BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.17.3.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260803T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260911T210000
DTSTAMP:20260831T112624Z
CREATED:20260518T073803Z
LAST-MODIFIED:20260831T112624Z
UID:3750-1785780000-1789160400@kcjt.si
SUMMARY:Ana Kotar Škarjak: Who Cares? (Kdo skrbi? Koga briga?)
DESCRIPTION:Ana Kotar Škarjak z razstavo Who Cares? razpira dvojni pomen naslova; nevidna ločnica v angleški različici razkrije pomenljivo nasprotje med kdo skrbi in koga briga\, ki skrbstveno delo\, to tiho vzdrževanje sveta\, postavi v središče pozornosti. \nProjekt je koreografska\, vizualna in senzorična enota/celota. Kotar Škarjak v galerijo namesti vertikalno konstrukcijo iz gradbenih odrov\, ki jo skozi odprtje razstave koreografsko pospremijo pet izvajalk v rdečih uniformah in olfaktorno senzorični sloji mleka\, čistil in kave. \nElementi sestavljajo prevzemajočo in izvirno umetniško instalacijo\, ki telesno izčrpanost reproduktivnega dela naredi neizogibno vidno. \n  \n(Produkcija Galerija Kocka) \n  \n*** \nWho Cares? (Kdo skrbi? Koga briga?)\n3. 8.–11. 9. 2026\nGalerija KOCKA\, Kulturni center Janeza Trdine \nUmetnica: Ana Kotar Škarjak\nObrazstavno besedilo: Tia Čiček \nOb misli na svoje otroštvo zaslišim žvenketanje posode v kuhinjskem koritu. Polni\, utrujeni telesi me potiskata v mizni kot. Vonjam sveže skuhano turško kavo. Stisnjena_ med babičinimi prijateljicami ji s pogledom sledim po domači kuhinji. Usta vedno polna smeha\, pripovedi\, v tej nikoli tihi hiši. Po spominu poskusim pobrskati še za drugimi\, tokrat moškimi člani družine. V hiši so vendarle bili prisotni\, pa jih težko prikličem v spomin. Vidim jih na kavču pred televizorjem\, v garaži s kanarčki\, pred hišo ob avtomobilu. Večino časa so bili v prihajanju in odhajanju. Naokoli po vasi\, po mestu. Večkrat poslani v trgovino. Prikazali so se ob obiskih prijateljev. Jih posedli v kuhinjo in čakali\, da jih žena postreže. V moški svet nisem imela vstopa\, z njimi sem se redko družila. Vsem je bilo očitno\, da sodim tja v kuhinjski kot\, stisnjena_ med stare gospe. In hvaležna_ sem jim\, veliko so delile z menoj. Mi zaupale rob vlečenega testa\, smetano s svoje kave\, kakšno skrivnost\, ki je bila prevelika za moj otroški svet. Vedno sem jih našla v kuhinji\, na vrtu. Vedno v gibanju. Vedno pri delu. Z njim niso nikoli zaključile\, že takrat se mi je to zdelo čudno. Rekle so mi\, da ne rabim skrbeti. Bom že dovolj delala_ v življenju. Nisem razumela_\, zakaj tako pravijo. \nSpomini so privreli na dan\, ko sem pomislila na vsakodnevno nevidno delo\, ki ga skozi svoje delo osvetljuje umetnica Ana Kotar Škarjak. Na razstavi Who Cares? izpostavlja prav žensko telo v delu\, ki se je v teh spominih zdelo samoumevno. Gradbeni odri\, ki polnijo razstavni prostor\, naznanjajo\, da delo prihaja. Mama vstopi v prostor in sledi zvočnim znakom. Kuha kavo\, olupi jabolko\, zapiše seznam za trgovino\, pregleduje zalogo\, čisti za drugimi\, za seboj … Telesa mam se izmenjujejo v cikličnem predajanju nevidnega dela\, ki ga je umetnica razdelila na vzdrževanje\, oskrbo in mentalno obremenitev (maintenance\, provision\, mental load). Trodelni cikel\, za katerega trdi\, da je nenehno v pogonu\, ostaja neviden. To nevidno vzdrževanje pri življenju ohranja vse strukture\, ki si jih želimo ohraniti\, na žalost pa tudi tiste\, ki bi jih bilo za kakovost in pravičnost življenja bolje odvreči. Nekaj tako ključnega za otroke\, družine\, podjetja\, državo\, skupnosti … je načrtno popolnoma razvrednoteno\, a vedno znova vznikne\, vedno je potihoma poklicano in zahtevano. Ravno razvrednotenje reproduktivnega dela pa je za obstoj kapitalizma ključno.[1] Razume ga kot pogoj za produkcijo\, ki pa mora ostati nevidno\, neplačano\, samoumevno. Federici piše\, da kapitalizem to delo »mistificira kot naravni vir ali osebno storitev\,« medtem ko se iz njegove brezplačnosti neposredno napaja kapital.[2] Preračunljivo pripravljen teren zatiranja žensk kapitalizmu zelo jasno omogoča obstoj. \nMed gradbenimi odri reproducirano telo izvaja reproduktivno delo. Prostor diši po čistilih\, po sveže skuhani turški kavi\, včasih po toplem mleku. Ne gre za rekonstrukcijo doma\, kulise. Umetnica prostorske in zvočne elemente uporabi kot sprožilce\, ki spomin in prepoznavanje aktivirajo prej\, kot ju uspemo ubesediti. V ozadju teče ponavljajoča se zvočna kompozicija\, sestavljena iz drobcev vsakdana: alarmi\, timerji\, voda\, ključi\, otroški glasovi\, klici\, opozorila … Zvok ustvarja ritem dela in vanj občasno tudi poseže\, dile in cevi pa ga omejujejo\, tako kot dejansko delo prekinja\, preoblikuje\, omejuje vsak dan. \nGospodinjski predmeti razporejeni po gradbenih odrih: vedra\, krpe\, metle\, čistila\, noži\, jabolka\, džezve\, skodelice\, papirji\, svinčniki\, ure … sestavljajo orodja\, ki nakazujejo uporabo. Obiskovalka_ ne opazuje posameznih predmetov\, temveč delovno mesto\, ki je bilo pravkar zapuščeno in/ali ki bo v naslednjem trenutku spet aktivirano. Ta razlika je pomembna\, saj reproduktivno delo predstavi kot proizvodno linijo. Instalacija stoji kot priča nevidnemu delu\, s samo telesno prisotnostjo performerk pa umetnica dodatno izpostavi odnos reproduktivnega dela do telesa samega. Performerke ves čas delujejo v tišini. Oblečene so v enake rdeče delovne kombinezone in nosijo enake lasulje\, delujejo kot razpršena figura. Ne predstavljajo treh različnih žensk\, ampak eno telo\, razdeljeno na več mest hkrati. Kotar Škarjak kot mama izpostavlja svojo izkušnjo ambivalentnosti lastnega telesa\, ki je hkrati njeno in otrokovo – tam za nekoga drugega v bizarnem prepletu ljubezni in izgube avtonomije. V tem odnosu se skriva tudi ena osrednjih napetosti razstave Who Cares? brezizhodnost. Iz zvez\, ki jih želimo negovati\, pa tudi tistih\, iz katerih bi kdaj želele_ pobegniti. Razstava Ane Kotar Škarjak tega ne obžaluje in ne sentimentalizira\, temveč napetost prepleta razmerij postavi v središče prostora in ga pusti stati in odvijati se vsem na očem. \nNjen pristop me spomni na nedavno pisanje McKenzie Wark\, ki v eseju A Toast to Femmunism zapiše\, da femmunizem[3] ne pride ven in se ne bori s fašizmom po njegovih pravilih\, ampak ustvari svoje v sožitju z lastnimi vrednotami. Kotar Škarjak je do raziskovalnega materiala in igre pristna. Z razstavo svojega položaja ne zagovarja\, preprosto odpre okno v svet\, ki je poprej obstajal samo za tiste_\, ki zanj že vedo. Skrb namreč ni razporejena naključno. Razporejena je po spolnih linijah\, ki jih heteronormativna struktura ne postavlja kot izbiro\, ampak kot naravno danost. Ana Kotar Škarjak se v razstavi Who Cares? ne ukvarja z izjemami\, ampak s pravilom: z dinamiko znotraj heteronormativnih razmerij\, kjer ena oseba skrbi in druga to skrb prejema\, brez zahteve\, zagovora ali zaznave. Ta svet skrbnice_ umetnica imenuje lonely state of being. Ne osamljenost v banalnem smislu\, ampak strukturna osamljenost tiste_\, ki skrbi: brez podpornega sistema\, brez prepoznanja\, brez nadomestila. Ko otrok sredi noči zboli\, ko je treba usklajevati urnike\, ko se po koncu delovnega dne pojavi še druga izmena dela\, tista v stanovanju\, v hiši\, doma … Mama ponavadi ni del širše mreže\, ki bi ji to delo olajšala. Sistemsko ostaja v samoti\, seveda z nekaterimi svetlimi izjemami\, ki pa na žalost potrjujejo pravilo. Federici reproduktivno delo označi kot »najeksplozivnejše protislovje odtujenega dela\,« ker gre za tiste dejavnosti in razmerja\, ki zadovoljujejo naše najgloblje potrebe\, a so bila v kapitalizmu preoblikovana v delo\, ki ga opravljamo\, namesto da bi ga živeli.[4] Ko umetnica v prostoru galerije to delo naredi vidno\, ne ponuja rešitve. Ponuja pogled\, ki je že sam po sebi politično dejanje. Umetnica zastavi vprašanje\, kdo ta pogled sprejme. \nReproduktivno dividendo[5] razumem kot drugo stran tega kovanca. Pojem\, ki ga razstava postavi kot strukturno vprašanje in ne kot obtožbo posameznika_. Gre za tisto\, kar moški v heteronormativnih razmerjih prejmejo samodejno in celo samoumevno: čas\, prostor\, energijo\, družbo\, skrb …\, s tem ne mislim na »slabe« partnerje_\, ampak na tiste\, ki od sistema pasivno profitirajo\, ne da bi se tega zares zavedali. Umetnica pravi: »Inkasso se pobere tiho\, brez računa.« \nWark v enem izmed zadnjih besedil naslovi\, kar Raewyn Connell že pred časom poimenuje – complicit masculinity.[6] V prostem prevodu soudeležena moškost vključuje tiste\, ki nosijo družbeno moč\, da bi se hegemonski maskulinosti lahko uprli\, vendar se ji ne. Sistem na skrivaj deluje tudi v njihovo korist.[7] Umetnica tega gledalca_ neposredno naslovi. Razume\, da se bo v razstavnem prostoru zagotovo znašel_ tudi ta_\, ki leti pod radarjem. In z vsem znanjem in razumevanjem\, ki ga premore\, še vedno ne bo razumel_\, kaj zares gleda. Razumevanje terja izkušnjo\, ki je nikoli ni imel_. Obče v umetničinem svetu ne pomeni belega\, hetera\, moškega – temveč pomeni materinsko\, skrbno\, feminizirano. Njegovo_ nerazumevanje s tem ne postane zgolj stranski neprijetni učinek razstave Who Cares?\, temveč prav njen namen. \nRazstava ne pojasnjuje\, ne opravičuje\, ne ponuja vstopnih točk tistim_\, ki jih izkušnja reproduktivnega dela nikoli ni zadela. Je prostor\, ki stoji kot spomenik tistim_\, ki že vedo. Tiste_\, ki so bile_ v brezizhodni kuhinji z drugimi. Ki so začutile_\, kako se telo napne ob otroškem joku. Ki poznajo lonely state of being ne kot koncept\, ampak kot ponedeljkovo jutro. V tem smislu je dejanje radikalne vključitve skozi izključitev. Ne izključuje aktivno\, ne zavrača\, ne grozi. Preprosto ne dela tistega dela\, ki ga skrbstveno delo vedno dela: ne poskrbi za udobje tistega_\, ki mu je skrb samoumevna. Bralka_ tega besedila bo morda prepoznala ta obrat. Razstava ne skrbi za gledalca_\, ki ni skrben_\, to je politično stališče\, ki ga Ana Kotar Škarjak ni izrekla\, ampak ga je v samo strukturo vgradila. Performans ne razlaga. Stene ne ilustrirajo. Zvočne označbe ne komentirajo. Vse skupaj deluje kot vonj\, ki ga ne znaš poimenovati\, dokler te ne zadane. To je vonj dela\, ki si ga opazovala_ celo otroštvo\, in to je vonj dela\, ki te je nevede doletel\, ko si vstopila v odraslo življenje. \nOb koncu performansa stojimo same_ v instalaciji. Tri performerke prostor zapustijo druga za drugo\, delo pa ostane nedokončano. Jabolko obstane olupljeno do točke\, kjer ga je performerka zapustila. Skodelica kave\, vedro\, krpa\, nož\, seznam za trgovino ostanejo na odru kot materialne sledi dela\, ki se nikoli zares ne konča. Zaključena nedokončanost je edina pravilna oblika\, v kateri lahko reproduktivno delo sploh nastopi\, saj konca ne pozna. \nFederici zapiše\, da je reprodukcija človeškega življenja temelj vsakega ekonomskega in političnega sistema in da je ogromna količina plačanega in neplačanega domačega dela\, ki ga opravljajo ženske\, tisto\, kar ohranja svet v gibanju.[8] Ana Kotar Škarjak te besede uprizori. Ne kot akademsko trditev\, ampak kot izhodišče za vprašanje\, ki ga razstava zastavlja obiskovalki_: Who Cares? \nKdo skrbi? In kdo si to sploh upa vprašati? \n  \n[1] Reproduktivno delo je feministično-marksistični termin za delo\, ki dnevno in medgeneracijsko vzdržuje delovno silo\, od priprave hrane\, čiščenja in nege do čustvene podpore in vzgoje otrok. Gre za delo\, brez katerega produktivno\, plačano delo ne bi bilo mogoče\, a je znotraj kapitalizma sistematično neplačano ali podplačano\, razporejeno pretežno na ženske\, s tem feminizirano in posledično razvrednoteno.\n[2] Silvia Federici. 2004. Caliban and the Witch: Women\, the Body and Primitive Accumulation. New York: Autonomedia\, str. 8.\n[3] Pojem femmunizem združuje feminizem in komunizem. V splošni rabi se pojavlja kot slabšalni izraz za osebo\, ki združuje feministična in komunistična politična prepričanja\, v sodobnem teoretskem diskurzu pa ga McKenzie Wark v esejih Femmunist Intimations in A Toast to Femmunism razvije v izhodiščni koncept za premislek o spolu in družbeni osvoboditvi. Wark femunizem opredeli kot odsotnost hegemonske moškosti\, kot prostora skrbi\, medsebojne pomoči in razlike brez hierarhije\, v katerega tiste_\, ki ga ne razumejo\, preprosto ne morejo vstopiti. Iz: Wark\, McKenzie. 2025. Femmunist Intimations. e-flux Journal\, št. 159\, december 2025. Dostopno: https://www.e-flux.com/journal/159/6776809/femmunist-intimations [15. 7. 2026]; Wark\, McKenzie. 2026. A Toast to Femmunism. e-flux Journal\, št. 163\, maj 2026. Dostopno: https://www.e-flux.com/journal/163/6776893/a-toast-to-femmunism [15. 7. 2026].\n[4] Federici\, Silvia. 2012. Revolution at Point Zero: Housework\, Reproduction\, and Feminist Struggle. Oakland: PM Press\, str. 2–3.\n[5] Pojem reproduktivna dividenda razvijam na podlagi dveh izhodišč: koncepta »moškega inkassa« Ane Kotar Škarjak in pojma »patriarhalne dividende«\, ki ga uvede Raewyn Connell v Masculinities (University of California Press\, 1995) za opis koristi\, ki jih moški prejmejo od patriarhalne ureditve\, ne glede na to\, ali v dominaciji aktivno sodelujejo ali ne.\n[6] Soudeležena moškost (complicit masculinity) je eden od štirih tipov moškosti\, ki jih opredeli Raewyn Connell v Masculinities (University of California Press\, 1995). Označuje tiste moške\, ki ne prakticirajo aktivne dominacije\, a so tihi koristniki hegemonske maskulinosti: od nje profitirajo\, ne da bi jo javno zagovarjali ali se ji uprli. McKenzie Wark v eseju Femmunist Intimations (e-flux Journal\, št. 159\, december 2025) pojem povzame v avtobiografskem ključu in ga poveže z izkušnjo lastne soudeleženosti pred coming out-om. V kontekstu razstave Who Cares? pojem opisuje gledalca_\, ki vstopi v razstavni prostor\, a ne prepozna dela\, ki ga gleda\, ker ga struktura\, ki mu koristi\, nikoli ni prisilila\, da bi ga opravil_ in s tem uzrl.\n[7] Wark\, McKenzie. 2025. Femmunist Intimations. e-flux Journal\, št. 159\, december 2025. Dostopno: https://www.e-flux.com/journal/159/6776809/femmunist-intimations [15. 7. 2026].\n[8] Federici\, Silvia. 2012. Revolution at Point Zero: Housework\, Reproduction\, and Feminist Struggle. Oakland: PM Press\, str. 2. \n___________ \n  \nAna Kotar Škarjak (rojena 1987 v Novem mestu) je vizualna in performativna umetnica\, ki živi in ustvarja v Berlinu. V svoji umetniški praksi raziskuje\, kako se družbeni sistemi skozi ponavljanje\, vzdrževanje in vsakdanje rituale naseljujejo v telesih. Skrb in materinstvo sta pri tem osrednji izhodišči. V svojih instalacijah in performansih povezuje tekstil\, zvok\, vonj\, besedilo in vsakdanje predmete v veččutne prostorske situacije. Njeno raziskovanje izhaja iz izkušenj odraščanja na Balkanu\, od tod tudi glasnost\, gostota generacij\, prisotnost skupnosti\, ki so del njenega spomina in ki jih obravnava kot izhodišče za razmislek o širših družbenih mehanizmih. \nDiplomirala je iz sodobne risbe in likovne pedagogike na Univerzi v Ljubljani\, trenutno pa je študentka magistrskega programa Raumstrategien na Kunsthochschule Berlin-Weißensee. Je prejemnica nagrade LJUBAW (2025) in raziskovalne štipendije za vizualne umetnosti Berlinskega senata (2025). \nMed njenimi samostojnimi razstavami in performansi so Re-Sister (Y Galerija\, Ljubljana\, 2026)\, In formation (R17 Experimental Space\, Berlin\, 2026)\, Again and Again (Roam Projects\, Berlin\, 2025) in Who is Taking Care of the Caregiver? (Telegraph Gallery\, Olomouc\, 2025). Njena dela so bila med drugim predstavljena na 6. trienalu mladih umetnikov v Celju (2025) in BUNA Forum for Contemporary Art v Varni (2025).
URL:https://kcjt.si/dogodek/ana-skarjak-kotar/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Who-cares_Ana-Kotar-Skarjak_installation-view.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260914T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261015T210000
DTSTAMP:20260607T190841Z
CREATED:20260518T074119Z
LAST-MODIFIED:20260607T190841Z
UID:3752-1789416000-1792098000@kcjt.si
SUMMARY:Andrej Perko: Pogrezanja
DESCRIPTION:Fotografska razstava Andreja Perka\, nagrajenca 4. bienala Etike(te)\, je tesno povezana z njegovimi spomini na otroštvo\, ki ga je delno preživel na Dolenjskem\, ob reki Krki. Pogrezanja tako niso le geografski pojem\, temveč imajo mnogo širšo konotacijo: pogrezanja kot spominjanje na eni strani in pogrezanje kot skrivanje pred svetom na drugi – v svet nezavednega in skritega. Veliko je skritega v njegovih skoraj abstraktnih podobah\, včasih neizrekljivega v besedah\, in vendar je vse v fotografijah Andreja Perka – če le pozorno opazujemo – tako očitno odkrito. \nPedagoška dejavnost: črno-bela fotografija \n  \n(Koprodukcija DLUD in Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/andrej-perko-pogrezanja/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/perko.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261016T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261116T210000
DTSTAMP:20260607T190856Z
CREATED:20260518T102102Z
LAST-MODIFIED:20260607T190856Z
UID:3760-1792173600-1794862800@kcjt.si
SUMMARY:Nina Tomšič Polegek: Temà
DESCRIPTION:Nina Tomšič Polegek je umetnica\, slikarka\, ilustratorka in raziskovalka umetnosti\, ki ustvarja predvsem z nefigurativnim\, abstraktnim izrazom. Na svojih platnih raziskuje kolorit\, ki ga izrazito uporablja ter se izpoveduje skozi barve; njene slike so kot osebni dnevnik\, odsev njenega razgibanega življenja. Diplomirala je leta 2020\, leta 2024 pa zaključila še magistrski študij slikarstva. Zadnjih šest let je predana slikanju kot primarni likovni zvrsti\, raziskovanju slikarskih tehnik in surovemu ustvarjanju. Ne zagovarja digitalne umetnosti in se ji zavestno upira. Živi in dela v Novem mestu. \nV Galeriji Kocka se predstavlja z deli s področja slikarstva\, in sicer z najnovejšo serijo\, ki je v celoti nastajala v letu 2026. Njena dela so polna barv; z barvnimi nanosi in izrazitim koloritom pripoveduje zgodbo\, ki jo nanaša na platna. S serijo Temà\, ki bo predstavljena v Galeriji Kocka\, pa je žive barve zamenjala s črno. Njeno slikarstvo je zavilo v povsem novo smer\, razlog za to pa je osebna sprememba v njenem življenju. Serija Temà vsebuje likovna dela\, katerih osrednja barva je črna; vse se navezuje na temne odtenke\, vendar izpod črne še vedno zasijejo njene živahne barve in kolorit\, ki ga na njenih slikah nikoli ne zmanjka. \n\nPedagoška dejavnost: Delavnica Odtenki črne \nOgled razstave in likovna delavnica Odtenki črne (slikanje v mešani tehniki na različne podlage). Na delavnici bodo udeleženci ustvarjali dela\, na katerih bodo preizkušali različne odtenke črne barve ter črno barvo na različnih barvnih podlagah. Glavni namen bo raziskati\, kaj vse lahko ustvarimo s črno barvo in pokazati\, da črna ni nujno vedno hladna barva. \n  \n(Koprodukcija DLUD in Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/nina-tomsic-polegek-tema/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/NINA-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261118T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261216T210000
DTSTAMP:20260607T190905Z
CREATED:20260518T103437Z
LAST-MODIFIED:20260607T190905Z
UID:3771-1795024800-1797454800@kcjt.si
SUMMARY:SKULPTE
DESCRIPTION:(Koprodukcija SKULPTE in Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/20231115_113246.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261218T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270111T210000
DTSTAMP:20260607T190917Z
CREATED:20260518T102858Z
LAST-MODIFIED:20260607T190917Z
UID:3762-1797616800-1799701200@kcjt.si
SUMMARY:DLUD: Novoletnica 2026
DESCRIPTION:Vsakoletna razstava članov društva DLUD\, kjer bodo člani društva razstavljali dela\, nastala v letu 2026. Obenem bodo predstavili nove člane ter podelili 3. Didkovo nagrado in priznanje. V letošnjem letu\, ko obeležujejo 12. obletnico razstave\, bodo člani društva dogajanje pospremili s performansom\, ki pa naj za zdaj ostane skrivnost. \nPedagoška dejavnost: Ustvarimo performance \n  \n(Koprodukcija DLUD in Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlud-novoletnica-2026/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/IMG_4863-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270115T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270204T210000
DTSTAMP:20260607T190934Z
CREATED:20260518T101505Z
LAST-MODIFIED:20260607T190934Z
UID:3757-1800036000-1801774800@kcjt.si
SUMMARY:Mladi likovni talenti 2027
DESCRIPTION:MLADI LIKOVNI TALENTI 2027 \nProdukcija: Zavod Novo mesto / Galerija Kocka\nVodja projekta: Sandra Hrovat \n  \nTudi v šolskem letu 2026/2027 vabimo k sodelovanju osnovne in srednje šole jugovzhodne regije. Program je namenjen učencem tretje triade osnovnih šol in dijakom srednjih šol. \nZ razpisom Mladi likovni talenti predstavljamo nabor likovnih del učencev in dijakov po izboru likovnih pedagogov\, najboljše tri opuse pa po izboru strokovne žirije tudi nagradimo. \n  \nZ razpisom in razstavo želimo mladim odpirati razstavni prostor\, jim nuditi podporo pri njihovem ustvarjanju ter jih s strokovnim mnenjem komisije spodbudno pospremiti na nadaljnjo umetniško pot. Razstava je del projekta\, ki poteka v partnerstvu med vzgojno-izobraževalnih ustanovami v Mestni občini Novo mesto in Galerijo Kocka. \n  \nSpoštovani likovni pedagogi\, prosimo vas za sodelovanje tako\, da po lastni presoji izberete učence\, ki izstopajo po talentu na področju celostnega likovnega ustvarjanja. \nZa razstavo v Galeriji Kocka lahko vsak likovni pedagog prijavi 3 učence/ke oz. 3 dijake/inje z najmanj petimi in največ desetimi deli. \nStrokovna komisija bo izbrala po 2 reprezentativni likovni deli posameznega udeleženca. \nStrokovna komisija si pridružuje pravico\, da ob izboru izloči udeležence\, ki ne ustrezajo kakovostnim merilom razpisa. \n  \nIzbrana 2D-likovna dela (risbe\, slike\, grafike\, kolaži\, stripi\, grafično oblikovanje\, fotografija) kot tudi 3D-kiparska dela\, ustvarjena v šoli\, doma ali na različnih delavnicah in tečajih\, pošljete ali prinesete v Kulturni center Janeza Trdine. \nNASLOV: Kulturni center Janeza Trdine\, Novi trg 5\, 8000 Novo mesto; s pripisom MLADI LIKOVNI TALENTI \nNa razpisu bomo podelili 3 vrednostne nagrade\, do 5 posebnih priznanj in vsem sodelujočim izročili tudi potrdila o sodelovanju in praktične nagrade. \nPo zaključku razstave mentorji ali učenci prevzamete svoja dela v lastno hrambo. \n  \nRok za oddajo posameznih zbranih likovnih del učencev in dijakov je 11. 1. 2027. \nPrispela dela bodo razstavljena v Galeriji Kocka od 15. 1. do 4. 2. 2027. \n  \n(Produkcija. Zavod Novo mesto / Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/mladi-likovni-talenti-2027/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/www_MLT_2027.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270207T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270527T210000
DTSTAMP:20260607T190945Z
CREATED:20260522T084701Z
LAST-MODIFIED:20260607T190945Z
UID:3862-1802023200-1811451600@kcjt.si
SUMMARY:Igor Papež: Nedorečenost praznine
DESCRIPTION:Slikarski cikel Nedorečenost praznine obravnava kompleksno dihotomijo med kulturo in naravo. Ta vsebina se je v prejšnjem ciklu Otoki časa izražala z motivi tihožitij in krajin\, tokrat pa jo izpričujejo predvsem človeške figure. S figuro se poistovetimo bolj kot s predmeti; do njenih zgodb smo manj ravnodušni in težje vzpostavimo distanco. \nV tem kontekstu so naslikane figure protislovne\, saj gledalcu na ključnih anatomskih delih namesto identifikacije ponujajo praznino\, ki jo delno zapolnjujejo živalska anatomija\, potrošni predmeti ali telesni deli sosednjih figur. \nDanes praznino pogosto povezujemo ali enačimo s patološkimi vidiki. Zato naj bi jo zapolnjevali z informacijskim kaosom\, ki digitalno krajino kontaminira z infantilizmi\, fragmentacijo in posledično odsotnostjo smisla. \nSlikarski cikel praznino obravnava brez negativnih asociacij: kot nekaj nedefiniranega\, nedorečenega\, kot predpogoj za vzpostavitev novega. Kompozicije z minimalizmom negirajo informacijsko kaotičnost in fragmentacijo. Kažejo jasne podobe praznin\, ki odpirajo vprašanja o neskladjih sodobnega življenja. Izzivi umetne inteligence\, odtujenosti\, socialne neenakosti in infantilizma so upodobljeni brez distopičnega predznaka\, značilnega za medijsko krajino. \nIgor Papež
URL:https://kcjt.si/dogodek/igor-papez-nedorecenost-praznine/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Igor-Papez-Oblacila-2026-akril-100-x-110-cm-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270329T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270529T210000
DTSTAMP:20260607T190955Z
CREATED:20260519T071618Z
LAST-MODIFIED:20260607T190955Z
UID:3783-1806343200-1811624400@kcjt.si
SUMMARY:Céline Geeraert (BE) in Jožica Medle: Stare igre\, nove zgodbe
DESCRIPTION:Skupinska razstava dveh umetnic\, v kateri razmišljata o kompleksnem pogledu na človeštvo\, naravo\, življenje in ljubezen ter vse to prevajata v likovno govorico – vsaka na svoj način. Pogled\, ki ga oblikujeta\, dobi moč in glasnost skozi svojstvene\, a prepričljive likovne dimenzije. Njuna dela so subtilen in iskren odsev osebnega doživljanja sveta\, odslikavanje občutij in misli\, ki jih prinaša tok življenja. Pri tem izražata odgovornost in skrb ter si zastavljata številna vprašanja\, razpeta med sedanjostjo in prihodnostjo. \nPedagoški program: Odslikaj čustvo – ekspresivno slikanje abstraktnih podob. \n  \n(Koprodukcija DLUD in Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/celine-geeraert-be-in-jozica-medle-stare-igre-nove-zgodbe/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270531T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270723T210000
DTSTAMP:20260521T073442Z
CREATED:20260519T074913Z
LAST-MODIFIED:20260521T073442Z
UID:3795-1811786400-1816376400@kcjt.si
SUMMARY:Alenka Venišnik: Dom
DESCRIPTION:Vsa živa bitja – ljudje\, živali in rastline – potrebujemo dom za bivanje\, varnost\, razmnoževanje in rast. Zaradi vse bolj turbulentnega časa se že leta vsak dan znova soočamo s problemi mnogih\, ki doma nimajo in iščejo svoj boljši jutri. Tudi živalim smo zaradi prehitrega tehnološkega razvoja in lastnih potreb skrčili njihov življenjski prostor ali ga zastrupili zaradi množične pridelave hrane. Korporacije\, ki brez vsakršne empatije kujejo dobičke\, ob tem uničujejo zemljo\, reke\, morja\, zrak … Imeti dom ni samoumevno – lahko ga izgubiš jutri\, pojutrišnjem\, čez mesec dni ali leto. \nGrmovje\, veje\, deblo\, drevo in gozd mi simbolično predstavljajo zavetje\, dom. To je izhodišče moje refleksije v likovnih delih\, ki niso le grafike\, temveč tudi haptična dela v obliki keramičnih skulptur. Med grafičnim delom in skulpturo poskušam najti sinergijo v tehniki\, motivu\, likovni izpovedi in eksperimentiranju. \n(Alenka Venišnik)\n\n\nPedagoška dejavnost 1: Gospodarsko–razvojno vprašanje in odnos družbe do okolja in narave\n– predstavitev razstave (problema) – razgovor z učenci/dijaki ob ogledu razstave – izmenjava mnenj in opažanj iz vsakdanjega življenja. Razgovor poteka poglobljeno\, kot osebno in kritično razmišljanje o izpostavljenem problemu v obliki zapisa\, ali pa služi kot motivacija za likovno nalogo\, ki se navezuje na področje grafike. \nPedagoška dejavnost 2: Grafika – poudarek na risbi in črti\nIzpostavimo črto: – linearne vrednote in njihove kombinacije – površine: tekstura\, struktura\, raster\, faktura – likovna kompozicija: gradnja likovnega dela ob upoštevanju simetrije/asimetrije in različnih kompozicijskih oblik – prikaz vizualnega prostora na ploskvi z upoštevanjem prostorskih ključev – upoštevanje zlatega reza. Razgovor\, razlaga\, praktično delo: Učenci/dijaki rišejo drevo po spominu ali domišljiji ter upoštevajo izbrane naloge. Tehnika: svinčnik\, oglje\, flomaster\, voščenka. \nPedagoška dejavnost 3: Keramika – kiparsko razmišljanje\nKeramični izdelki nudijo drugačen pogled in drugačen likovni problem. Izpostavila bi pojme: – kip\, plastika\, skulptura – figuralno–predmetno in nepredmetno kiparstvo – monolitna in reliefna plastika\, arhitekturna plastika\, velika in mala plastika – razlika med polno in votlo plastiko – kaj je keramika; industrijska\, umetniška in ljudska keramika – načini dela in dekoriranje. Razgovor ob vodenju\, po potrebi razlaga\, presojanje in ugotavljanje. Praktično delo: delo z glino (vsak izdela skodelico v tehniki ščipanja) ali z drugim primernim materialom: papir\, karton\, žica\, plastične slamice\, korkasti zamaški\, zobotrebci … \n  \n(Koprodukcija DLUD in Galerija Kocka)
URL:https://kcjt.si/dogodek/alenka-venisnik-dom/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/VESNIK.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270726T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270913T210000
DTSTAMP:20260607T191026Z
CREATED:20260525T064445Z
LAST-MODIFIED:20260607T191026Z
UID:3871-1816624800-1820869200@kcjt.si
SUMMARY:Joško Šimic: Sledi obrazov
DESCRIPTION:Fotografija je več kot zamrznjen trenutek. Je zgodba\, ujeta med svetlobo in senco\, med pogledom fotografa in življenjem človeka pred objektivom. \nRazstava »Sledi obrazov« predstavlja zbirko črno-belih fotografij\, nastalih skozi obdobje mojega ustvarjanja\, potovanj in srečevanj z ljudmi. Med njimi so portreti starejših obrazov\, na katerih čas pušča vidne sledi\, pa tudi mlajši obrazi\, ki nosijo drugačne\, a nič manj izrazite zgodbe. Prisotni so ulični portreti\, spontani trenutki ter podobe\, ki nastajajo v iskrenem stiku med človekom in fotografom. \nNaslovi fotografij\, kot so Deklica z brazgotino\, Na zdravje\, Pomagaj punku do pijače\, Njeni lasje\, Rezbar in drugi\, gledalca vabijo k raziskovanju posameznih zgodb in občutij. Vsaka fotografija odpira svoj prostor razmišljanja\, kjer podoba ne poda dokončnega odgovora\, temveč zastavlja vprašanja. \nZavestno sem se odločil za črno-belo tehniko\, saj verjamem\, da odsotnost barve pogosto razkrije več. Odstrani moteče elemente ter poudari izraz\, pogled\, teksturo\, svetlobo in čustvo. V ospredju ostane človek – njegov obraz\, njegova prisotnost in njegov trenutek. \nFotografije\, predstavljene na razstavi\, so bile nagrajene na domačih in mednarodnih fotografskih natečajih\, vendar njihova največja vrednost ni v priznanjih\, temveč v zgodbah\, ki jih nosijo\, in v doživetju\, ki ga ustvarijo pri gledalcu. \nJoško Šimic
URL:https://kcjt.si/dogodek/josko-simic-sledi-obrazov/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/Josko-Simic_-Help-Punk-to-get-drunk.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR