BEGIN:VCALENDAR VERSION:2.0 PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN CALSCALE:GREGORIAN METHOD:PUBLISH X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H X-Robots-Tag:noindex X-PUBLISHED-TTL:PT1H BEGIN:VTIMEZONE TZID:Europe/Ljubljana BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20250330T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20251026T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20260329T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20261025T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20270328T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20271031T010000 END:STANDARD END:VTIMEZONE BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260721T210000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260721T210000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260618T104136Z LAST-MODIFIED:20260623T072101Z UID:10000554-1784667600-1784667600@kcjt.si SUMMARY:Hola Frida DESCRIPTION:HOLA\, FRIDA / Hola Frida \nAndré Kadi\, Karine Vézina / Francija\, Kanada / 2024 / 82 min / sinhronizirano / distribucija: Fivia \nBarvit animirani film o otroštvu mehiške slikarke Fride Kahlo\, ki v svoji radovednosti in divji domišljiji prav vsako preizkušnjo spremeni v pustolovščino. Zgodba slavi ustvarjalnost\, pogum in moč\, da ostanemo zvesti sebi. »Nikoli nisem slikala sanj\,« pravi Frida. »Upodabljala sem svojo resničnost.« URL:https://kcjt.si/dogodek/hola-frida-5/ LOCATION:ploščad KCJT CATEGORIES:Poletni filmski večeri ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/HOLA-FRIDA_1-3.png END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260716T210000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260716T210000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260618T104015Z LAST-MODIFIED:20260713T102312Z UID:10000553-1784235600-1784235600@kcjt.si SUMMARY:Sveta krava! DESCRIPTION:SVETA KRAVA! / Vingt dieux! \nLouise Courvoisier / Francija / 2024 / 90 min / francoščina; slovenski podnapisi / distribucija: Fivia \nTotone je brezskrben najstnik\, ki mora po smrti očeta poskrbeti za sedemletno sestrico in zaslužiti za preživetje. Izvirna\, sveža in zabavna zgodba o odraščanju na francoskem podeželju. Nepričakovani ljubljenec občinstva na filmskem festivalu v Cannesu izstopa z elegantno režijo in pristnimi igralskimi nastopi. URL:https://kcjt.si/dogodek/preklinjam-2/ LOCATION:ploščad KCJT CATEGORIES:Poletni filmski večeri ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Sveta-krava_3.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260714T210000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260714T210000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260618T103904Z LAST-MODIFIED:20260623T071413Z UID:10000552-1784062800-1784062800@kcjt.si SUMMARY:Fiume o morte! DESCRIPTION:FIUME O MORTE! \nIgor Bezinović / Hrvaška\, Italija\, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina\, italijanščina; slovenski podnapisi / distribucija: Nosorogi \nVizualno osupljiva\, igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke\, ko jo je leta 1919 zasedel kontroverzni pesnik\, nacionalist in ideološki predhodnik fašizma Gabriele D’Annunzio. Preplet politike\, umetnosti\, revolucije in spektakla. Resnična zgodba\, ki je bolj neverjetna od fikcije. URL:https://kcjt.si/dogodek/fiume-o-morte-4/ LOCATION:ploščad KCJT CATEGORIES:Poletni filmski večeri ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Fiume-o-morte_2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260709T210000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260709T210000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260618T103751Z LAST-MODIFIED:20260623T071747Z UID:10000551-1783630800-1783630800@kcjt.si SUMMARY:Sentimentalna vrednost DESCRIPTION:SENTIMENTALNA VREDNOST / Affeksjonsverdi \nJoachim Trier / Norveška\, Danska\, Nemčija\, Francija / 2025 / 135 min / norveščina\, angleščina; slovenski podnapisi / distribucija: Karantanija cinemas \n  \nNekatere zgodbe nas razdvojijo\, druge nas znova povežejo. Sentimentalna vrednost je subtilna\, duhovita in globoko ganljiva pripoved o družinskih vezeh\, izgubah in odpuščanju. Film\, ki nas opomni\, da imajo najdragocenejše stvari pogosto neizmerljivo sentimentalno vrednost. URL:https://kcjt.si/dogodek/sentimentalna-vrednost-2/ LOCATION:ploščad KCJT CATEGORIES:Poletni filmski večeri ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Sentimentalna-vrednost_1-2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260707T210000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260707T210000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260618T103627Z LAST-MODIFIED:20260623T071739Z UID:10000550-1783458000-1783458000@kcjt.si SUMMARY:Noro DESCRIPTION:NORO / Follemente \nPaolo Genovese / Italija / 2025 / 97 min / italijanščina; slovenski podnapisi / distribucija: Demiurg \nNaš um je natrpan kraj – v vsakem izmed nas živi več osebnosti\, ki so v nenehnem konfliktu. Razumne\, romantične\, instinktivne\, včasih nore … Zabavna romantična komedija nas odpelje v misli moškega in ženske na prvem zmenku\, da bi razkrila mehanizme\, ki usmerjajo naša dejanja. \n  URL:https://kcjt.si/dogodek/noro/ LOCATION:ploščad KCJT CATEGORIES:Poletni filmski večeri ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Noro_1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260702T210000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260702T210000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260617T113553Z LAST-MODIFIED:20260623T071730Z UID:10000549-1783026000-1783026000@kcjt.si SUMMARY:Fantasy DESCRIPTION:FANTASY  \nKukla / Slovenija\, Srbija\, Severna Makedonija\, Albanija\, Bosna in Hercegovina / 2025 / 98 min / slovenščina / distribucija: Gustav film \nNajboljše prijateljice v zgodnjih dvajsetih se zaradi fantovskega življenjskega sloga pogosto znajdejo v konfliktu s konservativnim okoljem. Ko spoznajo transspolno žensko\, ki ji je ime Fantasy\, se jim odpre nov svet … Film je glavnim igralkam prinesel nagrado za ansambelsko igro na festivalu v Sarajevu. URL:https://kcjt.si/dogodek/fantasy/ LOCATION:ploščad KCJT CATEGORIES:Poletni filmski večeri ATTACH;FMTTYPE=image/webp:https://kcjt.si/wp-content/uploads/rsz_fantasy_2_compressed.webp END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260630 DTEND;VALUE=DATE:20260701 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250822T110227Z LAST-MODIFIED:20251001T053257Z UID:10000363-1782777600-1782863999@kcjt.si SUMMARY:64 DESCRIPTION:Režiserka: Nina Šorak \nIgrajo: Nika Rozman k. g.\, Jure Kopušar\, Helena Peršuh\, Radoš Bolčina\, Urška Taufer\, Gorazd Jakomini\, Blaž Valič\, Brigita Gregorič (glas) \nPredstava traja dve uri in nima odmora. \nPRODORNA DRUŽBENO-KRITIČNA UPRIZORITEV O PARU\, KI IMA TEŽAVE S SPOČETJEM OTROKA \n  \nEva in Danijel sta par\, ki si želi otroka\, a je pri tem neuspešen. Oba se približujeta štiridesetemu letu\, zaradi česar je verjetnost za uspešno oploditev vedno manjša\, pri čemer se še vedno borita za materialno eksistenco. Odločita se za obravnavo v ambulanti za neplodnost in število 64 v naslovu pomeni število hormonskih injekcij\, ki si jih mora Eva sama vbrizgati v spodnji del trebuha. Vendar tudi za ta izčrpavajoč postopek nihče ne zagotavlja\, da bo na koncu uspešen. \n  \n64\, eno zadnjih dramskih besedil sodobne hrvaške pisateljice Tene Štivičić (1977)\, je urbana drama z elementi humorja in govori o izjemno aktualni težavi\, ki se vse pogosteje pojavlja v zahodni družbi. Pari se – največkrat zaradi materialnih razlogov – vedno kasneje odločajo za prvega otroka\, kar povzroči\, da so zapleti pri nosečnosti ali celo nezmožnost zanositve čedalje bolj prisotni. Vse pogostejša je tudi neplodnost pri mlajših. Statistika kaže\, da v zahodni družbi rodnost pada\, vedno več parov je neuspešnih pri naravni zanositvi\, vedno manj je otrok. \n  \nRežiserka Nina Šorak (1985) pripada generaciji žensk\, ki je soočena z odločitvijo: otrok ali kariera. Pereče vprašanje\, ki si ga kot družba sploh ne bi smeli zastavljati\, saj bi moral biti odgovor namesto »ali-ali« odločen »in« …\, a se kljub vsemu vedno znova znajde na dnevnem redu mladih žensk\, ki povrh vsega o tem niti ne smejo govoriti\, saj je ta tematika prepredena tako s patriarhalnimi pričakovanji kot z radikalnimi feminističnimi rešitvami. URL:https://kcjt.si/dogodek/64/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:srednje šole,Uprizoritvena umetnost ATTACH;FMTTYPE=image/webp:https://kcjt.si/wp-content/uploads/64_Peter-Uhan_4.webp END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260630 DTEND;VALUE=DATE:20260701 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250822T110223Z LAST-MODIFIED:20250929T071855Z UID:10000362-1782777600-1782863999@kcjt.si SUMMARY:Laponska DESCRIPTION:LAPONSKA \nGledališče Koper \n  \nRežiserka: Nenni Delmestre \nIgrajo: Urška Taufer\, Luka Cimprič\, Rok Matek\, Nika Rozman \n  \nPredstava traja uro in 10 minut ter nima odmora. \nFoto: Jaka Varmuž \n  \nBOŽIČNA KOMEDIJA\, KI ODPIRA VPRAŠANJA O MEJI MED LAŽJO IN RESNICO \n  \nAvtorja komedije Laponska sta katalonska dramatičarka\, scenaristka in režiserka Cristina Clemente (1977) ter igralec\, režiser\, dramatik in scenarist Marc Angelet (1977). \n  \nDogajanje komične drame Laponska se začne na božični večer v zasneženi koči na Laponskem le nekaj trenutkov za tem\, ko štiriletna deklica\, živeča na Finskem\, pove svojemu petletnemu slovenskemu bratrancu resnico o Božičku\, kar pri dečku izzove razočaranje in žalost\, pri starših pa »razpravo« o resnici in laži\, pravici do razkritja iluzij in o nujnosti pogovorov o manj prijaznih dejstvih. Medtem ko primorski par temperamentno zagovarja življenje v iluziji in dokazuje\, da so za laganje potrebne večje intelektualne spodobnosti kot za resnico\, jima Finec očita\, da sina vzgajata v laži in da le resnica lahko osvobaja. Toda kmalu se razkrije\, da ima tudi on svojo resnico\, ki jo le s težavo prizna\, in da vsak trenutek ni primeren za njeno izrekanje. Prepir med sestrama in njunima soprogoma ter razpravo o tem\, ali neki pojav imenujemo laž ali metafora\, na koncu vendarle otopli čarobni dogodek – Aurore borealis\, naravni pojav\, ki je tako preprost za razumevanje in obenem tako čaroben v svoji lepoti\, saj v njem prepoznamo hkratnost dejstva in iluzije. \n  \nTemeljni vozel /…/: kje je meja med lažjo in resnico in ali smo se sposobni dosledno ravnati po svojih principih? Odgovor je preprost: ko se moramo soočati s problematiko\, ki se nas osebno tiče in ki nas prizadene v srčiko lastne intime\, takrat načelnost klecne. /…/ občinstvo /…/ se ne sme slepiti z navidezno lahkotnostjo uprizoritve. Ta daje v presojo vprašanja\, o katerih velja razmisliti. \n– Marij Čuk\, Primorski dnevnik URL:https://kcjt.si/dogodek/laponska-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:srednje šole,Uprizoritvena umetnost ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Laponska_Jaka-Varmuz_3.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260630 DTEND;VALUE=DATE:20260701 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250822T110218Z LAST-MODIFIED:20250929T071846Z UID:10000361-1782777600-1782863999@kcjt.si SUMMARY:Dnevnik Ane Frank DESCRIPTION:Mini teater in Judovski kulturni center Ljubljana \n  \nRežiser: Vinko Möderndorfer \nIgrajo: Gaja Filač\, Saša Pavlin Stošić\, Medea Novak/Nika Korenjak\, Tadej Pišek\, Barbara Vidovič\, Aleš Kranjec\, Timotej Novaković \n  \nPredstava traja uro in 40 minut ter nima odmora. \nFoto: Miha Fras \n  \nZGODBA O BOLEČINI\, UPANJU IN POGUMU NAJSTNICE\, KI JI JE VOJNA UKRADLA OTROŠTVO – NEPRECENLJIV SPOMIN IN OPOMIN NA GROZOTE DRUGE SVETOVNE VOJNE \n  \nAna Frank\, rojena leta 1929 v Frankfurtu na Majni\, je leta 1933 s starši emigrirala v Amsterdam. Ko je nemški Wehrmacht leta 1940 napadel in okupiral Nizozemsko\, se je družina Ane Frank skupaj s štirimi drugimi skrila v hišo podjetja Otta Franka. V tem času je trinajstletna Ana svoje občutke in misli zaupala dnevniku\, v katerega je zapisovala vsakdanje življenje v skrivališču in strah pred tem\, da bi jih odkrili. Dnevnik se je končal 1. avgusta 1944: tri dni za tem so bili judovski prebivalci zadnje hiše ovadeni in aretirani\, družina Frank pa deportirana v Auschwitz. Ana\, njena sestra Margot in mati Edith so umrle v koncentracijskih taboriščih\, oče Otto je preživel. Po vojni je prejel hčerkin dnevnik in leta 1947 prvič objavil odlomke iz njega. Doslej je bila celotna različica dnevnika Ane Frank objavljena v več kot 80 jezikih. \n  \nDnevnik Ane Frank je eno najpomembnejših besedil dvajsetega stoletja. /…/ Dnevnik je tudi literarno pomembno delo. In deklica Anna je izjemno nadarjena opazovalka življenja in človeških značajev. V njenem pisanju čutimo velik pisateljski talent. /…/ Ob prebiranju dnevnika se nehote sprašujemo tudi o tem\, koliko talentov\, koliko Mozartov\, Beethovnov\, Michelangelov …\, koliko izjemnih pisateljev\, slikarjev lahko pokonča genocidna politika. Pa ne samo talentov\, koliko življenj\, in vsako življenje je vesolje\, je izginilo zaradi nespametnega sovraštva\, ki ga je generirala prav politika. Ne samo včasih. Tudi danes. Dnevnik Anne Frank je izjemno aktualno branje. Tudi danes živijo mladi in talentirani ljudje na pragu življenja in smrti. /…/ tudi danes neprestano živimo na robu holokavsta. Predvsem mlade generacije bi se morale tega bolj zavedati. /…/ . Annina zgodba je naša zgodba. Se dovolj zavedamo tega? \n– Vinko Möderndorfer\, režiser URL:https://kcjt.si/dogodek/dnevnik-ane-frank-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:srednje šole,Uprizoritvena umetnost ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Dnevnik-Ane-Frank_Miha-Fras_5.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260630 DTEND;VALUE=DATE:20260701 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250822T110214Z LAST-MODIFIED:20250929T071756Z UID:10000360-1782777600-1782863999@kcjt.si SUMMARY:Boško in Admira DESCRIPTION:Slovensko mladinsko gledališče \n  \nRežiserka: Živa Bizovičar \nIgrajo: Primož Bezjak\, Nataša Keser\, Boris Kos\, Kaja Petrovič\, Stane Tomazin \n  \nPredstava traja uro in 50 minut ter nima odmora. \nFoto: Dorian Šilec Petek \n  \nDOKUMENTARNA DRAMA\, V KATERI PRETRESLJIVA VOJNA FOTOGRAFIJA SPODBUDI H GLOBOKIM PREMISLEKOM \n  \nIzhodišče projekta Boško in Admira je vojna fotografija objetega mrtvega para na mostu Vrbanja. Muslimanka Admira Ismić in pravoslavec Boško Brkić sta leta 1993 poskušala zbežati iz okupiranega Sarajeva\, vendar ju je nekaj metrov pred mejo ustrelil še danes neznani ostrostrelec. Dva Američana\, fotograf Mark H. Milstein in novinar Kurt Schork\, sta par kljub nasprotovanju obeh družin poimenovala »sarajevska Romeo in Julija« in iz tragične smrti dveh mladih ljudi ustvarila senzacionalistično zgodbo\, iz njunih trupel pa podobo in simbol ljubezni\, ki jo je pokosila vojna. \n  \nUprizoritev tako bravurozno preide iz začetne kritike pop interpretacij zgodbe\, prek možne interpretacije dejanske zgodbe\, do končnega prizora\, v katerem jo vpne v celovit kontekst svetovnega ustroja\, ne da bi se pri tem na katerikoli točki pretvarjala\, da ve več od sprejemnikov\, več od ljudi\, ki so jo ustvarili. Boško in Admira se izrisuje kot za zdaj najboljše delo Žive Bizovičar in gotovo ena od najboljših uprizoritev Slovenskega mladinskega gledališča zadnjih let. \n– Benjamin Zajc\, Delo \n  \nPredstava odstre ogromno brutalnih resnic in odpre veliko vprašanj\, na katera ne poda odgovorov in ne nakazuje ‘prave’ poti. Pokaže in dokaže le\, kakšen je svet v resnici\, ujet v zanke s ponavljajočimi se napakami. Pa ga lahko zares spremenimo? Avtorska ekipa je ustvarila pametno\, raziskovalno in močno gledališče\, ki z minimalnimi posegi in skromnimi elementi ustvari polno in čuteče popotovanje tako v emocionalnem\, zgodovinskem kot metaforičnem kontekstu. \n– Taja Lesjak Šilak\, MMC RTV Slovenija URL:https://kcjt.si/dogodek/bosko-in-admira-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:srednje šole,Uprizoritvena umetnost ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Bosko-in-Admira_Dorian-Silec-Petek_2-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260630 DTEND;VALUE=DATE:20260701 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250822T110209Z LAST-MODIFIED:20250929T071748Z UID:10000359-1782777600-1782863999@kcjt.si SUMMARY:Radost DESCRIPTION:Mestno gledališče ljubljansko in Mestno gledališče Ptuj \n  \nRežiser: Nejc Gazvoda \nIgrajo: Mirjam Korbar\, Matej Puc\, Klara Kuk\, Diana Kolenc k. g.\, Mojca Funkl\, Nina Rakovec\, Jernej Gašperin \n  \nPredstava traja dve uri in pet minut ter nima odmora. \nFoto: Peter Giodani \n  \nSODOBNA DRAMA O UPANJU MLADIH V BREZUPU SVETA \n  \nFilmski in gledališki režiser\, pisatelj in dramatik Nejc Gazvoda (1985) v dramskem besedilu Radost govori o izguba doma\, pa tudi pomanjkanju bližine\, za katerim trpijo dramski liki. V središču so stanovanjska kriza\, vrtoglave cene najemnin in s tem povezana negotovost ter obup mladih generacij\, ceneni literarni večeri\, generacijski konflikti\, nestrpnost iz pomanjkanja … A to so le izhodišča\, na podlagi katerih Gazvoda obravnava razpadanje vezi naše (in širše) družbe. Jedro drame je torej izguba doma na različnih ravneh\, bodisi da gre za odsotnost možnosti konkretnega doma zaradi previsokih cen nepremičnin ali za odsotnost pristnih vezi med ljudmi ter nezmožnost poklicne uresničitve zaradi različnih družbenih okoliščin. \n  \nŠestdesetletna frizerka Meta\, ki je nedavno izgubila priletno mamo\, zgornje nadstropje dotrajane hiše napol zastonj odda bivši študentki Maši in njeni sestri Juliji. Ti sta še zelo mladi\, vendar je njuna prihodnost povsem negotova\, pravzaprav o njej ni mogoče govoriti – obstaja samo s preživetjem obremenjena sedanjost\, ki ni navdihujoča. Vsi liki drame Radost\, med katerimi so še Metin stari prijatelj in sosed Aljoša\, avtor kultne zbirke otroških pesmic\, ki je pred leti kot marsikateri milenijec iz Ljubljane odšel v Berlin po boljše življenje\, a se Zahod ni izkazal za bistveno bolj perspektivno okolje\, samooklicana pisateljica in novinarka Polona\, izčrpana mama majhnih otrok Ela in Metin sin Lukas\, plavajo po svojih življenjih\, ne da bi se v njih zmogli odločiti za spremembo ali vsaj avtorefleksijo\, četudi oboje nujno potrebujejo. URL:https://kcjt.si/dogodek/radost-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:srednje šole,Uprizoritvena umetnost ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Radost__Peter-Giodani_2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260630 DTEND;VALUE=DATE:20260701 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250822T105731Z LAST-MODIFIED:20250929T071701Z UID:10000354-1782777600-1782863999@kcjt.si SUMMARY:Gospodarji neumnosti DESCRIPTION:Prešernovo gledališče Kranj \n  \nRežiserka: Tijana Zinajić \nIgrajo: Vesna Pernarčič\, Miha Rodman\, Borut Veselko\, Suzana Krevh k. g.\, Anže Vrabec (avtor glasbe\, korepetitor in pianist) \n  \nPredstava traja 80 minut in nima odmora. \nFoto: Nada Žgank \n  \nHUMORISTIČNA TRAGEDIJA O ODNOSIH – LJUBEZENSKIH\, GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH \n  \nTema\, ki jo Jure Karas s svojim specifičnim družbenokritičnim humorjem izpostavlja v predstavi Gospodarji neumnosti\, je večna tema odnosa med gospodarjem in hlapcem. Avtor se sprašuje\, kdo so naši gospodarji\, kaj jim podeljuje moč\, da nam krojijo usode\, in kakšne medčloveške odnose imamo dandanes v družbi\, ki stavi le na individualizem in sebičnost. \n  \nLjudje smo v osnovi razumna bitja – kadar nas ne prevzemajo sile napuha\, pohlepa\, ljubosumja ali čisto običajne neumnosti. Potomci bogov\, plešasti šimpanzi\, večno na pol poti med plemenitostjo in primitivizmom\, se strastno borimo s svetom in še bolj strastno – sami s seboj. Pravila\, ki smo si jih postavili sami\, neprestano in z veseljem kršimo. Sisteme\, ki jih gradimo v želji\, da bi vnesli vsaj nek navidezni red v to vesolje neskončnih možnosti\, rušimo takoj\, ko nam jih uspe postaviti. Eni drugim in sami sebi zastavljamo nemogoče cilje in zahteve\, v imenu katerih potem lahko obupujemo\, preklinjamo\, pregorevamo in snemamo romantične komedije. Medčloveški odnosi so najbolj iskren odraz nas samih: na videz racionalni\, v resnici pa globoko nenavadni. O tem\, kakšni so in kako se temu smejati\, govori predstava Gospodarji neumnosti v seriji globoko neresnih prizorov. Gospodarji so humoristična tragedija o odnosih – ljubezenskih\, gospodarskih in družbenih. \n– Jure Karas URL:https://kcjt.si/dogodek/gospodarji-neumnosti-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:srednje šole,Uprizoritvena umetnost ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Gospodarji-neumnosti_Nada-Zgank_4.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260630 DTEND;VALUE=DATE:20260701 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250822T105238Z LAST-MODIFIED:20250929T071501Z UID:10000346-1782777600-1782863999@kcjt.si SUMMARY:Piaf\, Edith Piaf DESCRIPTION:KD Gledališče EU enigma ustvarjanja \n  \nRežija: Tijana Zinajić\nIzvajata: Vesna Pernarčič\, Joži Šalej (klavir) \nPredstava traja 60 minut in nima odmora. \nFoto: Darja Štravs Tisu \n  \nGLEDALIŠKI KONCERT O LEGENDI FRANCOSKEGA ŠANSONA \n  \nPredstava Piaf\, Edith Piaf oživlja Edith Piaf\, nežno\, krhko dekletce\, ki ga je ulica oblikovala v odlično in samosvojo umetnico. Edith prikazuje kot energično bitje\, ki hlasta za življenjem\, ga ljubi in sovraži hkrati\, kot žensko\, ki je zmožna izustiti najsočnejšo kletvico\, če je treba\, v naslednjem hipu zajokati\, takoj zatem pa najnežnejšo balado zapeti tako tenkočutno in s takšno bolečino v tonu\, da z lahkoto razpara še tako hladno srce. \n  \nŽanrsko se predstava umešča med kabaret in monodramo. Izoblikovala se je v eno tistih predstav\, ki navdušuje tudi dvajset let po premieri v Kavarni Union v Ljubljani.  V njej ni odvečnega\, nič se ne postara\, na nobeno gesto izvajalke Vesne Pernarčič ne sede prah\, vse je na mestu – jasno\, čisto\, neposredno\, čustveno nabito in močno. \n  \nPredstava Piaf\, Edith Piaf je bila takoj po nastanku leta 2004 izbrana v tekmovalni program Borštnikovega srečanja\, na katerem je Vesna Pernarčič\, večkrat nagrajena za svoje delo\, osvojila nagrado za najboljšo žensko vlogo. Uspeh predstave tudi dve desetletji po nastanku potrjujejo številna gostovanja\, razprodana Linhartova dvorana Cankarjevega doma ter solze in smeh\, ki jih izvablja iz gledalcev. \n  \nNAGRADE VESNE PERNARČIČ: \n\nžlahtna komedijantka (2019\, 2012\, 2007\, 2005)\,\nBorštnikova nagrada za igro (2018\, 2004)\,\nnagrada Prešernovega sklada (2014). URL:https://kcjt.si/dogodek/piaf-edith-piaf-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:srednje šole,Uprizoritvena umetnost ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Piaf-Edith-Piaf_1-scaled.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260630 DTEND;VALUE=DATE:20260701 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250814T142323Z LAST-MODIFIED:20250929T071427Z UID:10000332-1782777600-1782863999@kcjt.si SUMMARY:Blizu / Close DESCRIPTION:Lukas Dhont / Belgija\, Nizozemska\, Francija / 2022 / 105 min / nizozemščina\, flamščina\, francoščina / slovenski podnapisi / distribucija: Fivia \n  \nRAHLOČUTNA\, PRESUNLJIVA ZGODBA O PRIJATELJSTVU MED ODRAŠČAJOČIMA FANTOMA\, ZGODBA »O IZGUBI NEŽNOSTI V SVETU\, POLNEM TOKSIČNE MOŠKOSTI« \n  \nVELIKA NAGRADA ŽIRIJE V CANNESU\, NOMINACIJA ZA OSKARJA ZA NAJBOLJŠI MEDNARODNI CELOVEČEREC TER DVE LOVORIKI NA LJUBLJANSKEM LIFFU: NAGRADA ART KINO MREŽE SLOVENIJE IN NAGRADA MLADINSKE ŽIRIJE KINOTRIP \n  \nNekega dne sem obiskal svojo staro osnovno šolo v vasi\, kjer sem odraščal. Preplavili so me spomini na čas\, ko je bilo zame zelo težko biti takšen\, kot sem\, brez filtra. Fantje so se vedli tako\, dekleta drugače\, meni pa se je zdelo\, da ne sodim v nobeno od skupin. Postajal sem vse bolj negotov glede prijateljstev\, zlasti s fanti\, saj sem bil bolj dekliške sorte\, in so me zato pogosto dražili. /…/ Nočem dramatizirati\, vendar me tista boleča osnovnošolska in srednješolska leta še vedno preganjajo. Zato sem občutke skušal ujeti in tisti svet opisati iz lastne perspektive. Na papir sem zapisal nekaj besed: prijateljstvo\, intimnost\, strah\, moškost … in tako je nastal scenarij za Blizu. /…/ \n– Lukas Dhont\, režiser \n  \nBlizu je eden najbolj občutljivih\, inteligentnih\, skratka najboljših filmov leta. \n– Lieven Trio\, De Morgen \n  \nBlizu je videti kot Monetova slika: vse je mehko\, krhko in minljivo kot bombažev puh; kot svet\, ki ga je mogoče videti le skozi trepalnice. Le sapica vetra – in vse\, kar ostane\, je sram in obžalovanje zaradi naše nepozornosti. In medtem ko gledamo in razumemo enega fanta\, se sprašujemo\, ali smo dovolj dobro videli drugega. \n– Dana Linssen\, NRC \n  \nScenarij je tako varčen\, igralci pa tako čudovito naravni (zlasti Dambrine\, izjemno odkritje)\, da film bolj kot drama deluje kot tapiserija utrinkov iz pristnega dokumentarca. /…/ Težko si je predstavljati\, da bi si kdo lahko ogledal film\, ne da bi ga pretresli njegova osupljiva empatija in vizija. Dhont je pri enaintridesetih letih že izjemen filmski ustvarjalec – in to je izjemen film. \n– Nicholas Barber\, BBC URL:https://kcjt.si/dogodek/blizu-close-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Filmska umetnost,srednje šole ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Blizu_3.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260630 DTEND;VALUE=DATE:20260701 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250814T142122Z LAST-MODIFIED:20250929T071403Z UID:10000330-1782777600-1782863999@kcjt.si SUMMARY:Jaz\, kapitan / Io capitano DESCRIPTION:Matteo Garrone / Italija\, Francija\, Belgija / 2023 / 124 min / wolof\, angleščina\, arabščina\, francoščina / slovenski podnapisi / distribucija: Fivia \n  \nSREBRNI LEV ZA NAJBOLJŠO REŽIJO IN NAGRADA ZA NAJBOLJ OBETAVNEGA MLADEGA IGRALCA V BENETKAH TER NOMINACIJA ZA OSKARJA V KATEGORIJI NAJBOLJŠIH MEDNARODNIH CELOVEČERCEV \n  \nFilm Mattea Garroneja (Gomorra) je homerska pravljica o popotovanju dveh najstnikov\, ki se v iskanju boljšega življenja odpravita iz Dakarja v Italijo. Toda od uresničitve sanj ju ločijo labirint kontrolnih točk\, grozote centrov za pridržanje\, razgreta Sahara in prostrane vode Sredozemskega morja. \n  \nSenegalska najstnika Seydou in Moussa se odločita zapustiti rodni Dakar in poiskati boljše življenje v Evropi. Že leta skrivoma delata na gradbišču in pišeta pesmi\, s katerimi želita postati zvezdi. Z denarjem bi rada pomagala tudi staršem\, bratom in sestram\, ki živijo v revščini. Da bi dosegla Evropo\, morata prečkati več držav in se soočiti s podkupovanjem\, mučenjem\, izkoriščanjem in popolno razčlovečenostjo. Njuno epsko potovanje\, sestavljeno iz življenja in smrti\, ju pripelje vse do Sredozemskega morja\, kjer mora Seydou prevzeti vlogo krmarja in varno pripeljati pribežnike do Sicilije. URL:https://kcjt.si/dogodek/jaz-kapitan-io-capitano/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Filmska umetnost,srednje šole ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Jaz-kapitan_2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260630 DTEND;VALUE=DATE:20260701 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250814T141557Z LAST-MODIFIED:20250929T071211Z UID:10000325-1782777600-1782863999@kcjt.si SUMMARY:Ena za reko: Zgodba Save / One for the River: The Sava Story DESCRIPTION:DRUŽENJE S ŠTIRIMI KAJAKAŠI NA RAZBURLJIVEM 11-DNEVNEM POPOTOVANJU PO SLOVENSKEM DELU REKE SAVE \n  \nReka Sava\, ki teče iz osrčja Julijskih Alp skozi štiri države in številne pokrajine vse do Beograda\, kjer se izliva v Donavo\, je tekoča povezava med Slovenijo\, Hrvaško\, Bosno in Hercegovino ter Srbijo in neštetimi ekosistemi.  Sava izrezuje kanjone\, prinaša rodovitno prst\, ustvarja brzice\, gnezdišča in globoke tolmune. Ljudje pijejo njeno vodo\, je navdih za pesmi in prepire ter vir energije. \n  \nDokumentarec spremlja razburljivo 11-dnevno potovanje štirih kajakašev\, ki sprva v dveh ločenih krakih\, prav tako kot Sava\, zatem pa združeni\, potujejo vse od izvirov do meje s Hrvaško\, jemljejo vzorce njene vode\, ki so osnova za informacije o tem\, katere vrste rib živijo na določenem območju\, štejejo ptice in spoznavajo njeno divjo preteklost\, temno zgodovino in negotovo prihodnost. Ob tem pa tudi Sava pove svojo zgodbo\, deli svoje skrivnosti\, težave in upe. \n  \nFilm poleg umetniške vrednosti ponuja mnoge zanimive informacije s področja geografije\, hidrologije\, biologije oz. biodiverzitete\, družboslovja\, zgodovine\, gospodarstva … Predstavlja alpski in predalpski svet\, Ljubljansko kotlino\, Posavsko hribovje in v zadnjem delu tudi Panonsko nižino\, prikaže pestrost porečja Save\, s pomočjo animiranih grafik in zgodovinskih fotografij predstavi kar težko verjetne spremembe v toku in predvsem lokaciji struge reke Save … \n  \nFilm Ena za reko: Zgodba Save je bil sprejet na 28 filmskih festivalov v 16 državah; prejel je 13 nagrad. URL:https://kcjt.si/dogodek/ena-za-reko-zgodba-save-one-for-the-river-the-sava-story/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:4. do 9. razred OŠ,Filmska umetnost,srednje šole ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/1_naslovnica-scaled.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260630 DTEND;VALUE=DATE:20260701 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250814T075032Z LAST-MODIFIED:20250929T071104Z UID:10000318-1782777600-1782863999@kcjt.si SUMMARY:In na začetku je bila beseda DESCRIPTION:Zavod Our-Labyrinth \n  \nRežiser: Vladimir Jurc \nIgralci: Maja Blagovič\, Vesna Jevnikar\, Vladimir Jurc\, Gojmir Lešnjak – Gojc\, Primož Pirnat \nGlasbeniki: Aleksander Ipavec – Ipo\, harmonika; Tinkara Kovač\, flavta\, vokal; Denis Beganović\, trombon; Ana Mezgec\, violina \nPlesalka: Tjaša Bucik \nLuč in video projekcije: Robert Jančigaj \n  \nDogodek traja uro in 10 minut ter nima odmora. \nFoto: Tjaša Brajdih \n  \nDOGODEK\, KI ZDRUŽUJE POEZIJO\, GLASBO IN PLES\, JE OB 100. OBLETNICI ROJSTVA CIRILA ZLOBCA POSVEČEN NJEGOVEMU DELU\, MISLI IN ŽIVLJENJU \n  \nCiril Zlobec (1925–2018) je eden najvplivnejših slovenskih pesnikov\, pisateljev\, publicistov in prevajalcev. Rodil se je v Ponikvah na Krasu\, osnovno šolo je obiskoval v bližnjem Avberju. Študiral je slavistiko na univerzi v Ljubljani\, kjer je že v mladih letih začel aktivno sodelovati v kulturnih in literarnih krogih. \n  \nNjegova prva pesniška zbirka Pesmi štirih\, ki jo je leta 1953 izdal skupaj s Tonetom Pavčkom\, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom\, je pomenila prelomnico v slovenski književnosti in je postavila temelje sodobne slovenske lirike. Zlobčeva poezija je prežeta z ljubeznijo\, čustveno globino in filozofskimi razmisleki o življenju\, domovini in človeški usodi. \n  \nPoleg pesniškega ustvarjanja se je posvečal tudi prevajanju\, zlasti iz italijanske književnosti\, ter bil dolgoletni urednik in publicist v slovenskih kulturnih in literarnih medijih. Med drugim je bil tudi glavni urednik revije Sodobnost in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. \n  \nZlobčev literarni opus in kulturni vpliv ostajata globoko zakoreninjena v slovenski identiteti; njegove pesmi so prevedene v številne tuje jezike\, pomemben pa je tudi njegov prispevek k širjenju slovenske literature v tujini. URL:https://kcjt.si/dogodek/in-na-zacetku-je-bila-beseda/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:srednje šole,Uprizoritvena umetnost END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260630 DTEND;VALUE=DATE:20260701 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250203T183037Z LAST-MODIFIED:20260116T063228Z UID:10000355-1782777600-1782863999@kcjt.si SUMMARY:(N)ORKESTER – koncert (ne)resne glasbe DESCRIPTION:koncert (ne)resne glasbe \n  \nRežiserka: Ivana Djilas \nIgrajo: Joži Šalej\, klaviature; Nino de Gleria\, kontrabas; Blaž Celarec\, bobni; Jelena Ždrale\, violina; Boštjan Gombač\, pihala\, trobila\, zvočila\, žvižganje\, theremin in še kaj \n  \nGlasbeno-gledališki dogodek traja 45 minut in nima odmora. \nFoto: Peter Uhan \n  \nGLASBENO-GLEDALIŠKI SPEKTAKEL\, V KATEREM GLASBENI VIRTUOZI Z IZJEMNO RESNOSTJO IGRAJO (NE)RESNO GLASBO  \n  \nPrekaljeni glasbeni virtuozi in izjemno resni solisti bodo zaigrali na vse\, kar lahko pripeljejo s seboj v dveh avtomobilih: od klarineta\, pojoče žage\, žepne trobente\, pozavne\, harmonike\, flavte\, rekonstrukcije neandertalčeve piščali\, drumlje\, melodike\, bobnov\, klaviature\, kitare\, kontrabasa\, bendža\, zvončkov\, gumijastih prašičkov\, tamburina\, trojne okarine\, pištole\, megafona pa vse do mandoline. Zaigrali bodo tudi na človeške glave\, pazduho in klavir. \n  \nA to še ni vse – s seboj prinašajo tudi številne inštrumente brez slovenskega imena\, kot so toy piano\, theremin\, maracas\, kalimba\, cajon\, matryomin\, pandeiro … \n  \nNjihov nastop ne vključuje le priredb del največjih svetovnih skladateljev\, ampak nas popelje skozi zgodovino glasbe vse od neandertalcev do sodobnosti. URL:https://kcjt.si/dogodek/norkester-koncert-neresne-glasbe-2/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:srednje šole,Uprizoritvena umetnost ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/NORKESTER_Peter-Uhan_1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260611T200000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260611T200000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260525T064613Z LAST-MODIFIED:20260611T182149Z UID:10000507-1781208000-1781208000@kcjt.si SUMMARY:Še eno rundo\, pa greva DESCRIPTION:Še eno rundo\, pa greva / Le città di pianuraFrancesco Sossai / Italija\, Nemčija / 2025 / 100 min / italijanščina\n\nFrancesco Sossai vdihne novo življenje italijanski komediji z grenko-sladkim filmom ceste\, v katerem se z dvema starima prijateljema potikamo po beneški nižini\, praznimo kozarčke in se skušamo spomniti\, kaj je že tista »zares neverjetna stvar o življenju«\, ki jo je odkril Carlobianchi. Veliki zmagovalec prestižnih italijanskih filmskih nagrad Davida di Donatella.\n\nzgodba\n\nCarlobianchi in Doriano\, dva luftarska petdesetletnika\, ki živita po načelu »nikoli ne odkloni zadnje pijače«\, neke noči spoznata Giulia\, sramežljivega in malce izgubljenega študenta arhitekture. Naključno srečanje se razvije v brezkončno odisejado po beneški nižini\, polno slabih nasvetov\, mačkastih juter\, vprašljivih poslovnih idej in kozarcev\, ki so napol prazni le na prvi pogled … \niz prve roke\n»Film Še eno rundo\, pa greva se je rodil neke zimske noči pred skoraj desetimi leti\, po velikem pijančevanju v Benetkah z mojim dragim prijateljem. Tiste noči sva spoznala mladega študenta arhitekture z beneške IUAV in med nami se je spletlo čudovito prijateljstvo. Naslednjega jutra sva mu napol v šali začela praviti o filmu /…/ o dveh moških\, ki bi se iz hribov odpravila na zadnji kozarček v Benetke. Skratka\, film je nastal malo po naključju in se vrti okoli treh tem: alkohola\, prijateljstva in arhitekture. /…/ URL:https://kcjt.si/dogodek/se-eno-rundo-pa-greva/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:ArtKino,Film ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Se-eno-rundo-pa-greva_02.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260611T183000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260611T183000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260525T064918Z LAST-MODIFIED:20260611T165225Z UID:10000508-1781202600-1781202600@kcjt.si SUMMARY:Ples življenja DESCRIPTION:Ples življenja / Ples življenja\nSiniša Gačić / Slovenija / 2026 / 74 min / slovenščina \nDokumentarec Siniše Gačića (Hči Camorre\, Boj za) raziskuje dilemo prostovoljnega končanja življenja skozi ljubezensko zgodbo para\, ki se sooča s koncem skupne življenjske poti.\nzgodba\nAlenka in Marijan že štirideset let živita v mirnem domu na robu gozda. Kot navdušena amaterska plesalca sta moč in veselje vse življenje črpala iz glasbe in plesnih korakov. Marijan\, že v svojih osemdesetih\, je poln življenjske energije\, medtem ko sedemnajst let mlajša Alenka\, upokojena ravnateljica\, počasi izgublja optimizem. Že v zgodnji mladosti so ji postavili diagnozo Morquiovega sindroma\, neozdravljive bolezni\, ki z leti prinaša vse hujše bolečine in telesne omejitve. Ko trpljenje začne postajati neobvladljivo\, si Alenka uredi dokumente za samomor z zdravniško asistenco v Švici. Hkrati si prizadeva spodbuditi javno razpravo o evtanaziji v Sloveniji. Štiri leta pozneje\, ko bolečine postanejo neznosne\, Alenka in Marijan zapustita dom ter se z roko v roki odpravita v Švico. \niz prve roke\n»Dilema okoli pravice do prostovoljnega končanja življenja kljub tisočletnim družbeno-filozofskim razpravam ostaja neodgovorjena. V filmu Ples življenja sem se tega vprašanja lotil onkraj družbeno-etičnih okvirov: zanimalo me je\, kako se razrešuje v intimnem odnosu ljubezenskega para\, ki ga je po skoraj štiridesetih letih zakonskega življenja čakal konec skupne poti.\nNekoč strastna ljubiteljska plesalca sem pet let spremljal z observacijsko kamero. Marjan\, osemdesetletnik\, poln volje do življenja\, in skoraj dvajset let mlajša Alenka\, neozdravljivo bolna\, sta zaradi napredovanja bolezni pričela urejati dokumentacijo za samomor z zdravniško asistenco v Švici. Na začetku se je zdelo\, da bo izjemen ljubezenski odnos\, poln medsebojnega razumevanja\, zlahka premagal tudi to težko preizkušnjo. A bolj ko se je približeval dan Alenkinega odhoda\, pogosteje so v ospredje stopali dvomi glede te odločitve. URL:https://kcjt.si/dogodek/ples-zivljenja/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:ArtKino,Film ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Ples-zivljenja_01-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260608T190000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260608T190000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260526T104715Z LAST-MODIFIED:20260609T055709Z UID:10000509-1780945200-1780945200@kcjt.si SUMMARY:Glasba Indije DESCRIPTION:GLASBA INDIJE (Music of India)\n\nDva vodilna glasova indijske klasične glasbe – sitarist Rohan Dasgupta in mojster table ter skladatelj Pandit Udai Mazumdar – se leta 2026 združita na edinstveni koncertni turneji po Evropi\, ki ponuja poglobljeno doživetje bogate glasbene dediščine Indije.\n\nDasgupta\, izšolan v redkem in prefinjeno zahtevnem slogu igranja na sitar Jafferkhani Baaj mojstra Ustada Abdul Halima Jaffer Khana\, in Mazumdar\, dolgoletni učenec legendarnega Pandita Ravija Shankarja\, delita globoko glasbeno povezanost\, ki se je izoblikovala skozi skoraj dve desetletji sodelovanja. Skozi leta sta Mazumdarjeva ritmična modrost in umetniška vizija pomembno sooblikovali Dasguptovo razumevanje subtilnejših odtenkov forme in improvizacije – ter njunemu glasbenemu partnerstvu dodali edinstveno razsežnost. \nTa turneja ne prinaša le nastopa\, temveč tudi privlačno in poučno doživetje indijske klasične glasbe. Vsak koncert se začne s kratkim uvodom v zgradbo in estetiko glasbe\, nato pa sledita dve predstavitvi rage v skupnem trajanju približno 90 minut. Z redkimi ragami in talami nastop odraža tako duhovno globino kot živahno energijo\, ki zaznamujeta to starodavno umetnost. \nZakoreninjena v tradiciji in oblikovana s skupnim raziskovanjem\, sinergija dua premošča glasbene svetove – evropsko občinstvo vabi na kontemplativno in navdihujoče zvočno popotovanje. \n  URL:https://kcjt.si/dogodek/glasba-indije/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Glasba ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/travel-Facebook-Cover.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260601T200000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260601T200000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250813T200531Z LAST-MODIFIED:20260603T111551Z UID:10000297-1780344000-1780344000@kcjt.si SUMMARY:Zakaj sva se ločila DESCRIPTION:Katarina Morano \nZAKAJ SVA SE LOČILA \nMestno gledališče ljubljansko \nRežiser: Žiga Divjak \nIgrata: Jana Zupančič\, Matej Puc \nPredstava traja 2 uri in 15 minut ter nima odmora. \nFoto: Peter Giodani \n  \nNAJINTIMNEJŠI ZEMLJEVID PARTNERSKEGA ODNOSA DVEH SODOBNIH LJUDI \nČe bi dolgoletni odnos med dvema človekoma lahko prečno prerezali in ga opazovali kot nekakšno materijo\, bi se pred nami verjetno izrisali koncentrični kolobarji\, podobni tistim\, ki jih ugledamo\, ko posekamo drevo – pokazal bi se nanos plasti\, ki so se skozi leta nalagale druga na drugo ali druga ob drugo. To so bila leta in leta in leta občutkov\, dogodkov\, upov\, pričakovanj\, načrtov\, presenečenj\, lahkotnosti\, teže\, pritiskov\, sprememb\, mirovanj\, vzponov\, padcev\, prepirov in sprav. \nV drami Zakaj sva se ločila nas mož in žena popeljeta preko svojih »letnic« – vsak s svoje perspektive nas vodita preko ključnih in naključnih točk iz zgodovine svojega sobivanja\, da bi lahko razumela\, kaj se jima je zgodilo. Kje se skladiščijo vse te na videz drobne zamere in zakaj je pomembno\, kdo je rekel\, da iz avtomata ni treba vzeti parkirnega listka ali da je mleka doma zagotovo dovolj? Kdo je navijal\, da posvojita psa in kdo ga zdaj vodi na sprehod? Kdo po tuširanju nikoli ne pobriše mokrih tal in kdo zna edini pravilno zložiti posodo v pomivalni stroj? Kdo je že takoj rekel\, da je zložljive komarnike nemogoče očistiti in kdo vedno pušča odprte predale? Kdo je nekoč želel objadrati svet\, zdaj pa se mu ne ljubi niti peš iz Spodnje Šiške do središča Ljubljane? Kdo se je včasih ure in ure igral z nečaki\, zdaj se mu pa z lastnim otrokom ne da niti barvati pobarvanke? Kdo je včasih požiral gore knjig\, zdaj pa samo še »skrola« po Instagramu? In zakaj bi imel tisti\, ki si še vedno zna vzeti čas za telovadbo\, pivo ali koncert\, slabo vest\, ker drugi tega pač ne zna? Zakaj se več ne pogovarjata in kako se jima je zgodilo\, da sta se znašla v stereotipu »dnevi so dolgi in leta kratka«? Kdo se je spremenil in kdo je pokazal svoje prave barve? Kakšne leteče sanje sta imela in kje sta pristala? Kako sta sploh prišla do sem? URL:https://kcjt.si/dogodek/radost/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Abonmaji,Gledališče,Grumov abonma ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Zakaj-sva_2000x1250px_foto-Peter-Giodani_3376.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260601T180000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260630T210000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250814T143506Z LAST-MODIFIED:20260702T165057Z UID:10000341-1780336800-1782853200@kcjt.si SUMMARY:Alojz Konec: Risbe risbe DESCRIPTION:Risbe risbe so osebni razstavni projekt\, nadgradnja klasičnih razstav\, kar je avtor začel že s projektom Sleherniki v Galeriji Krško leta 2025. Za specifični galerijski prostor belega kubusa je načrtoval in pripravil osebno site-specific postavitev avtorskih risb svežega obdobja. Gre za samostojne risbe – ne pripravljalne\, ne prenosne in ne slikarske. Risba je stalni spremljevalec avtorjeve sicer izrazito barvne ustvarjalnosti v klasičnem slikarskem mediju risanja na papir in v izrabi digitalnih orodij. Črno-bele risbe so v večini velikega formata. Značilne so temina črt na belem fondu ter njihove vsebinske sondaže\, oblikovno punktiranje in tonske sinkope. Risbe so postavljene ob belih zidovih popolnoma bele galerijske kocke. Nameščene večidel pod horizontom podnapisov abstraktno počivajo v belini umetnostno posvečenega prostora\, komunicirajo med seboj ter čakajo na tokrat prav posebna srečanja s prišleki. \n  \n*** \nRISBE RISBE \nZakaj risbe? / Kaj so risbe? / Kaj predstavljajo risbe? / Kakšna je likovnost risbe? / Kakšne risbe? \nZakaj risbe. Risba je zelo pogost in ključni likovni izdelek\, ki ga ponavadi postavljajo v zaodrje in pododrje likovnega odra. Čeprav sem slikar\, me risba spremlja skozi celotno kariero in življenje\, pri čemer nisem izjema. Težko bi katalogiziral vse njene pojavne ontogenetske obraze in zvrsti\, od skice\, študijske risbe\, konfekcijske modne preglednice kolekcij\, logotipske in heraldične risbe\, ilustracije\, didaktične tabelne in korekturne risbe\, matrične risbe za grafiko in še in še. Brez risbe bi težko ali skoraj nemogoče razvozlal določene skrivnosti barv v mojem primeru. Tudi slikarska razstava olj na platnu Risbe barv v novomeški galeriji Ulti 2024 je z razlogom nosila svoj naslov. Kategorijo risbe definira črta ali kontrast svetlo–temnega oziroma črno–belega s plejado sivin – gre za ortodoks\, pravovernost risbe in risanja. V belem prostoru Galerije Kocka je tokrat premišljeno instaliranih in fenomenološko kompasno orientiranih šestindvajset risb. Vsaka risba je zaključena celota\, samosvoja in z dimenzijo motrenja od daleč in blizu\, da posrka gledalca in se skozi njega realizira. \nRazstava je sicer lahko časovna slika iz ateljeja – vpogled\, ki postane škatla camere obscure\, lahko pa je tudi programska in poskuša pripovedovati\, postane ateljejski libreto in je site specific. Ponavadi izbrano razstavljam slike\, tudi grafike sem že\, samih risb pa še ne\, zato jih predstavljam sedaj kot samostojno tematiko in problematiko. Tokratna razstava Risbe risbe je zastavljena kot programski prikaz osebnih likovnih razmišljanj skozi različne kategorije risbe. Zato so orientirane. Razstava ima svoj tlorisni koncept postavitve\, in sicer stensko kompasno orientiranost (N / E / S / W) v smeri urinega kazalca kot smiselne kažipote tokratne predstavitve risbe. (N) predstavlja 5 del analitične risbe z lomljeno črto\, (E) je 6 del linearne risbe s tekočo črto\, (S) tvori 7 tonskih risb z modelirno črto in (W) sestavlja 8 konceptualnih risb s pomensko\, nestrnjeno črto – skupaj 26 risb. \nKaj so risbe. Risba je temeljni izraz naše človekove misli\, dojemanja in ustvarjanja\, ne pa samo videza\, vizualne podobe. Zato odpira vprašanja tako o resničnosti\, reprezentaciji in bistvu umetniškega ustvarjanja\, povezuje pa roko\, oko in um. Filozofija jo postavlja za spoznavni in ontološki »temelj vseh plastičnih umetnosti«\, ki služi kot most med abstraktnim mišljenjem in materialno realnostjo\, kot strukturiranje misli in izraz umetnikove duše\, ki povezuje čustva in obliko. Črta deluje kot orodje za strukturiranje prostorske izkušnje. Predstavlja »udomačitev« prostora\, ki se razteza od zgolj skic do kompleksnih sistemov\, kot je linearna perspektiva\, ki ustvarja iluzije globine in reda. Antična grška filozofija je bila osredotočena na mimezis (posnemanje)\, pri čemer je dajala prednost racionalnemu\, idealiziranemu prikazovanju realnosti pred golim kopiranjem. Zakoreninjeni v prepričanju\, da lepota izvira iz matematičnega razmerja (simetrije)\, harmonije in strukture\, so umetniki pogosto želeli predstaviti bistveno »obliko« ali »bistvo« subjekta in ne le njegovo pojavo\, njegov videz. Črte definirajo obliko\, vzbujajo čustva skozi njihovo usmerjenost in delujejo kot kognitivni\, pogosto »virtualni« zemljevid realnosti. Tako risba ni le končni izdelek\, temveč proces spoznavanja. Je neposredna sled misli\, ki se materializira na papirju\, in pogosto razkriva globlje razumevanje subjekta kot končna slika. Risba prikazuje svet in skozi linije dojemamo bistvo predmetov\, to je fenomenov\, se pravi\, da je risba tudi fenomenološka. Ontološko (bistveno) in zgodovinsko pa je risba tretirana kot božanski proces in odmev stvarjenja sveta. Nanjo se gleda kot na način za »pogled skozi« predmete\, kot na pretvarjanje tridimenzionalne resničnosti v dvodimenzionalno. \nV mojih risbah je prisotna negativna dialektika\, ki jo je razvil nemški filozof Theodor W. Adorno (1903–1969)\, in izziva tradicionalni Heglov ter kasneje Marxov dialektični model; vztraja pri odprtih nasprotjih\, namesto da bi jih reševala. Klasična dialektika v nasprotju z njo tezo sooča z antitezo in njuno medsebojno napetost odpravi v sintezi\, negativna dialektika pa ta nasprotja zadržuje odprta. Po Adornu je naloga filozofije ravno pozornost na elemente\, ki se izognejo konceptualnemu zajetju fiksne realnosti\, kajti verjel je\, da filozofski sistemi\, ki gojijo popolno enotnost in harmonijo\, brišejo drugačnost in protislovje. Negativna dialektika torej ni metoda za pridobivanje končnih odgovorov\, ampak oblika trajne kritike. \nKaj predstavljajo risbe. Če slikar opazuje predmet\, potem njegovo podobo vizualizira oziroma realizira kot »filtrat«\, saj ne gre vedno in izključno za mimezis – posnemanje njihovega zunanjega videza. V procesu celostne in motreče zaznave\, doživljanja\, dojemanja in premislekov avtor upodobljenca »filtrira«. Njegovi »filtri« so najrazličnejši: izhodiščno je prvi prispodobni filter sama oblika (podoba)\, sledijo pa lahko najrazličnejša osebna sita bodisi objektivne bodisi subjektivne narave. Kakor so moje slike lovilci barvne energije upodobljenca\, tako so moje risbe lovilci črtne energije upodobljenca. Ustvarjene so bile s silovito energijo selekcije\, redukcije in likovne pozornosti najprej v osebnem spoznavanju (kogniciji)\, njihova razstavna instalacija pa je namenjena njihovemu prepoznavanju (rekogniciji). \nZa ilustracijo povedanega vzemimo en sam kubični decimeter več ali manj amorfne (brezoblične) sipke zemljine\, ki ni izoblikovana v kvader ali kroglo\, ampak nas je zainteresirala\, in jo najprej presejmo skozi mreže različnih gostot\, od zelo redke do zelo fine. Potem te rezultate raztopimo v čisti\, navadni vodi. Pa menjajmo topila\, kakor smo menjavali presejalne mrežice. In tako naprej in tako dalje. Moje risbe pa so\, kakor bi uporabili Colour Catchers lističe za pranje barvastega in črnega perila\, ki preprečujejo prenos barv med pranjem\, ohranjajo barve čiste in žive ter omogočajo mešano pranje različnih barvnih oblačil\, kajti nase povlečejo višek barv ali tokrat črnine v vodi. \nKakšna je likovnost risbe. Aktualizacija razstave je\, da sem jo koncipiral in pripravljal zelo dolgo\, ne da bi vedel\, da se pripravlja retrospektiva risb Iva Mršnika (1939) z naslovom Esenca v Ljubljani in Izoli 2026. Niti ni neposredne relacije do risb Zorana Didka (1910–1975). Gre preprosto za vseprisotnost risbe\, ki je stalnica likovnega in ne nujno tudi vizualnega ustvarjanja. S stališča likovne teorije je vsem štirim orientacijam risbe skupna izbira aktivne črte pred medialno\, če zanemarimo pasivno črto\, kakor jih je opredeljeval Paul Klee (1879–1940). Potem motivika tihožitja\, interiera\, eksteriera in portreta\, kakor diha in plimuje sam ustvarjalni ciklus. Potem obravnava slikovne ploskve v njeni konkretni maniri in strasti. Pa interferenca risbe s slikami istega avtorja\, ko sta si slika in risba na videz celo podobni. \nKakšne risbe. Moje risbe so značajsko ves čas polarizirane med čisto linearnostjo in njihovo modelacijsko tvornostjo ter med njihovo notranjo persistenco in njihovim zunanjim konceptom. Kakor za slike tudi za risbe velja\, da združujem semantični trikotnik znak–označenec–pomen in mimetični trikotnik slikar–model–slika. Rišem z razločnimi črtami na belem ozadju in njihovimi vsebinskimi ter motivnimi sondažami\, oblikovnimi punktiranji\, kontrastnimi sinkopami in občasno s pomenskimi oziroma znakovnimi paravani. Risbe zaznamujejo govorica jasnih potez svinčnika\, poudarjena kontrastnost na obkrožujoči belini\, sluten obris podob in vračanje k istemu modelu. Narisane so z energičnimi sivinskimi potezami risala kot subjektivno izražanje fenomena risarskega objekta na impresivno–ekspresivni način\, na meji abstraktnega in prepoznavnega. \nAlojz Konec\, maj 2026 \n  \nAlojz Konec (*1956\, Brežice) je akademski slikar z diplomo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1983; profesorji: K. Meško\, M. Šuštaršič\, J. Bernik\, J. Ciuha\, Š. Planinc) in življenjsko kariero srednješolskega profesorja likovne umetnosti od leta 1987. Ob vzgojno‑izobraževalnem delu je ves čas opravljal ateljejsko delo do leta 2020\, od takrat pa ob ateljejskem delu tudi poučuje. Skupinsko razstavlja od leta 1974 in samostojno od leta 1977 doma in po svetu ter je prejemnik mednarodnih nagrad in priznanj. Ukvarja se s slikarstvom v olju in akvarelu\, grafiko\, risbo ter pisanjem strokovnih umetnostnih in didaktičnih besedil. Je član Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja (DLUD)\, član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) in Združenja Slovenski vizualni avtorji (SVA)\, častni član Društva likovnikov Brežice (DLB) ter povezan z IWS – International Watercolor Society. Živi in ustvarja v Sevnici. \nPrvo desetletje avtorske kariere je bil aktiven konceptualist\, nato pa se vse do danes izrazito posveča štafelajskemu slikarstvu. Obravnava fenomenologijo splošne in likovne stvarnosti skozi žanr oblik in tekstur iz narave ter človekovega bivalnega okolja\, nastalih vselej po opazovanju. Zadnji dve leti v svoje razstavne postavitve uvaja instalacijski moment s pomensko orientiranimi slikami. Beleži 70 samostojnih in 417 skupinskih razstav\, do projektne 71. razstave RISBE RISBE pa so neposredno vodile samostojne razstave: VI.DI v Galeriji Kocka Novo mesto (2020)\, OVIRE v Galeriji ZDSLU Ljubljana (2023)\, DIGITALNE MOTNJE v Galeriji Nove univerze Ljubljana (2023–2024)\, RISBE BARV v Galeriji Ulti Novo mesto (2024)\, SLEHERNIKI v Galeriji Krško (2025) in PARAVANI v Galeriji AQ Celje (2025). \n  \n  \nObrazstavna dejavnost: ogled razstave z avtorjem in likovna ustvarjalnica Digitalna risba. \n(Koprodukcija DLUD in Galerija Kocka) URL:https://kcjt.si/dogodek/alojz-konec-risbe-risbe/ LOCATION:Galerija KOCKA CATEGORIES:Galerija Kocka ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/S_2025_Japonske-vaze_grafitnipierre-noire-in-ogljeni-svincniki_602x423mm_2025.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260601T114500 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260601T114500 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260511T095459Z LAST-MODIFIED:20260511T095501Z UID:10000492-1780314300-1780314300@kcjt.si SUMMARY:Zakaj sva se ločila DESCRIPTION:Katarina Morano \nZAKAJ SVA SE LOČILA \nMestno gledališče ljubljansko \nRežiser: Žiga Divjak \nIgrata: Jana Zupančič\, Matej Puc \nPredstava traja 2 uri in 15 minut ter nima odmora. \nFoto: Peter Giodani \n  \nNAJINTIMNEJŠI ZEMLJEVID PARTNERSKEGA ODNOSA DVEH SODOBNIH LJUDI \nČe bi dolgoletni odnos med dvema človekoma lahko prečno prerezali in ga opazovali kot nekakšno materijo\, bi se pred nami verjetno izrisali koncentrični kolobarji\, podobni tistim\, ki jih ugledamo\, ko posekamo drevo – pokazal bi se nanos plasti\, ki so se skozi leta nalagale druga na drugo ali druga ob drugo. To so bila leta in leta in leta občutkov\, dogodkov\, upov\, pričakovanj\, načrtov\, presenečenj\, lahkotnosti\, teže\, pritiskov\, sprememb\, mirovanj\, vzponov\, padcev\, prepirov in sprav. \nV drami Zakaj sva se ločila nas mož in žena popeljeta preko svojih »letnic« – vsak s svoje perspektive nas vodita preko ključnih in naključnih točk iz zgodovine svojega sobivanja\, da bi lahko razumela\, kaj se jima je zgodilo. Kje se skladiščijo vse te na videz drobne zamere in zakaj je pomembno\, kdo je rekel\, da iz avtomata ni treba vzeti parkirnega listka ali da je mleka doma zagotovo dovolj? Kdo je navijal\, da posvojita psa in kdo ga zdaj vodi na sprehod? Kdo po tuširanju nikoli ne pobriše mokrih tal in kdo zna edini pravilno zložiti posodo v pomivalni stroj? Kdo je že takoj rekel\, da je zložljive komarnike nemogoče očistiti in kdo vedno pušča odprte predale? Kdo je nekoč želel objadrati svet\, zdaj pa se mu ne ljubi niti peš iz Spodnje Šiške do središča Ljubljane? Kdo se je včasih ure in ure igral z nečaki\, zdaj se mu pa z lastnim otrokom ne da niti barvati pobarvanke? Kdo je včasih požiral gore knjig\, zdaj pa samo še »skrola« po Instagramu? In zakaj bi imel tisti\, ki si še vedno zna vzeti čas za telovadbo\, pivo ali koncert\, slabo vest\, ker drugi tega pač ne zna? Zakaj se več ne pogovarjata in kako se jima je zgodilo\, da sta se znašla v stereotipu »dnevi so dolgi in leta kratka«? Kdo se je spremenil in kdo je pokazal svoje prave barve? Kakšne leteče sanje sta imela in kje sta pristala? Kako sta sploh prišla do sem? URL:https://kcjt.si/dogodek/zakaj-sva-se-locila/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Zakaj-sva_2000x125WzI2MDBd-scaled.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260601 DTEND;VALUE=DATE:20260701 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250826T114307Z LAST-MODIFIED:20250826T131448Z UID:10000380-1780272000-1782863999@kcjt.si SUMMARY:Alojz Konec: Risbe risbe DESCRIPTION:Risbe risbe so osebni razstavni projekt\, nadgradnja klasičnih razstav\, kar je avtor začel že s projektom Sleherniki v Galeriji Krško leta 2025. Za specifični galerijski prostor belega kubusa je načrtoval in pripravil osebno site-specific postavitev avtorskih risb svežega obdobja. Gre za samostojne risbe – ne pripravljalne\, ne prenosne in ne slikarske. Risba je stalni spremljevalec avtorjeve sicer izrazito barvne ustvarjalnosti v klasičnem slikarskem mediju risanja na papir in v izrabi digitalnih orodij. Črno-bele risbe so v večini velikega formata. Značilne so temina črt na belem fondu ter njihove vsebinske sondaže\, oblikovno punktiranje in tonske sinkope. Risbe so postavljene ob belih zidovih popolnoma bele galerijske kocke. Nameščene večidel pod horizontom podnapisov abstraktno počivajo v belini umetnostno posvečenega prostora\, komunicirajo med seboj ter čakajo na tokrat prav posebna srečanja s prišleki. \n  \nObrazstavna dejavnost: ogled razstave z avtorjem in likovna ustvarjalnica Digitalna risba. \n  \n(Koprodukcija DLUD in Galerija Kocka) URL:https://kcjt.si/dogodek/alojz-konec-risbe-risbe-2/ LOCATION:Galerija KOCKA CATEGORIES:4. do 9. razred OŠ,srednje šole,Vizualna umetnost ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/GALERIJA_KOCKA_ALOJZ_KONEC_AVTOPORTRET_v_OGLEDALU_DIGITALNA_RISBA_S_PENUP_STYLUSOM_NA_SAMSUNGOVEM_EKRANU_164.5x77.2MM_2024.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260529T080000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260529T170000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260529T065533Z LAST-MODIFIED:20260529T065642Z UID:10000521-1780041600-1780074000@kcjt.si SUMMARY:Kette DESCRIPTION:KETTE \nProdukcija: Zavod Novo mesto\, Kulturni center Janeza Trdine\nGlasba: Aleš Makovac\nLibreto: Vinko Möderndorfer\nRežija: Vinko Möderndorfer\nIzvajajo: Klemen Torkar\, Marko Erzar\, Gaja Sorč\, Marko Ferjančič\, Andrej Rustja\, Ana Pavlov Pervanje\, Irena Yebuah Tiran\, Zbor Vseh sedem\nOrkester: Neža Nahtigal (violina I)\, Ana Ločniškar\, Matija Udovič (violina II)\, Nuša Planinc (violončelo I)\, Barbara Negode\, Peter Keiser (violončelo II)\, Teja Štremfelj\, Vita Kovše (klavir)\nTrajanje: 2 uri\, z odmorom \nFoto: Boštjan Pucelj \n  \nOpis: \nOperni muzikal Kette je mogočno glasbeno-gledališko delo\, ki občinstvo popelje v življenje in notranji svet enega najpomembnejših slovenskih pesnikov – Dragotina Ketteja. Predstava razgrne njegovo kratko\, a izjemno intenzivno življenjsko pot\, prepleteno z mladostno razigranostjo\, uporništvom\, ustvarjalnim žarom in globoko ljubeznijo do Novega mesta ter do Angele\, ki postane njegova velika muza. \nPrvo dejanje nas popelje v Kettejeva gimnazijska leta v Ljubljani\, kjer se srečujejo mladostna navihanost\, iskanje identitete in boj za slovenstvo. Skozi odnose s stricem\, profesorskim zborom in škofom Missio se razkriva pesnikov nemirni duh\, ki ga žene želja po svobodi in ustvarjanju. Ko Kette prispe v Novo mesto\, glasba zasije v svetlejših tonih: mesto ob Krki postane prostor ljubezni\, navdiha in poezije\, ki se preliva v njegove najbolj znane verze. \nDrugo dejanje prinaša temnejše odtenke: Kettejevo bolehanje v vojski\, občutek ujetosti in postopno ugašanje moči. A prav v teh trenutkih se razkrije njegova največja notranja svetloba. Spomini\, poezija in ljubezen do Angele ustvarijo ganljiv vrhunec\, v katerem se pesnik poslovi\, a hkrati zapusti sporočilo\, ki presega čas: da umetnost\, lepota in ljubezen ostanejo\, tudi ko človeka več ni. \nKette je poklon pesniku\, Novemu mestu in ustvarjalnosti. Je zgodba o mladeniču\, ki je v kratkem življenju zapustil neizbrisen pečat\, ter o mestu\, ki ga je oblikovalo in mu dalo glas. V Novem mestu Kette živi še danes — njegov iskriv duh nas spremlja ob vsakem sprehodu po starem mestnem jedru. \n  URL:https://kcjt.si/dogodek/kette-7/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:4. do 9. razred OŠ,Kulturno-umetnostna vzgoja,Uprizoritvena umetnost ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/BPu-gh8255s-2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260522T190000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260522T190000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260504T121306Z LAST-MODIFIED:20260512T051536Z UID:10000491-1779476400-1779476400@kcjt.si SUMMARY:Zemljo krast DESCRIPTION:ZEMLJO KRAST \nŽiga Virc / Slovenija\, Avstrija / 2025 / 70 min / slovenščina \n  \nIgrani celovečerec Žige Virca (Houston\, imamo problem!) in scenaristke Ize Strehar (Prasica\, slabšalni izraz za žensko) je duhovita in iskriva družbena satira\, v kateri se starši ne borijo le za boljšo prihodnost svojih otrok\, ampak tudi za svoj ego. \nPO FILMU SLEDI POGOVOR O FILMU.  URL:https://kcjt.si/dogodek/zemljo-krast/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:ArtKino,Film ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Zemljo-krast_02.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260515T170000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260516T170000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20250813T215418Z LAST-MODIFIED:20260423T080740Z UID:10000488-1778864400-1778950800@kcjt.si SUMMARY:Veveriček posebne sorte DESCRIPTION:Plesni Teater Ljubljana \n  \nAvtorica zgodbe: Svetlana Makarovič \nAvtorica priredbe in režiserka: Ivana Djilas \nSoustvarjalci in izvajalci: Maša Kagao Knez\, Blaž Celarec\, Vito Weis\, Joseph Nzobandora-Jose \n  \n  \nPredstava traja 45 minut. \nFoto: Drago Videmšek \n  \nPLESNO-GLASBENO-GLEDALIŠKA PREDSTAVA O LEPOTI IN KREATIVNOSTI\, KI SE RAZVIJETA IZ OMEJENOSTI \n  \nV gozdu je najpomembnejše gibanje\, tudi za mamo veverico in njene veveričke. Tekajo\, skačejo z veje na vejo in se lovijo. Potem pa se rodi veveriček\, ki ga tačke ne ubogajo. Veveriček posebne sorte. Zaradi svoje drugačnosti je sprva izključen iz družbe\, pozneje pa dobi v gozdu prav posebno mesto\, saj se nauči drugih spretnosti: štetja lešnikov\, napovedovanja vremena po oblakih\, petja\, pripovedovanja … \n  \nPravljico Veveriček posebne sorte sta pisateljica Svetlana Makarovič (1939) in ilustrator Marjan Manček (1948) posvetila otrokom s cerebralno paralizo. Spomniti sta nas hotela\, kako gibanje jemljemo za samoumevno\, vse dokler se ne pojavijo težave z njim. \n  \n  \nKako ponosna bo mama\, mama Puhanka! \nKo bodo mladičkom zrasli puhasti kožuščki in košati repki. \nKako ponosna bo mama\, mama Puhanka! \nKo se bodo njihove črne očke odprle in se radovedno v svet zazrle. \nKako ponosna bo mama\, mama Puhanka! \nKaj pa to? Ko pride čas za prvi skok na bližnje drevo! \nKako ponosna bo mama\, mama Puhanka! \nIn ko bodo malčki znali oglodati storž za čisto petico\, \nin ga zalučati tako\, da bo priletel lisici naravnost na betico! \nKako ponosna bo mama\, mama Puhanka! URL:https://kcjt.si/dogodek/vevericek-posebne-sorte/2026-05-15/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Vevericek-posebne-sorte_Drago-Videmsek_4.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260514T080000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260514T170000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260423T080907Z LAST-MODIFIED:20260423T080909Z UID:10000486-1778745600-1778778000@kcjt.si SUMMARY:Veveriček posebne sorte DESCRIPTION:Plesni Teater Ljubljana \n  \nAvtorica zgodbe: Svetlana Makarovič \nAvtorica priredbe in režiserka: Ivana Djilas \nSoustvarjalci in izvajalci: Maša Kagao Knez\, Blaž Celarec\, Vito Weis\, Joseph Nzobandora-Jose \n  \n  \nPredstava traja 45 minut. \nFoto: Drago Videmšek \n  \nPLESNO-GLASBENO-GLEDALIŠKA PREDSTAVA O LEPOTI IN KREATIVNOSTI\, KI SE RAZVIJETA IZ OMEJENOSTI \n  \nV gozdu je najpomembnejše gibanje\, tudi za mamo veverico in njene veveričke. Tekajo\, skačejo z veje na vejo in se lovijo. Potem pa se rodi veveriček\, ki ga tačke ne ubogajo. Veveriček posebne sorte. Zaradi svoje drugačnosti je sprva izključen iz družbe\, pozneje pa dobi v gozdu prav posebno mesto\, saj se nauči drugih spretnosti: štetja lešnikov\, napovedovanja vremena po oblakih\, petja\, pripovedovanja … \n  \nPravljico Veveriček posebne sorte sta pisateljica Svetlana Makarovič (1939) in ilustrator Marjan Manček (1948) posvetila otrokom s cerebralno paralizo. Spomniti sta nas hotela\, kako gibanje jemljemo za samoumevno\, vse dokler se ne pojavijo težave z njim. \n  \n  \nKako ponosna bo mama\, mama Puhanka! \nKo bodo mladičkom zrasli puhasti kožuščki in košati repki. \nKako ponosna bo mama\, mama Puhanka! \nKo se bodo njihove črne očke odprle in se radovedno v svet zazrle. \nKako ponosna bo mama\, mama Puhanka! \nKaj pa to? Ko pride čas za prvi skok na bližnje drevo! \nKako ponosna bo mama\, mama Puhanka! \nIn ko bodo malčki znali oglodati storž za čisto petico\, \nin ga zalučati tako\, da bo priletel lisici naravnost na betico! \nKako ponosna bo mama\, mama Puhanka! URL:https://kcjt.si/dogodek/vevericek-posebne-sorte-5/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Vevericek-posebne-sorte_Drago-Videmsek_4.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260511T100000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260511T100000 DTSTAMP:20260722T085350 CREATED:20260119T102232Z LAST-MODIFIED:20260511T094114Z UID:10000451-1778493600-1778493600@kcjt.si SUMMARY:Pingvinove lekcije DESCRIPTION:Pingvinove lekcije / The Penguin Lessons\nPeter Cattaneo / ZDA\, Španija\, Velika Britanija / 2025 / 110 min / angleščina \nGanljivo dramedijo o nenavadnem prijateljstvu med ciničnim Angležem in prikupnim pingvinom je po resnični zgodbi posnel Peter Cattaneo (Do nazga). \nrežija Peter Cattaneo\, scenarij Jeff Pope po knjigi Toma Michella\, fotografija Xavi Giménez\, montaža Robin Peters\, Tariq Anwar  \, glasba Federico Jusid\, produkcija Ben Pugh\, Rory Aitken\, Andy Noble\, Adrian Guerra\, Robert Walak\, igrajo Steve Coogan\, Vivian El Jaber\, Björn Gustafsson\, Alfonsina Carrocio\, David Herrero\, Jonathan Pryce\, distribucija Karantanija cinemas \nfestivali\, nagrade Toronto (svetovna premiera) \n\nArgentina\, 1976. Tom prispe v Buenos Aires\, da bi poučeval v prestižnem angleškem internatu. Toda namesto lahkega dela ga pričakata razdeljen narod in razred neukrotljivih učencev. Njegovo življenje pa se obrne na glavo\, ko s plaže reši z nafto zapacanega pingvina … \n \nVsaka filmska matineja bo obogatena – s pogovorom\, predavanjem\, predstavitvijo ali klepetom ob kavi. URL:https://kcjt.si/dogodek/pingvinove-lekcije/ LOCATION:Trdinova dvorana CATEGORIES:Film,Film&druženje ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Pingvinove-lekcije_01.jpg END:VEVENT END:VCALENDAR