BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kulturni center Janeza Trdine
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260418T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260418T180000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260318T100145Z
LAST-MODIFIED:20260318T100147Z
UID:10000481-1776535200-1776535200@kcjt.si
SUMMARY:Sirat
DESCRIPTION:SIRAT / Sirāt\nOliver Laxe / Španija\, Francija / 2025 / 115 min / španščina\, francoščina\, arabščina\, angleščina; slovenski podnapisi / distribucija: Fivia \nOče in sin prispeta na rejv globoko v gorah južnega Maroka. Iščeta Mar\, hčerko in sestro\, ki je pred več meseci izginila na eni teh neskončnih zabav … Film je prejel nagrado žirije v Cannesu\, navdušil kritike in se prebil v ožji izbor za mednarodnega oskarja. \n»Okej\, Sirat\, ki ga je posnel španski režiser Oliver Laxe\, je najboljši film [Liffa 2025] – road movie road moviejev\, halucinantni spektakel puščavske teologije. Naj vam ga opišem: kot bi Antonionijevo Avanturo\, v kateri skupina ljudi išče skrivnostno izginulo žensko\, zgrabil režiser Pobesnelega Maxa (ja\, divje\, dirkaške\, ultrakinetične Ceste besa)\, rekoč\, no\, zdaj bom pa nadfriedkiniziral Clouzotovo Plačilo za strah\, v katerem štirje desperadosi čez džungelski drn in strn prevažajo eksploziv. Sirat /…/ najde vse bližnjice med nebom in peklom\, zgosti vse mitomanske meje vzdržljivosti\, sproži vse ekstaze norosti\, angažira ves evforični srh praznine\, obenem pa ne zamudi nobenega napetega trenutka v agoniji človeka\, ki nenadoma vse izgubi. Film\, ki razblinja vse trdno in stalno. Film\, ki počne to\, česar si drugi filmi ne upajo. Film\, ki vam bo vzel sapo. Film\, ki hoče biti sui generis. Film\, ki vse dvoumnosti spremeni v dejstva. Film\, ki ujame vonj konca sveta. Film\, ki vas bo živciral. Prah ste bili …«\n– Marcel Štefančič\, jr.\, Mladina \n»/…/ v tem fenomenalnem filmu\, ki z vsakim prizorom dviguje letvico in gledalcu pripravlja nova presenečenja\, ničesar ni mogoče povsem natančno definirati. /…/ Sirat – naslov pomeni kot britev tanko mejo med nebesi in peklom – je osupljiv tako v nekonvencionalnem izigravanju vseh pričakovanj\, kot v režiserjevem samozavestnem rokovanju s prekrivajočimi se motivi; to je s soncem\, krvjo\, LSD-jem\, pehotnimi minami in eksistencialnim strahom prepojena mojstrovina. Ni za vsakogar\, a komu mar.«\n– Simon Popek\, Dnevnik \n»Tragični dogodki neizrekljive intenzivnosti spremenijo scenarij v najboljšo feel-bad LSD pustolovščino\, kar jih je bilo kdaj posnetih.«\n– John Waters\, Najboljši filmi leta 2024 \nVir: Fivia in Kinodvor 
URL:https://kcjt.si/dogodek/sirat/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Sirat_3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T193000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260318T095828Z
LAST-MODIFIED:20260318T095941Z
UID:10000480-1776454200-1776454200@kcjt.si
SUMMARY:Triglav\, pot odrešitve
DESCRIPTION:projekt PREDSTAVITVE SLOVENSKIH FILMOV\n\nRožle Bregar\, Aleš Žemlja / Slovenija / 2026 / 76 min / slovenščina / distribucija: Vizualist \nZgodba o Darku Vidicu in njegovem soočenju z dogodki\, ki so se zgodili pred petdesetimi leti. Takrat sta dve zaporedni streli zarezali v mlada življenja skupine pohodnikov na Triglav. Ko se odloči\, da bo skušal dokončno razumeti\, kaj se je zgodilo\, se sooči svojimi strahovi\, krivdo\, nemočjo …  Se lahko skozi pogovore s še živimi pričevalci osvobodi bremena preteklosti? Si lahko oprosti? \nFilm je zastavljen kot spomin na umrle posameznike in opomin za sodobno generacijo pohodnikov\, hribolazcev\, alpinistov. Sporočilo filma sledi pridobljenim življenjskim modrostim zdaj odraslih soudeležencev nesreče\, da pri naravnih nesrečah ni krivcev\, ampak je le usoda\, ki ti zapečati življenjsko pot. \nVir: Vizualist \nPo predvajanju bo pogovor z ustvarjalci filma.
URL:https://kcjt.si/dogodek/triglav-pot-odresitve/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Triglav-pot-odresitve-prikazna.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T170000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260310T125255Z
LAST-MODIFIED:20260310T125259Z
UID:10000473-1776445200-1776445200@kcjt.si
SUMMARY:Volk in kozlički
DESCRIPTION:Mini teater \nRežiser: Robert Waltl \nIgrajo: Barbara Vidovič\, Robert Korošec\, Anže Zevnik \nPredstava traja 40 minut. \nFoto: Miha Fras \n  \nLUTKOVNA PREDSTAVA Z VEDNO AKTUALNO TEMO O OTROCIH\, KI OSTANEJO SAMI DOMA IN SE NE ZAVEDAJO NEVARNOSTI\, KI PREŽIJO NANJE \nPredstava Volk in kozlički je nastala po znani Grimmovi (Jacob Grimm (1785–1863) in (Wilhelm Grimm (1786–1859)) pravljici Volk in sedem kozličkov. Predstava je bila leta 2001 režijski prvenec Roberta Waltla\, takratnega diplomanta igre na ljubljanski AGRFT\, kasnejšega igralca Lutkovnega gledališča Ljubljana ter ustanovitelja in direktorja Mini teatra. Likovna zasnovo je pripravil slikar Daniel Demšar\, ki se ob likovnem ustvarjanju ukvarja z oblikovanjem scen\, kostumov in lutk za vsa vidnejša lutkovna gledališča v Sloveniji. Je avtor številnih človeških\, živalskih in domišljijskih bitij\, s katerimi nadgradi besedna sporočila lutkovnih predstav. Glasba izhaja iz etnoloških motivov in jo je na sodoben način obdelal Peter Kus\, skladatelj\, ki je z glasbo opremil več plesnih\, otroških predstav in nemih filmov\, nekdanji vodja skupine Pavel Vlasov sekstet in član etno skupine Tolovaj Mataj. \nMati koza skrbi sama za kopico otrok\, zato se mora kljub nevarnostim\, ki prežijo nanje\, iz gozda odpraviti po živež. Otroke sicer opozori na volka\, a jih ta med njeno odsotnostjo vseeno prevara. Ko mu odprejo vrata\, jih strpa v vrečo in pobegne. Dogajanje opazujeta soseda\, racman Ignacij in njegova žena Amalija. Materi po vrnitvi povesta za nesrečo in ji pomagata poiskati volka ter rešiti kozličke. \nSporočilo pravljice je aktualno tudi danes\, ko so otroška naivnost\, zaupanje in lahkomiselnost izpostavljeni različnim oblikam nevarnosti. V pravljici pa zasledimo tudi pomembno načelo\, tj. načelo pravičnosti – dobre osebe se rešijo\, slabe pa so kaznovane.
URL:https://kcjt.si/dogodek/volk-in-kozlicki-5/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Volk-in-kozlicki_Miha-Fras_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260416T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260416T170000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260310T125210Z
LAST-MODIFIED:20260310T125227Z
UID:10000472-1776358800-1776358800@kcjt.si
SUMMARY:Volk in kozlički
DESCRIPTION:Mini teater\nRežiser: Robert Waltl\nIgrajo: Barbara Vidovič\, Robert Korošec\, Anže Zevnik\nPredstava traja 40 minut.\nFoto: Miha Fras \nLUTKOVNA PREDSTAVA Z VEDNO AKTUALNO TEMO O OTROCIH\, KI OSTANEJO SAMI DOMA IN SE NE ZAVEDAJO NEVARNOSTI\, KI PREŽIJO NANJE \nPredstava Volk in kozlički je nastala po znani Grimmovi (Jacob Grimm (1785–1863) in (Wilhelm Grimm (1786–1859)) pravljici Volk in sedem kozličkov. Predstava je bila leta 2001 režijski prvenec Roberta Waltla\, takratnega diplomanta igre na ljubljanski AGRFT\, kasnejšega igralca Lutkovnega gledališča Ljubljana ter ustanovitelja in direktorja Mini teatra. Likovna zasnovo je pripravil slikar Daniel Demšar\, ki se ob likovnem ustvarjanju ukvarja z oblikovanjem scen\, kostumov in lutk za vsa vidnejša lutkovna gledališča v Sloveniji. Je avtor številnih človeških\, živalskih in domišljijskih bitij\, s katerimi nadgradi besedna sporočila lutkovnih predstav. Glasba izhaja iz etnoloških motivov in jo je na sodoben način obdelal Peter Kus\, skladatelj\, ki je z glasbo opremil več plesnih\, otroških predstav in nemih filmov\, nekdanji vodja skupine Pavel Vlasov sekstet in član etno skupine Tolovaj Mataj. \nMati koza skrbi sama za kopico otrok\, zato se mora kljub nevarnostim\, ki prežijo nanje\, iz gozda odpraviti po živež. Otroke sicer opozori na volka\, a jih ta med njeno odsotnostjo vseeno prevara. Ko mu odprejo vrata\, jih strpa v vrečo in pobegne. Dogajanje opazujeta soseda\, racman Ignacij in njegova žena Amalija. Materi po vrnitvi povesta za nesrečo in ji pomagata poiskati volka ter rešiti kozličke. \nSporočilo pravljice je aktualno tudi danes\, ko so otroška naivnost\, zaupanje in lahkomiselnost izpostavljeni različnim oblikam nevarnosti. V pravljici pa zasledimo tudi pomembno načelo\, tj. načelo pravičnosti – dobre osebe se rešijo\, slabe pa so kaznovane.
URL:https://kcjt.si/dogodek/volk-in-kozlicki-4/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Volk-in-kozlicki_Miha-Fras_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260414T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260414T200000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20250813T205651Z
LAST-MODIFIED:20260320T101426Z
UID:10000306-1776196800-1776196800@kcjt.si
SUMMARY:Gospodarji neumnosti
DESCRIPTION:Prešernovo gledališče Kranj \n  \nRežiserka: Tijana Zinajić \nIgrajo: Vesna Pernarčič\, Miha Rodman\, Borut Veselko\, Suzana Krevh k. g.\, Anže Vrabec (avtor glasbe\, korepetitor in pianist) \n  \nPredstava traja 80 minut in nima odmora. \nFoto: Nada Žgank \n  \nHUMORISTIČNA TRAGEDIJA O ODNOSIH – LJUBEZENSKIH\, GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH  \n  \nTema\, ki jo Jure Karas s svojim specifičnim družbenokritičnim humorjem izpostavlja v predstavi Gospodarji neumnosti\, je večna tema odnosa med gospodarjem in hlapcem. Avtor se sprašuje\, kdo so naši gospodarji\, kaj jim podeljuje moč\, da nam krojijo usode\, in kakšne medčloveške odnose imamo dandanes v družbi\, ki stavi le na individualizem in sebičnost. \n  \nLjudje smo v osnovi razumna bitja – kadar nas ne prevzemajo sile napuha\, pohlepa\, ljubosumja ali čisto običajne neumnosti. Potomci bogov\, plešasti šimpanzi\, večno na pol poti med plemenitostjo in primitivizmom\, se strastno borimo s svetom in še bolj strastno – sami s seboj. Pravila\, ki smo si jih postavili sami\, neprestano in z veseljem kršimo. Sisteme\, ki jih gradimo v želji\, da bi vnesli vsaj nek navidezni red v to vesolje neskončnih možnosti\, rušimo takoj\, ko nam jih uspe postaviti. Eni drugim in sami sebi zastavljamo nemogoče cilje in zahteve\, v imenu katerih potem lahko obupujemo\, preklinjamo\, pregorevamo in snemamo romantične komedije. Medčloveški odnosi so najbolj iskren odraz nas samih: na videz racionalni\, v resnici pa globoko nenavadni. O tem\, kakšni so in kako se temu smejati\, govori predstava Gospodarji neumnosti v seriji globoko neresnih prizorov. Gospodarji so humoristična tragedija o odnosih – ljubezenskih\, gospodarskih in družbenih. \n– Jure Karas
URL:https://kcjt.si/dogodek/gospodarji-neumnosti/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Abonmaji,Glasba,Trdinov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Gospodarji-neumnosti_Nada-Zgank_4.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260413T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260413T200000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20250813T200531Z
LAST-MODIFIED:20260413T065538Z
UID:10000297-1776110400-1776110400@kcjt.si
SUMMARY:ODPOVEDANA PREDSTAVA - Zakaj sva se ločila
DESCRIPTION:Katarina Morano \nZAKAJ SVA SE LOČILA \nMestno gledališče ljubljansko \nRežiser: Žiga Divjak \nIgrata: Jana Zupančič\, Matej Puc \nPredstava traja 2 uri in 15 minut ter nima odmora. \nFoto: Peter Giodani \n  \nNAJINTIMNEJŠI ZEMLJEVID PARTNERSKEGA ODNOSA DVEH SODOBNIH LJUDI \nČe bi dolgoletni odnos med dvema človekoma lahko prečno prerezali in ga opazovali kot nekakšno materijo\, bi se pred nami verjetno izrisali koncentrični kolobarji\, podobni tistim\, ki jih ugledamo\, ko posekamo drevo – pokazal bi se nanos plasti\, ki so se skozi leta nalagale druga na drugo ali druga ob drugo. To so bila leta in leta in leta občutkov\, dogodkov\, upov\, pričakovanj\, načrtov\, presenečenj\, lahkotnosti\, teže\, pritiskov\, sprememb\, mirovanj\, vzponov\, padcev\, prepirov in sprav. \nV drami Zakaj sva se ločila nas mož in žena popeljeta preko svojih »letnic« – vsak s svoje perspektive nas vodita preko ključnih in naključnih točk iz zgodovine svojega sobivanja\, da bi lahko razumela\, kaj se jima je zgodilo. Kje se skladiščijo vse te na videz drobne zamere in zakaj je pomembno\, kdo je rekel\, da iz avtomata ni treba vzeti parkirnega listka ali da je mleka doma zagotovo dovolj? Kdo je navijal\, da posvojita psa in kdo ga zdaj vodi na sprehod? Kdo po tuširanju nikoli ne pobriše mokrih tal in kdo zna edini pravilno zložiti posodo v pomivalni stroj? Kdo je že takoj rekel\, da je zložljive komarnike nemogoče očistiti in kdo vedno pušča odprte predale? Kdo je nekoč želel objadrati svet\, zdaj pa se mu ne ljubi niti peš iz Spodnje Šiške do središča Ljubljane? Kdo se je včasih ure in ure igral z nečaki\, zdaj se mu pa z lastnim otrokom ne da niti barvati pobarvanke? Kdo je včasih požiral gore knjig\, zdaj pa samo še »skrola« po Instagramu? In zakaj bi imel tisti\, ki si še vedno zna vzeti čas za telovadbo\, pivo ali koncert\, slabo vest\, ker drugi tega pač ne zna? Zakaj se več ne pogovarjata in kako se jima je zgodilo\, da sta se znašla v stereotipu »dnevi so dolgi in leta kratka«? Kdo se je spremenil in kdo je pokazal svoje prave barve? Kakšne leteče sanje sta imela in kje sta pristala? Kako sta sploh prišla do sem?
URL:https://kcjt.si/dogodek/radost/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Abonmaji,Gledališče,Grumov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Zakaj-sva_2000x1250px_foto-Peter-Giodani_3376.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260325T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260325T193000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260223T104654Z
LAST-MODIFIED:20260323T063617Z
UID:10000466-1774467000-1774467000@kcjt.si
SUMMARY:Ansambel "Lah-ov Boris s Prijatelji" - DOGODEK ODPOVEDAN
DESCRIPTION:Obveščamo vas\, da je koncert “Lah-ov Boris s Prijatelji”\, napovedan za 25. 3.\, zaradi nepredvidene osebne situacije enega od nastopajočih odpovedan. \nZahvaljujemo se vam za razumevanje.
URL:https://kcjt.si/dogodek/ansambel-lah-ov-boris-s-prijatelji/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/IMG_20260128_095359_edit_8143155988339.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260324T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260324T193000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20250813T195643Z
LAST-MODIFIED:20260226T094526Z
UID:10000296-1774380600-1774380600@kcjt.si
SUMMARY:Boško in Admira
DESCRIPTION:Slovensko mladinsko gledališče\nRežiserka: Živa Bizovičar\nIgrajo: Primož Bezjak\, Nataša Keser\, Boris Kos\, Kaja Petrovič\, Stane Tomazin \nPredstava traja uro in 50 minut ter nima odmora.\nFoto: Dorian Šilec Petek \n  \nDOKUMENTARNA DRAMA\, V KATERI PRETRESLJIVA VOJNA FOTOGRAFIJA SPODBUDI H GLOBOKIM PREMISLEKOM \nIzhodišče projekta Boško in Admira je vojna fotografija objetega mrtvega para na mostu Vrbanja. Muslimanka Admira Ismić in pravoslavec Boško Brkić sta leta 1993 poskušala zbežati iz okupiranega Sarajeva\, vendar ju je nekaj metrov pred mejo ustrelil še danes neznani ostrostrelec. Dva Američana\, fotograf Mark H. Milstein in novinar Kurt Schork\, sta par kljub nasprotovanju obeh družin poimenovala »sarajevska Romeo in Julija« in iz tragične smrti dveh mladih ljudi ustvarila senzacionalistično zgodbo\, iz njunih trupel pa podobo in simbol ljubezni\, ki jo je pokosila vojna. \nUprizoritev tako bravurozno preide iz začetne kritike pop interpretacij zgodbe\, prek možne interpretacije dejanske zgodbe\, do končnega prizora\, v katerem jo vpne v celovit kontekst svetovnega ustroja\, ne da bi se pri tem na katerikoli točki pretvarjala\, da ve več od sprejemnikov\, več od ljudi\, ki so jo ustvarili. Boško in Admira se izrisuje kot za zdaj najboljše delo Žive Bizovičar in gotovo ena od najboljših uprizoritev Slovenskega mladinskega gledališča zadnjih let.  \n– Benjamin Zajc\, Delo \nPredstava odstre ogromno brutalnih resnic in odpre veliko vprašanj\, na katera ne poda odgovorov in ne nakazuje ‘prave’ poti. Pokaže in dokaže le\, kakšen je svet v resnici\, ujet v zanke s ponavljajočimi se napakami. Pa ga lahko zares spremenimo? Avtorska ekipa je ustvarila pametno\, raziskovalno in močno gledališče\, ki z minimalnimi posegi in skromnimi elementi ustvari polno in čuteče popotovanje tako v emocionalnem\, zgodovinskem kot metaforičnem kontekstu. \n– Taja Lesjak Šilak\, MMC RTV Slovenija
URL:https://kcjt.si/dogodek/bosko-in-admira/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Gledališče,Grumov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Bosko-in-Admira_Dorian-Silec-Petek_2-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260320T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260320T190000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260225T070547Z
LAST-MODIFIED:20260322T134713Z
UID:10000471-1774033200-1774033200@kcjt.si
SUMMARY:Kdor ne skače
DESCRIPTION:KDOR NE SKAČE\nBoris Petkovič / Slovenija / 2025 / 73 min / slovenščina / distribucija: Zavod Kineki \nVzkliki in odmevi slovenske narodne zavesti skozi šport\, spomin in kolektivna čustva. Dokumentarec z arhivskimi posnetki\, osebnimi anekdotami in družbenimi premisleki raziskuje\, kako se narod gradi skozi navijanje ter kaj vse (in koga) pri tem pusti ob strani. \nFilm raziskuje\, kako so se Slovenci kot narod začeli dojemati prek športa – najprej s smučanjem in smučarskimi skoki\, pozneje pa tudi z nogometom. Prek osebne zgodbe avtorja\, ki je iz Bosne prišel v Slovenijo\, razkriva\, kako so športni uspehi postali temelj narodne samozavesti\, večinoma kot nasprotje jugoslovanski identiteti. Kdor ne skače je film o vzponih in padcih narodne zavesti\, o moči in nevarnosti kolektivnih čustev ter o vprašanju: kaj danes pomeni biti Slovenec in ali lahko šport še vedno nosi to breme? \n»Odraščal sem med Bosno in Slovenijo – med identitetami\, jeziki in zastavami. Šport je bil moj prvi potni list. Na smučiščih sem se naučil\, kaj pomeni biti ‘Slovenec’\, na nogometnih igriščih pa sem spoznal vse\, kar v ta okvir ne spada. \nKdor ne skače je moj poskus razumeti\, kako narod gradi samega sebe skozi šport\, kako so smučanje in smučarski skoki postali simbol discipline in čistosti\, medtem ko je bil nogomet odrinjen kot preveč balkanski\, preveč čustven. Te izbire razkrivajo ravno toliko o našem strahu kot o našem ponosu.\nSkozi osebne spomine in ikonične trenutke\, od letečih gričev Planice do evforije košarkarskega naslova leta 2017\, raziskujem\, kaj ostane\, ko navdušenje mine. Ali nas šport še lahko povezuje ali pa je postal le še zgodba\, ki si jo pripovedujemo o tem\, kdo mislimo\, da smo?«– Boris Petkovič
URL:https://kcjt.si/dogodek/kdor-ne-skace/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Kdor-ne-skace_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260319T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260319T203000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260224T080914Z
LAST-MODIFIED:20260320T101540Z
UID:10000469-1773946800-1773952200@kcjt.si
SUMMARY:Junakinja
DESCRIPTION:Junakinja/ Heldin\nPetra Volpe / Švica\, Nemčija / 2025 / 92 min / nemščina\, turščina\, francoščina; slovenski podnapisi / distribucija: Demiurg \nrežija Petra Volpe\, scenarij Petra Volpe\, fotografija Judith Kaufmann\, montaža Hansjörg Weissbrich\, glasba Emilie Levienaise-Farrouch\, produkcija Lukas Hobi\, Reto Schaerli\, igrajo Leonie Benesch\, Sonja Riesen\, Alireza Bayram\, Selma Jamal Aldin\, Urs Bihler\, Margherita Schoch\, Urbain Guiguemdé\, Elisabeth Rolli\, Jürg Plüss\, Lale Yavas\, distribucija Demiurg \n  \nfestivali\, nagrade Berlinale; nominacija za evropsko filmsko nagrado za najboljšo igralko; Deutscher Kamerapreis\, Krafft (nagrada za posebne igralske dosežke); Locarno; Liffe; ožji izbor za oskarja za najboljši mednarodni film \nMedicinska sestra Floria začne nočno izmeno na kirurškem oddelku švicarske bolnišnice. Ena od sodelavk je zbolela\, zato morata s kolegico sami poskrbeti za petindvajset pacientov. Floria stresno delovno rutino obvladuje z neomajno predanostjo in profesionalnostjo\, v oskrbo bolnikov pa vnaša človečnost in toplino. Toda naloge se kopičijo\, nujni primeri se stopnjujejo in noč se kmalu sprevrže v neusmiljeno bitko s časom. Film\, posnet v ritmu napetega trilerja\, spremlja povsem običajno delovno izmeno medicinske sestre v prenatrpani švicarski bolnišnici. Poklon izjemnim ljudem\, ki nas spremljajo v najtežjih trenutkih življenja. \n \nVsaka filmska matineja bo obogatena – s pogovorom\, predavanjem\, predstavitvijo ali klepetom ob kavi.
URL:https://kcjt.si/dogodek/junakinja/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Junakinja_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260319T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260319T170000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260225T070255Z
LAST-MODIFIED:20260225T070345Z
UID:10000470-1773939600-1773939600@kcjt.si
SUMMARY:Hola\, Frida
DESCRIPTION:Hola\, Frida/ Hola\, Frida \nAndré Kadi\, Karine Vézina / Francija\, Kanada / 2024 / 82 min / sinhronizirano / 7+ \nIgriv in barvit film nas popelje v svet deklice\, ki bo nekoč postala znamenita slikarka Frida Kahlo. Radovedna\, domiselna in polna življenja\, Frida vsako preizkušnjo spremeni v pustolovščino. V umetnosti in ustvarjanju pa jo spremljata pogum in divja domišljija.\nrežija André Kadi\, Karine Vézina\, scenarij Anne Bryan\, Sophie Faucher\, Émilie Gabrielle\, André Kadi\, glasba Laetitia Pansanel-Garric\, Olivia Ruiz\, glasovi Saša Mihelčič (Frida)\, Matej Puc (oče)\, Vesna Pernarčić (mama)\, Gašper Jarni (Tonito)\, Maša Drganc (gdč. Gonzales)\, Filip Žunić (Ramon)\, Maja Kunšič (Cristina)\, Damjana Černe (branjevka)\, Blaž Šef (Rafael)\, Primož Pirnat (župan)\, Borut Veselko (branjevec)\, Andrej Fon (Alex)\, Vanja Plut (Josefina)\, Asja Kahrimanovič (Luisa)\, producenti Florence Roche\, André Kadi\, produkcija Tobo Media\, distribucija Fivia \nfestivali\, nagrade Annecy IFF 2024\, Anima IFF Brussels 2024\, Cine Junior Val-de-Marne 2025\, New York CFF 2025\, Stockholm Junior CFF 2025\, My First Festival Spain 2025\, New York CFF 2025\, FIFEM CFF Montreal 2025\, Anima IFF Brussels 2025 (nagrada)\, JEF CFF Vlaanderen 2025\, Kristiansand CFF 2025\, ITFS Stuttgart 2025\, Zlin CFF 2025\, Munich CFF 2025 (posebna omemba)\nvsebina\nMala Frida dneve preživlja na mehiški tržnici\, kjer se brezskrbno potika med stojnicami\, prijateljuje s potepuškim psom in zabava sošolce. A ko ji zdravniki diagnosticirajo otroško paralizo\, se nad njen živahni svet zgrne temen oblak. Toda Frida se ne da. Omejena na štiri stene svoje sobe najde tolažbo v svoji bogati domišljiji\, v oporo pa ji je tudi družina\, ki jo podpira pri vsem\, česar se loti. Ko se Fridino telo okrepi\, jo prav ta notranji svet domišljije in vztrajnosti vodi v barvito\, bogato in ustvarjalno življenje. \nFilm o moči domišljije\, ustvarjanja in umetnosti. »Nikoli nisem slikala sanj\,« pravi Frida. »Upodabljala sem svojo resničnost.«
URL:https://kcjt.si/dogodek/hola-frida-3/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/HOLA-FRIDA_1-2.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260313T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260313T170000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260223T113200Z
LAST-MODIFIED:20260225T072838Z
UID:10000464-1773421200-1773421200@kcjt.si
SUMMARY:Jaz počepnem\, ti poskočiš
DESCRIPTION:Zavod Godot \n  \nRežiser: Tadej Pišek \nIgrata: Mojca Špik in Tadej Pišek \n  \nPredstava traja 40 minut. \nFoto: Primož Klavs \n  \nOTROŠKA BURLESKA S SPOROČILOM O POMENU PRIJATELJSTVA \n  \nPrva otroška gledališka burleska pri nas z naslovom Jaz počepnem\, ti poskočiš je nastala po navdihu starih črno-belih filmov\, ki so brez besed – le z močnim igralskim izrazom in razigrano glasbo – pripovedovali čudovite zgodbe in navduševali množice. \n  \nDramski igralec Tadej Pišek in igralka ter plesalka Mojca Špik nas v zabavni gibalni predstavi (skoraj) brez besed\, predvsem z gibom\, glasbo\, igro in lutkami\, odpeljeta na zabavno popotovanje do iskanja sreče in prijateljstva. Kako hudo je\, kadar človek ostane čisto sam. In kako lepo je\, ko ti nekdo ponudi roko\, da lahko po svetu vandraš v dvoje. Včasih pa se nam prijatelj skrije ali pa smo tako zatopljeni vase\, da ga ne vidimo\, četudi stoji tik pred nami … \n  \nZgodbo je navdihnila istoimenska pesem pesnice in pisateljice Anje Štefan\, avtorsko glasbo pa je napisal skladatelj Marjan Peternel. \n  \n  \n\n\n\nJaz počepnem\, ti poskočiš\,\njaz poprimem\, ti spustiš\,\njaz na levo\, ti na desno\,\njaz pogledam\, ti mižiš. \nJaz sem mlinček\, ti si voda\,\njaz sem moka\, ti si kvas\,\njaz poprimem\, ti poprimeš\nzame\, zate in za nas. \n\n\nPa sva vendar rada skupaj\,\nkot od nekdaj kruh in med\,\nbiti skupaj – to je dvoje\nnajbolj čudežnih besed. \nIn zato smo radi skupaj\,\nskupaj lažje se živi.\nLjubo sonce\, da bi znali\nskupaj tudi v nove dni. \n\n\n\n  \n– Anja Štefan
URL:https://kcjt.si/dogodek/jaz-pocepnem-ti-skocis-3-2-3/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Jaz-pocepnem-ti-poskocis_Primoz-Klavs_1-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260312T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260312T170000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260210T102430Z
LAST-MODIFIED:20260225T075120Z
UID:10000312-1773334800-1773334800@kcjt.si
SUMMARY:Jaz počepnem\, ti poskočiš
DESCRIPTION:Zavod Godot \n  \nRežiser: Tadej Pišek \nIgrata: Mojca Špik in Tadej Pišek \n  \nPredstava traja 40 minut. \nFoto: Primož Klavs \n  \nOTROŠKA BURLESKA S SPOROČILOM O POMENU PRIJATELJSTVA \n  \nPrva otroška gledališka burleska pri nas z naslovom Jaz počepnem\, ti poskočiš je nastala po navdihu starih črno-belih filmov\, ki so brez besed – le z močnim igralskim izrazom in razigrano glasbo – pripovedovali čudovite zgodbe in navduševali množice. \n  \nDramski igralec Tadej Pišek in igralka ter plesalka Mojca Špik nas v zabavni gibalni predstavi (skoraj) brez besed\, predvsem z gibom\, glasbo\, igro in lutkami\, odpeljeta na zabavno popotovanje do iskanja sreče in prijateljstva. Kako hudo je\, kadar človek ostane čisto sam. In kako lepo je\, ko ti nekdo ponudi roko\, da lahko po svetu vandraš v dvoje. Včasih pa se nam prijatelj skrije ali pa smo tako zatopljeni vase\, da ga ne vidimo\, četudi stoji tik pred nami … \n  \nZgodbo je navdihnila istoimenska pesem pesnice in pisateljice Anje Štefan\, avtorsko glasbo pa je napisal skladatelj Marjan Peternel. \n  \n  \n\n\n\nJaz počepnem\, ti poskočiš\,\njaz poprimem\, ti spustiš\,\njaz na levo\, ti na desno\,\njaz pogledam\, ti mižiš. \nJaz sem mlinček\, ti si voda\,\njaz sem moka\, ti si kvas\,\njaz poprimem\, ti poprimeš\nzame\, zate in za nas. \n\n\nPa sva vendar rada skupaj\,\nkot od nekdaj kruh in med\,\nbiti skupaj – to je dvoje\nnajbolj čudežnih besed. \nIn zato smo radi skupaj\,\nskupaj lažje se živi.\nLjubo sonce\, da bi znali\nskupaj tudi v nove dni. \n\n\n\n  \n– Anja Štefan
URL:https://kcjt.si/dogodek/jaz-pocepnem-ti-skocis-3-2-2/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Jaz-pocepnem-ti-poskocis_Primoz-Klavs_1-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260310T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260310T204000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20251009T110653Z
LAST-MODIFIED:20260311T060819Z
UID:10000405-1773171000-1773175200@kcjt.si
SUMMARY:Paradiž
DESCRIPTION:Matteo Spiazzi\nSlovensko ljudsko gledališče Celje\nRežiser: Matteo Spiazzi\nIgrajo: Žan Brelih Hatunić\, David Čeh\, Maša Grošelj\, Lucija Harum\, Aljoša Koltak\, Rastko Krošl\, Urban Kuntarič\, Manca Ogorevc\, Lučka Počkaj\, Tanja Potočnik\, Branko Završan \nPredstava traja uro in 10 minut ter nima odmora.\nFoto: Uroš Hočevar\, SLG Celje \nGRENKA KOMEDIJA – GANLJIVA IN TOPLA PREDSTAVA O ŽIVLJENJU IN POLOŽAJU STAROSTNIKOV \nGrenka komedija Paradiž je umeščena v dom starejših v manjšem kraju in prikazuje življenje skupnosti oskrbovancev\, ki prek ključnih lastnosti ustvarjajo komične zaplete. Tema staranja\, ki jo vpeljuje skozi povezane teme izključenosti\, izoliranosti\, osamljenosti\, smrti\, (ne)izpolnjenosti življenja ter fizičnega in duševnega zdravja\, je avtentična in ne podlega sentimentalnosti. \n  \nZgodbe mozaično gradi iz spominov\, ki starostnikom zbujajo obžalovanje\, strahove\, melanholijo\, pri gledalcih pa zbudijo grenek smeh prepoznave in se sestavijo v rahločuten slavospev tistemu trenutku\, ko ugledamo pomen v vsakdanjem drvenju pogosto podcenjenih vrednot\, saj o vrednosti življenja razpravlja z edinega merodajnega položaja – na koncu časovnega traku\, v bližini smrti. S te pozicije se skozi občutljivo prizmo bioetike dotakne tudi posameznikove pravice do končanja trpljenja in bolečine. \nParadiž je neverbalna predstava\, temelji na igri z masko v maniri Spiazzijeve specializacije – commedie dell’arte. Za njen slog z uporabo polnih mask je značilna komičnost\, tokrat obtesana s temo grenkega priokusa. Avtor želi opozoriti na nenadzorovano odtekanje samoumevnega časa (življenja)\, ki ga v vsakdanjem služenju kapitalu preživljamo precej nekakovostno\, k vrednim stvarem pa pristopamo instantno\, nestrpno\, raztreseno. Kdaj smo na primer nazadnje sedli na udoben stol in se brez besed zazrli skozi okno? \nNagrade: \n\n žlahtna komedija po izboru strokovne žirije na 32. Dnevih komedije\, Celje\, 2024\,\n žlahtna komedija po izboru občinstva na 32. Dnevih komedije\, Celje\, 2024\,\n velika nagrada Večernjega lista za najboljšo predstavo v celoti na 48. Dnevih satire Fadila Hadžića\, Zagreb\, 2024.
URL:https://kcjt.si/dogodek/paradiz-4/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/web-paradiz-foto-uros_hocevar-kolektiff_uh10570__large.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260309T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260309T113000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260223T130142Z
LAST-MODIFIED:20260311T060936Z
UID:10000468-1773050400-1773055800@kcjt.si
SUMMARY:Junakinja
DESCRIPTION:Junakinja/ Heldin\nPetra Volpe / Švica\, Nemčija / 2025 / 92 min / nemščina\, turščina\, francoščina; slovenski podnapisi / distribucija: Demiurg \nrežija Petra Volpe\, scenarij Petra Volpe\, fotografija Judith Kaufmann\, montaža Hansjörg Weissbrich\, glasba Emilie Levienaise-Farrouch\, produkcija Lukas Hobi\, Reto Schaerli\, igrajo Leonie Benesch\, Sonja Riesen\, Alireza Bayram\, Selma Jamal Aldin\, Urs Bihler\, Margherita Schoch\, Urbain Guiguemdé\, Elisabeth Rolli\, Jürg Plüss\, Lale Yavas\, distribucija Demiurg \n  \nfestivali\, nagrade Berlinale; nominacija za evropsko filmsko nagrado za najboljšo igralko; Deutscher Kamerapreis\, Krafft (nagrada za posebne igralske dosežke); Locarno; Liffe; ožji izbor za oskarja za najboljši mednarodni film \nMedicinska sestra Floria začne nočno izmeno na kirurškem oddelku švicarske bolnišnice. Ena od sodelavk je zbolela\, zato morata s kolegico sami poskrbeti za petindvajset pacientov. Floria stresno delovno rutino obvladuje z neomajno predanostjo in profesionalnostjo\, v oskrbo bolnikov pa vnaša človečnost in toplino. Toda naloge se kopičijo\, nujni primeri se stopnjujejo in noč se kmalu sprevrže v neusmiljeno bitko s časom. Film\, posnet v ritmu napetega trilerja\, spremlja povsem običajno delovno izmeno medicinske sestre v prenatrpani švicarski bolnišnici. Poklon izjemnim ljudem\, ki nas spremljajo v najtežjih trenutkih življenja. \n \nVsaka filmska matineja bo obogatena – s pogovorom\, predavanjem\, predstavitvijo ali klepetom ob kavi.
URL:https://kcjt.si/dogodek/junakinja-2/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:ArtKino,Film,Film&druženje
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Junakinja_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260307T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260307T193000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260130T112935Z
LAST-MODIFIED:20260309T072612Z
UID:10000460-1772911800-1772911800@kcjt.si
SUMMARY:Trio Vivere
DESCRIPTION:Matjaž Robavs\, Aljaž Farasin in Rok Ferenčak – so priznani operni pevci s profesionalno izobrazbo in dolgoletnimi izkušnjami v svetu glasbe (se še spomnite Tria Eroika?). Živijo svoje najiskrenejše poslanstvo\, skozi pesmi se dotikajo najlepših notranjih svetov in tako skupaj z vami raziskujejo glasbeno umetnost. Ne glede na to\, kje in na kako velikem odru stojijo\, jih usmerja le ena misel: pričarati iskrene občutke in splesti nove glasbene spomine pri poslušalcih.« \nS harmonijami profesionalno izobraženih moških glasov izvajajo lastne avtorske pesmi ter priredbe domačih in svetovnih uspešnic. Pesmi različnih žanrov plemenitijo izkušnje in zrelost na eni strani ter mladost in igrivost na drugi. Vedno pa je v ospredju kakovost\, ki zadovolji še tako zahtevno občinstvo. \nV čast jim je\, da tudi priredbam znanih skladb (Dan Ljubezni\, Ko mene več ne bo\, Julija\, Solinar\, Lahko noč\, Piran\, O sole mio\, Granada\, Nessun dorma …) vdahnemo nekaj nove magije. A najraje se predstavijo z njihovimi avtorskimi skladbami.
URL:https://kcjt.si/dogodek/trio-vivere/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/vivere2_bg2-logo-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260224T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260224T100000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260122T124640Z
LAST-MODIFIED:20260223T061538Z
UID:10000458-1771927200-1771927200@kcjt.si
SUMMARY:Elvis Škorc
DESCRIPTION:ELVIS ŠKORC \nBoris Jurjaševič / igrajo: Manca Dorrer\, Maks Peštaj Zevnik\, Kiara Kenig\, Iva Krajnc Bagola\, Matej Puc\, Marko Mandić\, Zvezdana Mlakar\, Gojmir Lešnjak Gojc\, Frida Bratuš\, Hana Majdič\, Tilen Kolbe\, Arne Duhovnik\, Til Pučko\, Emil Kulović\, Ksenija Mišič / Slovenija / 2025 / 91 min / slovenščina / 7 + / distribucija: Cinemania group \nMladinski film o odraščanju\, odnosih z vrstniki ter starši\, prvi ljubezni in prijateljstvu. \nCelovečerni mladinski-družinski film ELVIS ŠKORC na duhovit način predstavlja zapleten svet štirinajstletnika\, ki že od malega ve\, da bo izumitelj. \nElvis Škorc išče svoje mesto doma v ločeni družini in med šolskimi klopmi\, kjer je pogosto tarča razrednih nasilnežev / vrstniškega nasilja. Elvis počasi dozoreva in spoznava\, kaj je v življenju zares pomembno. Film je posnet po istoimenski knjižni uspešnici o sodobnem slovenskem Jadranu Krtu\, za katerega ja Janja Vidmar prejela številne nagrade. \n Film je posnet po istoimenski knjižni uspešnici o sodobnem slovenskem Jadranu Krtu\, za katerega je Janja Vidmar prejela številne nagrade. \n  \nVir: Cinemania group in Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/elvis-skorc/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film,Počitniška matineja
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/get_image.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260223T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260223T100000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260122T124328Z
LAST-MODIFIED:20260223T061530Z
UID:10000457-1771840800-1771840800@kcjt.si
SUMMARY:Moja žirafa
DESCRIPTION:MOJA ŽIRAFA / Dikkertje Dap \nBarbara Bredero / Nizozemska\, Nemčija\, Belgija / 2017 / 74 min / pripovedovanje v slovenščini / 5 + / distribucija: Fivia \nFilm o neobičajnem prijateljstvu med dečkom in žirafo ter vznemirljivih spremembah\, ki jih prinese vstop v šolo. \nDani Debeljak se je rodil na isti dan kot njegov najboljši prijatelj Raf\, žirafa. Raf živi v živalskem vrtu\, njegov oskrbnik pa je Danijev dedek. Dani in Raf sta nerazdružljiva\, prav vse si morata deliti. Dani praznuje rojstni dan\, zdaj je dovolj velik\, da gre lahko v šolo. Težave se začno\, ko deček ugotovi\, da žirafa ne bo šla z njim\, saj v šoli ni prostora za tako velike učence. Dani v šoli naveže nova prijateljstva\, a Rafa vseeno močno pogreša. Tudi Raf ga zelo pogreša in si želi\, da bi šel lahko z njim v šolo. Dani dobi idejo … \n zanimivosti\nOtroci na Nizozemskem gredo v šolo\, ko imajo 4 leta. Dani Debeljak v filmu zato praznuje svoj 4. rojstni dan. \nRobo-žirafo sta ustvarila umetnika\, ki izdelujeta posebne filmske maske in efekte\, Rob in Erik Hillenbrink. Zanjo sta uporabila kar 140 servo-motorjev in je bila največja stvar\, ki sta jo kdaj zgradila. Pred izdelavo žirafe sta morala proučiti njeno hojo\, kožo\, teksturo in opraviti veliko meritev\, za samo izdelavo pa sta potrebovala tri mesece. \nVir: Fivia in Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/3302/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film,Počitniška matineja
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/20050-dikkertje-dap-28-lemming-film-800x450-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260222T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260222T190000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260204T122046Z
LAST-MODIFIED:20260216T061156Z
UID:10000463-1771786800-1771786800@kcjt.si
SUMMARY:Exodus 1945: Naša kri
DESCRIPTION:EXODUS 1945: NAŠA KRI \nIgrajo: Jernej Kuntner\, Matevž Müller\, Alenka Tetičkovič\, Robert Prebil\, Maša Tiselj\, Valerija Trček\,\nKrištof M. Čušin\, Luke Bischof in drugi. \nMaj 1945\, Ljubljana. Po koncu 2. svetovne vojne in komunističnemu prevzemu oblasti veliko nasprotnikov komunizma zapušča Jugoslavijo\, umikajo se na avstrijsko Koroško k zaveznikom Angležem. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Njuna načela in vest so na preizkušnji\, ko se soočita s kruto resnico\, da vseh ne moreta rešiti – preživetje enih bo pomenilo smrt drugih.
URL:https://kcjt.si/dogodek/exsodus-nasa-kri-1945/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Fiume-o-morte.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260220T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260220T190000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260122T122907Z
LAST-MODIFIED:20260223T061521Z
UID:10000456-1771614000-1771614000@kcjt.si
SUMMARY:To je rop!
DESCRIPTION:TO JE ROP! \nrežija: Gregor Andolšek / scenarij: Miha Zbašnik\, Gregor Andolšek\, Marko Bratuš / igrajo: Stane Tomazin\, Gregor Čušin\, Uroš Smolej\, Tijana Zinajić / Slovenija / 2024 / 82 min / distribucija: Gustav film \nRajko je poklicni čarovnik\, ki si med nastopom zlomi roko\, a mu njegova zavarovalnica Tangenta zaradi birokratske napake ne želi izplačati zavarovalnine. Ogorčen nad krivico mu v bran stopi le zavarovalniški agent Marcel\, ki mu omogoči sestanek z direktorjem Tangente. Marcel v navalu jeze ugrabi direktorja in kmalu se vsi skupaj znajdejo na begu. \n»To je rop! je film o boju slehernika\, ki se znajde pred neusmiljenim sistemom\, ki mu ni kos. Film si predstavljam kot mešanico žanrov\, ki jih imam rad; komedije\, a hkrati tudi kriminalke\, filma ceste … \nPo filmu bo pogovor z ustvarjalci filma. \n  \nBesedilo: Gustav film
URL:https://kcjt.si/dogodek/to-je-rop/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/to-je-rop.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260218T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260218T193000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20250813T201219Z
LAST-MODIFIED:20260122T072609Z
UID:10000298-1771443000-1771443000@kcjt.si
SUMMARY:Županova Micka
DESCRIPTION:Prešernovo gledališče Kranj \nRežiser: Vito Taufer \nIgrajo: Vesna Pernarčič\, Borut Veselko\, Darja Reichman\, Tine Oman k. g.\, Rok Vihar k. g.\, Matjaž Višnar k. g.\, Pavel Rakovec k. g.\, Robert Kavčič k. g.\, Ciril Roblek k. g. \n  \nPredstava traja 60 minut in nima odmora. \nFoto: Damijan Švarc \n  \nUPRIZORITEV\, KI SE Z LAHKOTNO\, VIRTUOZNO RADOVEDNOSTJO IN PREFINJENO IRONIJO \nUKVARJA Z RESNIMI STEREOTIPI O ČLOVEŠKI NARAVI IN DRUŽBI \n  \nŽupanova Micka\, izvirna v narodnostnem nasprotju med kmečkim življem in plemstvom ter zgrajena na preprosti intrigi\, ki nadaljuje tradicijo klasične evropske komedije\, je prvi dramski poskus slovenskega dramatika\, zgodovinarja in šolnika Antona Tomaža Linharta (1756–1795) v slovenščini in prvo slovensko dramsko besedilo. Linhart jo je priredil iz predloge avstrijskega dramatika Josefa Richterja Podeželski mlin. Prvič je bila uprizorjena leta 1789 v Stanovskem gledališču na Kongresnem trgu v Ljubljani v predhodnici zgradbe\, v kateri danes domuje Slovenska filharmonija. \n  \nRežiser Vito Taufer je Micko otel prislovične zaprašenosti prvega slovenskega besedila\, ji zabrisal večno poudarjanje poteze razrednega antagonizma in iz komediografove preprostejše veseloigre ustvaril odrsko\, človeško in socialno domišljeno predstavo. Ta z ostro stiliziranimi dramskimi značaji in zapleti bistroumno hudomušno in blago nostalgično spregovori o trajnejših lastnostih in življenjskih gibalih v nas. \n  \nPredstava je bila premierno uprizorjena leta 2001\, navdušila pa je občinstvo v različnih krajih po Sloveniji\, očarala zamejske Slovence in gledalce v Srbiji ter se za večno vpisala v srca obiskovalcev na festivalih v Venezueli\, Dominikanski republiki in Argentini. Do danes je doživela več kot 300 ponovitev. \n  \nNAGRADI: \n\nvelika nagrada za najboljšo uprizoritev v celoti na 32. Tednu slovenske drame (Kranj\, 2002)\,\nnagrada zlati brk Roku Viharju za vlogo Anžeta na 11. Dnevih Zorana Radmilovića (Zaječar\, Srbija\, 2002).
URL:https://kcjt.si/dogodek/zupanova-micka/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Gledališče,Grumov abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Zupanova-Micka_Damijan-Svarc_4_____________.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260214T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260214T200000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260122T122457Z
LAST-MODIFIED:20260122T122649Z
UID:10000455-1771099200-1771099200@kcjt.si
SUMMARY:Milost
DESCRIPTION:MILOST / La grazia \nPaolo Sorrentino / Italija / 2025 / 132 min / italijanščina; slovenski podnapisi / distribucija: Fivia \nMariano de Santis je predsednik Italije. Je vdovec in katolik. Ima hčerko Doroteo\, ki je pravnica\, tako kot on. Ko se njegov mandat približuje koncu in že razmišlja o življenju po upokojitvi\, na mizo dobi dve pomembni zadevi. Oba problema postavita na preizkušnjo njegov čut za moralo\, hkrati pa mora na novo premisliti svoje osebno življenje. Ob vseh dvomih\, ki ga prevevajo\, bo de Santis moral sprejeti odločitev. To pa je ob globokem smislu za odgovornost točno tisto\, kar bo ta izjemni italijanski predsednik storil. \nToni Servillo je za vlogo v filmu Milost Paola Sorrentina Filmskem festivalu v Benetkah leta 2025 prejel nagrado za najboljšega igralca.
URL:https://kcjt.si/dogodek/milost/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/43386-milost_2-800x533-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260214T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260214T180000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260122T122300Z
LAST-MODIFIED:20260122T122302Z
UID:10000454-1771092000-1771092000@kcjt.si
SUMMARY:Bila je samo nesreča
DESCRIPTION:BILA JE SAMO NESREČA / Yek tasadef sadeh \nJafar Panahi / Iran\, Luksemburg\, Francija / 2025 / 103 min / perzijščina; slovenski podnapisi / distribucija: Fivia \nMoški\, ki se vozi v avtu z nosečo ženo in hčerko\, zbije potepuškega psa. Majhna nesreča sproži niz nepričakovanih posledic …Počasi tleči\, ovinkasti moralni triler\, ki ga je Jafar Panahi zgradil na lastnih zaporniških izkušnjah\, zastavlja kompleksna vprašanja o maščevanju\, travmi in odpuščanju\, pri tem pa ves čas ohranja smisel za trpki humor. Zlata palma v Cannesu. \nFilm je bil odlikovan z nagrado zlata palma na Filmskem festivalu v Cannesu 2025.
URL:https://kcjt.si/dogodek/bila-je-samo-nesreca/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Bila-je-samo-nesreca_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260213T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260213T190000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260204T095020Z
LAST-MODIFIED:20260216T082201Z
UID:10000461-1771009200-1771009200@kcjt.si
SUMMARY:Noro (Dogodek ob valentinovem prazniku)
DESCRIPTION:• Dogodek ob valentinovem prazniku (po projekciji filma bo sledilo druženje ob kozarcu penine) \nNORO / Follemente \nPaolo Genovese / Italija / 2025 / 97 min / italijanščina; slovenski podnapisi / distribucija: Demiurg \nLara\, stara okoli petintrideset let\, je simpatična\, neorganizirana\, ustvarjalna\, neodvisna in naivna. V življenju je že večkrat ljubila in bila razočarana\, padla je in se spet pobrala. Kdo ve\, morda pa bo Piero tisti … Piero\, nekaj čez štirideset\, ima tako kot vsi mi zapleteno preteklost in negotovo prihodnost – trenutno pa ga spravlja v zadrego dejstvo\, da ga je Lara na prvi zmenek povabila kar k sebi domov. A če se moški zaradi vabila na večerjo odpove ogledu pomembne nogometne tekme\, to morda  vendarle nekaj pomeni … Naš um je natrpan kraj – v vsakem izmed nas živi več osebnosti\, ki so v nenehnem konfliktu. Razumne\, romantične\, instinktivne\, včasih nore … Toda katera bo imela zadnjo besedo? Zabavna romantična komedija nas odpelje v misli moškega in ženske na prvem zmenku\, da bi razkrila mehanizme\, ki usmerjajo naša dejanja. Uspešnica Liffa 2025. \n»Koliko osebnosti imamo? S koliko vidiki svojega značaja se moramo soočiti\, ko sprejemamo neko odločitev? In koliko notranjih bitk poteka v naših glavah\, ko je to odločanje neprijetno\, zapleteno\, mučno ali tvegano? To je izhodišče naše komedije\, ki želi raziskati in prikazati notranje konflikte\, s katerimi se srečujemo\, ko sprejemamo pomembne odločitve – še posebej tiste\, ki lahko naše življenje naredijo čudovito ali neznosno: namreč romantične. \nNe spremljamo pa le dogajanja v resničnem svetu\, ampak vstopimo v njuni glavi\, da bi odkrili\, kako se oblikujejo naše misli in čustva; da bi raziskali skrivnostne in nepredvidljive mehanizme\, ki vsakega izmed nas vodijo pri odločitvi o vsaki gesti\, dejanju\, besedi ali odnosu – še preden ti postanejo resničnost.\nRazlične osebnosti\, ki živijo v nas\, bodo končno dobile svoj glas; a ne le to\, dobile bodo telo iz mesa in kosti\, pa tudi simbolni prostor\, kjer se bodo soočale in spopadale; prostor\, ki predstavlja metaforo za vsebino naših možganov; sobo\, polno predmetov\, igrač\, dokumentov\, spominov\, fotografij in vsega\, kar se v naših glavah nabere v teku življenja. Lahko se bodo svobodno izrazile; videli jih bomo\, kako razpravljajo in se prepirajo\, veselijo in jokajo; kako se pustijo dotakniti dogodkom v tej zgodbi.«\n– Paolo Genovese \nBesedilo: Demiurg in Kinodvor
URL:https://kcjt.si/dogodek/noro-dogodek-ob-valentinovem-prazniku/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Noro_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260213T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260213T170000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260204T095323Z
LAST-MODIFIED:20260204T095326Z
UID:10000453-1771002000-1771002000@kcjt.si
SUMMARY:Medo in pujsi
DESCRIPTION:MEDO IN PUJSI \nLutkovno gledališče Ljubljana\nRežiser: Mare Bulc\nIgrata: Matevž Müller\, Brane Vižintin \nPredstava traja 45 minut.\nFoto: Jaka Varmuž \nLUTKOVNA PREDSTAVA Z LJUBKIMI ZAPLETI \nMedo in Pujsi sta iz revije Cicido in istoimenskih slikanic založbe Mladinska knjiga skočila še na gledališki oder in zaživela v lutkovni predstavi za najmlajše. Najboljša prijatelja tudi v gledališki uprizoritvi živita skupaj. Njun dom je mala hiška na vrhu stolpnice\, pod katero je njuno najljubše otroško igrišče. \nMedo je potrpežljiv\, preudaren in redoljuben\, mlajši Pujsi pa živahen\, igriv in malce nepremišljen. Simpatična junaka se na nov način soočita z (ne)vsakdanjimi pripetljaji in poučnimi prigodami. Njuna drugačnost je neusahljiv vir ljubkih zapletov\, ki jih njuno iskreno prijateljstvo vsakič znova razreši. \n  \n\n\n\nTale dan začel se je\nzelo lepo\, zelo lepo.\nLepo pozdravljeni ste vsi\,\nki na predstavo ste prišli.\n \nJaz sem Medo dobrovoljec\,\nrad pospravljam\, rad imam red\,\nrad imam tudi medenjake\nin naloge brez napake.\n(Najrajši imam pa Pujsija.)\n \nJaz sem Pujsi radovednež\,\nvse na hitro naredim\,\nče sem jezen\, se namrščim\, glasno rečem:\nTega nočem\, ne\, ne\, ne!\nVsak od nas je včasih Pujsi\,\njeza v glavi nam zavre\,\nkrulimo in cepetamo:\nTega nočem! Ne\, ne\, ne!\n \nA čez nekaj že trenutkov\nslaba volja izpuhti\,\nko v objemu srček spozna\,\nnajlepše imeti je prijatelja.Takrat naš srček spozna\,\nnajlepše imeti je rad – prijatelja.
URL:https://kcjt.si/dogodek/medo-in-pujsi-5/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Medo-in-pujsi_Jaka-Varmuz_2-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260212T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260212T170000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260127T062646Z
LAST-MODIFIED:20260204T095248Z
UID:10000452-1770915600-1770915600@kcjt.si
SUMMARY:Medo in pujsi
DESCRIPTION:MEDO IN PUJSI \nLutkovno gledališče Ljubljana\nRežiser: Mare Bulc\nIgrata: Matevž Müller\, Brane Vižintin \nPredstava traja 45 minut.\nFoto: Jaka Varmuž \nLUTKOVNA PREDSTAVA Z LJUBKIMI ZAPLETI \nMedo in Pujsi sta iz revije Cicido in istoimenskih slikanic založbe Mladinska knjiga skočila še na gledališki oder in zaživela v lutkovni predstavi za najmlajše. Najboljša prijatelja tudi v gledališki uprizoritvi živita skupaj. Njun dom je mala hiška na vrhu stolpnice\, pod katero je njuno najljubše otroško igrišče. \nMedo je potrpežljiv\, preudaren in redoljuben\, mlajši Pujsi pa živahen\, igriv in malce nepremišljen. Simpatična junaka se na nov način soočita z (ne)vsakdanjimi pripetljaji in poučnimi prigodami. Njuna drugačnost je neusahljiv vir ljubkih zapletov\, ki jih njuno iskreno prijateljstvo vsakič znova razreši. \n  \n\n\n\nTale dan začel se je\nzelo lepo\, zelo lepo.\nLepo pozdravljeni ste vsi\,\nki na predstavo ste prišli.\n \nJaz sem Medo dobrovoljec\,\nrad pospravljam\, rad imam red\,\nrad imam tudi medenjake\nin naloge brez napake.\n(Najrajši imam pa Pujsija.)\n \nJaz sem Pujsi radovednež\,\nvse na hitro naredim\,\nče sem jezen\, se namrščim\, glasno rečem:\nTega nočem\, ne\, ne\, ne!\nVsak od nas je včasih Pujsi\,\njeza v glavi nam zavre\,\nkrulimo in cepetamo:\nTega nočem! Ne\, ne\, ne!\n \nA čez nekaj že trenutkov\nslaba volja izpuhti\,\nko v objemu srček spozna\,\nnajlepše imeti je prijatelja.Takrat naš srček spozna\,\nnajlepše imeti je rad – prijatelja.
URL:https://kcjt.si/dogodek/medo-in-pujsi-4/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Gledališče,Mojčin abonma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Medo-in-pujsi_Jaka-Varmuz_2-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260209T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260209T100000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260119T093223Z
LAST-MODIFIED:20260209T103831Z
UID:10000448-1770631200-1770631200@kcjt.si
SUMMARY:Hola\, Frida
DESCRIPTION:Hola\, Frida/ Hola\, Frida\nAndré Kadi\, Karine Vézina / Francija\, Kanada / 2024 / 82 min / sinhronizirano / 7+ \nIgriv in barvit film nas popelje v svet deklice\, ki bo nekoč postala znamenita slikarka Frida Kahlo. Radovedna\, domiselna in polna življenja\, Frida vsako preizkušnjo spremeni v pustolovščino. V umetnosti in ustvarjanju pa jo spremljata pogum in divja domišljija.\n\nrežija André Kadi\, Karine Vézina\, scenarij Anne Bryan\, Sophie Faucher\, Émilie Gabrielle\, André Kadi\, glasba Laetitia Pansanel-Garric\, Olivia Ruiz\, glasovi Saša Mihelčič (Frida)\, Matej Puc (oče)\, Vesna Pernarčić (mama)\, Gašper Jarni (Tonito)\, Maša Drganc (gdč. Gonzales)\, Filip Žunić (Ramon)\, Maja Kunšič (Cristina)\, Damjana Černe (branjevka)\, Blaž Šef (Rafael)\, Primož Pirnat (župan)\, Borut Veselko (branjevec)\, Andrej Fon (Alex)\, Vanja Plut (Josefina)\, Asja Kahrimanovič (Luisa)\, producenti Florence Roche\, André Kadi\, produkcija Tobo Media\, distribucija Fivia \nfestivali\, nagrade Annecy IFF 2024\, Anima IFF Brussels 2024\, Cine Junior Val-de-Marne 2025\, New York CFF 2025\, Stockholm Junior CFF 2025\, My First Festival Spain 2025\, New York CFF 2025\, FIFEM CFF Montreal 2025\, Anima IFF Brussels 2025 (nagrada)\, JEF CFF Vlaanderen 2025\, Kristiansand CFF 2025\, ITFS Stuttgart 2025\, Zlin CFF 2025\, Munich CFF 2025 (posebna omemba) \n\nvsebina\nMala Frida dneve preživlja na mehiški tržnici\, kjer se brezskrbno potika med stojnicami\, prijateljuje s potepuškim psom in zabava sošolce. A ko ji zdravniki diagnosticirajo otroško paralizo\, se nad njen živahni svet zgrne temen oblak. Toda Frida se ne da. Omejena na štiri stene svoje sobe najde tolažbo v svoji bogati domišljiji\, v oporo pa ji je tudi družina\, ki jo podpira pri vsem\, česar se loti. Ko se Fridino telo okrepi\, jo prav ta notranji svet domišljije in vztrajnosti vodi v barvito\, bogato in ustvarjalno življenje. \nFilm o moči domišljije\, ustvarjanja in umetnosti. »Nikoli nisem slikala sanj\,« pravi Frida. »Upodabljala sem svojo resničnost.« \n  \nPo projekciji filma Hola\, Frida se bosta z udeleženci pogovarjali: \n– Duška Vlašič\, profesorica likovne umetnosti\, ki ima bogate izkušnje na področju likovne pedagogike in animiranega filma ter \n– Jasna Kocuvan\, kustosinja Dolenjskega muzeja\, ki bo osvetlila življenje in delo Fride Kahlo ter njen pomen in mesto v moderni likovni umetnosti. \n\n\n\n\n\nVsaka filmska matineja bo obogatena – s pogovorom\, predavanjem\, predstavitvijo ali klepetom ob kavi.
URL:https://kcjt.si/dogodek/hola-frida-2/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:Film,Film&druženje
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/HOLA-FRIDA_1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T190000
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20260128T134759Z
LAST-MODIFIED:20260209T103849Z
UID:10000459-1770577200-1770577200@kcjt.si
SUMMARY:Vivat Kozina
DESCRIPTION:Ob Prešernovem dnevu bo vstop na projekcijo filma brezplačen. \nVivat Kozina je film posnet v počastitev stoletnice rojstva slovenskega skladatelja in dirigenta\, pisatelja in publicista\, pedagoga in prevajalca Marijana Kozine. Portret sestavljajo pripovedi poznavalcev\, sodelavcev in sorodnikov\, znancev in prijateljev pokojnega umetnika. O Kozinovem življenju in delu govorijo poznavalci zgodovinskih\, socialnih in kulturnih razmer ter ustvarjalnih silnic v prvi polovici dvajsetega stoletja\, zgodovinarji\, muzikologi in kulturologi. \n\n\n\n\n\n\nRežija: Filip Robar-Dorin\nzasedba: Marjan Kozina\, Bojan Arh\, Boštjan Frantar 
URL:https://kcjt.si/dogodek/vivat-kozina/
LOCATION:Trdinova dvorana
CATEGORIES:ArtKino,Film
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Izdelek-brez-naslova-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260208
DTEND;VALUE=DATE:20260329
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20250826T114229Z
LAST-MODIFIED:20250826T131313Z
UID:10000377-1770508800-1774742399@kcjt.si
SUMMARY:Janko Orač
DESCRIPTION:Janko Orač ustvarja v polju slikarstva\, risbe\, grafike in prostorskih postavitev in je v svoji petinštiridesetletni karieri prejel številna priznanja doma in v tujini. Je eden najbolj prepoznanih slovenskih likovnih ustvarjalcev iz Novega mesta. \n  \nV Galeriji Kocka predstavlja svoje delo na področju slikarstva\, s katerim prepleta tudi svojo bogato grafično izraznost. Njegova dela izkazujejo suverenost in umetniško zrelost\, izraženo skozi izjemno kakovostne cikle. V razpetosti med slikarstvom in umetniško grafiko gradi dela z zanj značilnim rokopisom ritmičnega plastenja barv in barvnih nanosov na površino ter razvrščanja znakov in simbolov znotraj slikovnega polja pri gradnji in uravnoteženju kompozicijske celote. \n  \nObrazstavna dejavnost: ogled razstave in likovna ustvarjalnica Barvna sled/barvna monotipija z vodo in vodnimi barvami. Na delavnici bodo udeleženci ustvarjali odtise barv z uporabo vode in dotika. Tehnika monotipije spodbuja občutek za barvo\, gibanje\, opazovanje in čudenje nad naključjem. \n  \n(Produkcija Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/janko-orac-2/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:srednje šole,Vizualna umetnost,vrtec in 1. do 3. razred OŠ
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/GALERIJA_KOCKA_JANKO_ORAC-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260205
DTEND;VALUE=DATE:20260328
DTSTAMP:20260418T204045
CREATED:20250814T143229Z
LAST-MODIFIED:20260305T071849Z
UID:10000338-1770249600-1774655999@kcjt.si
SUMMARY:Janko Orač: Časovne usedline
DESCRIPTION:Vljudno vabljeni.\n\n\nGALERIJA KOCKA je odprta:\npon–pet: 7.00–21.00\nsob: 16.00–21.00 ////\n\nSlikarstvo Janka Orača se razkriva kot prostor plastenja\, spomina in počasnega gledanja. Njegova dela ne nagovarjajo z neposredno podobo\, temveč z materialnostjo\, barvo in tišino\, v kateri se pomen razpira postopoma. Razstava v Galeriji Kocka prinaša nova slikarska platna\, tudi večje formate\, v katerih se srečujejo grafični odtis\, akrilna plast in oljna globina. \n  \n*** \nJanko Orač\, diplomirani slikar in univerzitetni specialist grafik\, je rojen 3. junija 1958 v Celju\, otroštvo pa je preživel v Zibiki. Leta 1997 je diplomiral na Šoli za risanje in slikanje\, visoki strokovni šoli v Ljubljani\, pri prof. Dušanu Kirbišu. Zaključil je podiplomski študij umetniške grafike na ALU v Zagrebu pri prof. Nevenki Arbanas ter pridobil naziv univerzitetni specialist grafik. \nNajobsežnejše preglede svojega zdaj že več kot petinštiridesetletnega ustvarjalnega dela je imel leta 1999 in 2008 v Galeriji Dolenjskega muzeja Novo mesto\, leta 2002 v Galeriji sodobne umetnosti v Celju\, leta 2011 v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu in leta 2018 pregledno razstavo grafik v Jakčevem domu\, Dolenjski muzej Novo mesto. Za svoja dela je prejel številna priznanja doma in v tujini. \nUstvarja na področju slikarstva\, risbe\, grafike in prostorskih postavitev. Med letoma 2003 in 2016 je bil likovni urednik revije Rast. Je avtor in ustanovitelj likovnih simpozijev Novomeški likovni dnevi\, Zibika – Tinsko in Valvasorjevi mednarodni grafični dnevi. \nŽivi in ustvarja v Novem mestu in Zibiki. Je član DLUD in ZDSLU. Vrsto let se udeležuje slikarskih kolonij in simpozijev po Sloveniji in v tujini (Hrvaška\, Poljska\, Avstrija\, Bosna in Hercegovina\, Španija). V zadnjih letih je bil gost številnih grafičnih bienalov in trienalov v tujini (Split\, Livno\, Bitola\, Varna\, Pariz\, Podgorica) ter drugih mednarodnih razstav. \n  \n*** \nGoran Milovanović: Slikarsko polje kot prostor časovnih usedlin \nUmetniška izraznost Janka Orača že desetletja vztraja v polju grafike in slikarstva\, kjer se njegov likovni jezik oblikuje skozi premišljeno plastenje in kjer dokončano umetniško delo ni trenutni izraz\, temveč rezultat dolgotrajnega procesa usedanja. Njegova dela ne izhajajo iz impulzivne geste\, temveč iz premišljenega\, skoraj meditativnega odnosa do slikovne površine\, ki jo avtor razume kot polje spomina\, materialnega časa in zaznavnega trajanja. Oračev opus se izogiba mimetični reprezentaciji\, a kljub temu ohranja tesno vez z izkušnjo narave – sicer ne kot neposrednim motivom\, temveč kot strukturnim in ritmičnim principom\, kjer občasno doda kakšen predmetni fragment\, ki ima narativno funkcijo znaka. Značilna večplastna gradnja slikovnega polja\, ki pogosto spominja na kolaž\, je ena temeljnih konstant njegovega ustvarjanja. Kolažiranje pri Oraču ni zgolj tehnični postopek ali formalni citat modernistične tradicije\, temveč način mišljenja gradnje slikovnega polja. Fragmenti\, nanosi\, praskanja\, prekrivanja in ponovna razkrivanja ustvarjajo vtis arheološke plastičnosti\, kjer posamezne sledi niso izbrisane\, temveč ostajajo prisotne kot usedline preteklih odločitev. Njegovih umetnin tako običajno ne beremo kot zaključene celote\, temveč kot polje napetosti med vidnim in skritim\, med prisotnostjo in odsotnostjo. Delujejo kot časovne zakladnice naplastenih usedlin in hkrati ponavljajoča se vez med Oračevimi cikli.\nPo uspešni veliki razstavi grafik na gradu Rajhenburg se Orač v začetku leta 2026 v Galeriji Kocka Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu ponovno predstavlja s slikarskimi platni\, tokrat prvič tudi z dvema večjima slikama dimenzij 180 × 250 cm. To je pri njegovi gradnji slikarske ploskve precej pomemben podatek – kar vemo\, da praviloma ne funkcionira –\, temveč predvsem za drugačne\, nove kompozicijske napetosti in notranji dialog elementov\, ki zgradijo sliko v zaključeno celoto. Čeprav tokrat ne moremo govoriti o izrazitem odstopanju barvne palete od zadnjih grafičnih ciklov\, pa vendar pride do različnih haptičnih izkušenj\, ki so plod različnih tehnik. Tukaj ne mislim zgolj na razliko med grafično in slikarsko tehniko\, temveč tokrat tudi na diference znotraj slikarskih tehnik\, ko Orač na določenih platnih namesto zanj običajnih akrilnih barv ustvarja z oljnimi barvami. Gradnja slikovnega polja se bistveno spreminja glede na uporabljeni medij\, vendar Orač pri tem ostaja zvest osnovni logiki plastenja\, fragmentaciji in postopkovnemu toku zavesti. Razlike med grafičnimi tehnikami\, akrilom na platnu in najnovejšimi oljnimi slikami v oranžnem ciklu niso zgolj tehnične\, temveč zadevajo različno razumevanje prostora\, časa in materialnosti podobe. V grafičnih tehnikah je slikovno polje zgrajeno iz odtisa\, podoba nastaja posredno\, prek matrice\, kar pomeni\, da je že v izhodišču zaznamovana z distanco\, z zamikom med gesto in rezultatom. Prostor je tu praviloma plitev\, pogosto izključuje perspektivo\, strukturiran je z mrežami\, rastri in linearnimi zapisi\, ki izhajajo iz logike reprodukcije. Slikovno polje deluje kot sled pritiska\, sled orodja\, sled ponovitve. Pri akrilu na platnu se logika odtisa umakne logiki plasti. Barva se nanaša neposredno\, hitro in v zaporedjih\, ki dopuščajo prekrivanje\, brisanje in ponovno vpisovanje. Akrilno slikovno polje je bolj odprto\, bolj dinamično\, hkrati pa manj zadržano\, saj se barva hitro suši\, poteza ostaja vidna\, gesto je težje umakniti ali zabrisati. Prostor se tu ne gradi več skozi tehnično distanco\, temveč skozi fizično prisotnost geste. Kolažni elementi\, risba in fragmenti mrež vstopajo v sliko kot enakovredni akterji\, ki razpirajo slikovno polje navzven\, proti robu\, proti površini platna kot objekta. V zadnjem oranžnem ciklu\, izvedenem pretežno v oljni tehniki\, pa pride do opaznega premika v razumevanju slikovnega polja. Olje omogoča počasnost\, zadržanost in notranjo modulacijo barvne mase. Barva ni več zgolj plast\, temveč globina\, ki se gradi skozi čas. Oranžna ne deluje kot ekspresivni poudarek\, temveč kot polje atmosfere\, v katerem se geste umirijo\, robovi zmehčajo\, sledi pa se skoraj raztopijo v barvni snovi. Slikovno polje postane bolj zaprto\, bolj kontemplativno\, manj naplasteno v prostorskem smislu\, a bogatejše v notranji napetosti. V ospredje stopijo številni detajli\, ki na nas delujejo kot počasno nalaganje časa v barvo. V tem razponu med grafičnim odtisom\, akrilno plastjo in oljno globino se razkrije bistvena značilnost Oračevih del\, kjer slikovno polje ni nikoli zgolj nosilec motiva\, temveč prostor\, kjer se medij sam reflektira. Vsaka tehnika ne prinese le novega videza\, temveč novo ontologijo podobe – novo razmerje med površino\, prostorom in gledalčevo izkušnjo.\nOb prvem pogledu na razstavljena dela se nam zdi ključen Oračev odnos do barve. Bela\, modra in topla oranžna barvna polja\, ki se pojavljajo na razstavi\, ne delujejo kot izrazni kontrasti v klasičnem smislu\, temveč kot različni registri zaznave in razpoloženja. Bela v njegovih delih ni praznina\, temveč prostor kontemplacije\, ki pa je ne dojemamo kot nevtralno ozadje\, temveč aktivno površino\, ki vase absorbira svetlobo in jo hkrati razprši nazaj v prostor. V belih slikah je prostor pogosto brez jasno določljive globine\, a prav zato deluje odprto\, skoraj brezčasno. Sloji bele barve\, ki se med seboj komaj zaznavno razlikujejo\, ustvarjajo subtilne vibracije\, zaradi katerih slika nikoli ne obstane v statičnem ravnovesju. Modra barvna polja delujejo drugače. V njih se slikarski prostor zgosti in izrazito poglobi\, plastenje postane bolj otipljivo\, sledi preteklih nanosov pa izrazitejše. Modrina pri Oraču pogosto evocira nočne ali vodne prostore\, vendar brez neposredne ikonografije. Gre za barvo\, ki v sebi nosi občutek razdalje in kontemplacije\, hkrati pa omogoča izrazito raziskovanje tonskih prehodov in razlik v teksturi. V teh delih se še posebej jasno pokaže avtorjev interes za ritmično strukturiranje slikovne površine\, kjer se horizontalni ali vertikalni pasovi\, fragmenti in znaki sestavljajo v uravnoteženo\, a nikoli povsem zaključeno kompozicijo. Karakterno mirne in meditativne nočne atmosfere Orač\, podobno kot v grafičnih ciklih\, dodatno opredeli z naslovi del\, ki jih poimenuje Nocturno\, kar je – tudi tukaj – neposredna\, a kompleksna prispodoba nočne krajine. Topli oranžni toni\, ki na razstavi delujejo kot kontrapunkt belim in modrim slikam\, vnašajo v Oračev opus dodatno dimenzijo telesnosti in energije. Ti barvni poudarki niso eruptivni v ekspresionističnem smislu\, temveč delujejo kot notranje žarišče slike\, kot zgoščena energijska točka spomina ali izkušnje\, zaobjeta tudi z naslovom Žarjenje. Oranžna barva se pogosto pojavi v prekritih\, delno zabrisanih nanosih\, kar ji odvzema dekorativnost in jo postavlja v vlogo nosilke notranje napetosti.\nPri tokrat razstavljenih Oračevih delih bi rad opozoril še na en pomemben moment. V nekaterih slikah umetnik v slikovno polje vpeljuje strukture mrež\, kar je v zgodovinskem kontekstu slikarstva precej pomembna forma. V zgodovini modernizma je mreža delovala kot figura avtonomije\, brezčasnosti in samoreferenčnosti slike. Z njo se je v svojih tekstih poglobljeno ukvarjala predvsem Rosalind Krauss (zelo pomemben je njen esej Grids iz leta 1979)\, ki je mrežo opredelila kot emblem modernističnega mita o zaprtosti umetniškega dela vase\, o njegovi domnevni neodvisnosti od sveta in zgodovine. Pri Oraču mreža sicer izgubi status univerzalnega modernističnega znaka in se vzpostavi kot fragmentarna struktura – fragment\, ki ni razumljen kot kompozicijski skelet\, temveč kot materialna sled postopka. Mreža tu ni nosilec reda\, temveč ostanek tehnološkega spomina\, ki izhaja iz avtorjevega grafičnega ozadja\, kjer raster in mreža nista abstraktni shemi\, temveč fizična pogoja nastanka podobe. Mreža deluje kot nekakšen shematski koordinatni sistem tudi v dialogu z Oračevimi kolažnimi elementi\, saj razkriva sestavljenost in heterogenost slikovne površine. Fragmenti mrež se pojavljajo kot prekriti ali delno izbrisani znaki\, ki ne strukturirajo geometrijskega prostora v klasičnem smislu\, temveč ga poudarjajo skozi plastenje\, prekrivanje in prehajanje materialov. Ta se nadgrajuje tudi v dialogu z risbo\, ki se pri Oraču pogosto pojavlja kot zapis\, sled ali skoraj pisemski znak\, saj mreža vzpostavlja napetost med sistemom in gesto. Risba vstopa v prostor kot izraz notranjega impulza\, mreža pa kot sled omejitve\, ki je bila presežena\, a nikoli povsem izbrisana. Tako se slikovno polje vzpostavlja kot prostor pogajanja med svobodo in strukturo\, med intuitivnim in tehnološkim\, med organskim in konstruiranim. Pomemben element njegovega slikarstva tako ostajajo risarski in znakovni posegi\, ki se pojavljajo bodisi kot vrisane linije bodisi kot kolažirani fragmenti. Ti elementi ne funkcionirajo zgolj kot simboli v klasičnem pomenu\, temveč kot sledi gest\, zapisi misli ali fragmenti notranjih podob. Njihova vloga ni narativna\, temveč strukturna\, saj pomagajo artikulirati slikovno polje in vzpostavljajo ritem\, ki vodi gledalčevo zaznavo po površini platna.\nSlikarstvo Janka Orača se tako umešča v tradicijo slovenskega povojnega modernizma\, kjer je seveda moč zaznati avtorjevo izrazito osebno poetiko. Njegov odnos do modernistične dediščine ni nostalgičen\, temveč reflektiran. Orač ne sledi aktualnim trendom\, temveč razvija lasten\, notranje konsistenten sistem\, v katerem ima vsaka slika svoje mesto znotraj širšega\, dolgoročnega procesa. Razstava v Galeriji Kocka tako ne predstavlja prelomnice\, temveč logično nadaljevanje poti\, ki jo umetnik gradi že desetletja. Pred nami je slikarski opus\, ki zahteva počasno gledanje in odprtost za subtilne premike\, za skoraj nevidne razlike med plastmi in toni. V tem vztrajanju pri tišini\, materialnosti in kontemplativni izkušnji se Oračev slikarski svet razkriva kot prostor\, kjer slika ponovno postane prostor mišljenja – ne kot razlaga sveta\, temveč kot njegova zgoščena\, občutena prisotnost. Oračev slikarski opus gledalca namreč ne nagovarja skozi golo reprezentacijo ali narativ\, temveč skozi izkušnjo zaznave\, materialnosti in časa. Slike se vzpostavljajo kot odprt proces\, kot polje odnosov\, v katerem se pomen ne razkrije v celoti\, temveč se postopoma izrisuje skozi plastenje\, sled in tišino površine. V tem vztrajanju pri poglobljenosti\, fragmentu in materialni prisotnosti Oračev opus zavestno ne deluje kot komentar sveta\, temveč kot njegova zgoščena\, čutno izkušena forma\, ki odraža mir in spokojnost. \n  \n  \nObrazstavna dejavnost: ogled razstave in likovna ustvarjalnica Barvna sled/barvna monotipija z vodo in vodnimi barvami. Na delavnici bodo udeleženci ustvarjali odtise barv z uporabo vode in dotika. Tehnika monotipije spodbuja občutek za barvo\, gibanje\, opazovanje in čudenje nad naključjem. \n  \n(Produkcija Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/janko-orac/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/webp:https://kcjt.si/wp-content/uploads/JANKO_ORAC_www-1111.webp
END:VEVENT
END:VCALENDAR