
SUMMARY:Joan Baez: Jaz sem hrušč / Joan Baez: I Am a Noise
DESCRIPTION:FILM • IZVEN / Miri Navasky\, Maeve O’Boyle\, Karen O’Connor / ZDA / 2023 / 113 min / angleščina / distribucija: Demiurg \nIntimen dokumentarni portret\, v katerem legendarna pevka in aktivistka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim.
URL:https://kcjt.si/dogodek/joan-baez-jaz-sem-hrusc-joan-baez-i-am-a-noise/
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Joan-Baez_1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR