BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20180325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20181028T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20190331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20191027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20200329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20201025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221003
DTEND;VALUE=DATE:20221108
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T144112Z
LAST-MODIFIED:20250811T144512Z
UID:10000263-1664755200-1667865599@kcjt.si
SUMMARY:JURIJ KALAN: Mi
DESCRIPTION:Akademski slikar Jurij Kalan (1961) je prejemnik nagrade grand prix na 2. mednarodnem bienalu likovne vizije Etike(te) za likovno delo z naslovom Za rilcem. Nagradi pripada tudi postavitev razstave v Galeriji Kocka. \nPrisluhnite pogovoru z umetnikom na našem podcastu KOOB Sessions. \nJurij Kalan je profiliran in prepoznaven figuralik in upodablja najrazličnejše medčloveške odnose. Ustvarja métiersko natančno dodelana olja\, po navadi večjih formatov. \nJurij Kalan v svojih slikah in kipcih obsesivno beleži vsakdanje izkušnje iz relativno zaprtega domačega družinskega kroga\, ki ga poleg običajnih družinskih članov in prijateljev sestavljajo tudi hišni ljubljenčki: pes\, prašič\, kuščar in tudi kakšen naključni živalski obiskovalec. V teh podobah se njihova prisotnost izkazuje skozi naklonjenost\, ki jo umetnik dopolnjuje s humornostjo\, neobičajnimi pogledi\, presenetljivimi kompozicijami in s slikarsko bravuroznostjo. Njegove slike zaznamuje optična gostota: slikarska faktura se materializira v poudarjeno telesnost\, ki jo pogosto stopnjuje z domišljenimi\, občutenimi deformacijami. Podoben učinek zasledimo tudi v njegovih kipcih oz. reliefih\, v katerih običajno niza karikirane obraze\, tako v horizontalni kot vertikalni smeri. \nKalanove slike in reliefi nam odkrito kažejo\, kaj je temeljni smisel umetniškega ustvarjanja: prikazati osebno zgodbo in jo z mojstrsko manipulacijo slikarske in kiparske materije posredovati gledalcu. To mu nedvoumno in nedvomno uspeva. \nRobert Lozar
URL:https://kcjt.si/dogodek/jurij-kalan-mi/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Jurij-Kalan_Za-rilcem-olje-na-platnu.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220907
DTEND;VALUE=DATE:20221004
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T144031Z
LAST-MODIFIED:20250811T144031Z
UID:10000262-1662508800-1664841599@kcjt.si
SUMMARY:Igor Konjušak: PIKSELIZACIJA GRAFIČNEGA LISTA
DESCRIPTION:Imamo posebno čast\, da Igor Konjušak\, dr. art.\, svojo samostojno razstavo velikoformatnih črnobelih grafik postavlja prav v Galeriji Kocka. \nDaleč v predalpskem prostoru uveljavljen hrvaški grafik Igor Konjušak (1957)\, dr. art.\, je diplomiral\nin magistriral v Sarajevu v razredu legendarnega grafika prof. Dževada Hoze. Deluje kot\nstrokovni sodelavec na grafičnem oddelku akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Konjušak\nje široko cenjen in dejaven tudi v Sloveniji in mu posebno referira grafika našega Bogdana\nBorčiča. \nPrisluhnite pogovoru z umetnikom na našem podcastu KOOB Sessions. \n»Pikselizacija grafičnega lista«\nNjegove grafike niso samo poigravanje z obliko\, elementi\, ki tvorijo nove variacije osnovnega vzorca. So povabilo v svet Kazimirja Maljeviča\, krogov in kvadratov\, geometrijskih likov na dvodimenzionalnih površinah. Konjušak sodi med grafike\, ki težišče svojega ustvarjalnega dela postavljajo tako na delo na plošči kot na sam proces tiskanja\, v katerem odkrivajo raznolike možnosti\, ki jih ponuja ta specifična faza grafičnega dela.\nOd sarajevskih profesorjev se je naučil\, da sta predanost delu in grafično znanje na prvem mestu. Potem sledi način umetniškega razmišljanja. Želi se izraziti skozi geometrijsko abstrakcijo\, elemente znotraj samih geometrijskih elementov. Zanima ga tudi povezovanje klasičnih medijev\, novih medijev\, zelo ga je pritegnila pikselizacija in predvsem digitalni del. Poskušal je povezati dosedanje grafike in postaviti temelje za bodoče grafične elemente. \nDr. Konjušak je pripadnik modernega gibanja v najboljšem pomenu besede in ustvarjalec\, ki je pritegnil pozornost likovnih kritikov. Predan je grafiki in grafični umetnosti tiska\, rokuje z grafičnimi instrumenti in opremo\, s katero spretno in v popolnem sozvočju nastajajo njegovi črno-beli grafični spomini. Uporaba starih in starodavnih tehnik\, ki danes predstavljajo pravo redkost v izrazu umetnikov v grafični umetnosti. Našel je oporo in odprl nov koncept dela v raziskovanju proporcev in zasukov geometrijske strukture\, ostrih in dimenzionalno preračunanih odnosov in oblik\, črno-belih\, ustvarjenih s prefinjenimi instrumenti\, ki so artefakti čarobnih\, finih\, gracioznih manir. Instrumenti\, ki so jih uporabljali umetniki in graverji renesanse\, baroka in klasicizma. Z izraznimi načini\, linijami in njihovo mehkobo\, gravurami in jasnostjo suhe igle dr. Konjušak konceptualno sledi istemu toku in poudari vsebino vsakega svojega grafičnega lista\, skozi odprtost in zaprtost slikovnega okvirja\, rotacije … Skozi reliefnost in slojevitost grafičnega lista\, mehkobo globine črnine\, višino in nizkostjo potenciranja svetlobe in sence ustvarja ta dialog in prežemanje. Predstavljeni grafični listi nosijo nove izzive\, so listi brez signature\, brez serije\, vneseni so novi postulati in vrednote\, so edinstveni. Grafični opus\, ki je pred nami\, se zdi kot dolgoletni zapis delovnega dnevnika grafika našega časa\, posvečen velikim mojstrom grafike in likovnega rokopisa\, posvečen albumom spominov in novih sporočil kalejdoskopskim podobam preteklosti.\n(Povzeto po besedilu Mirele Sekulić in prof. mag. Marine Finci\, dekanje Akademije v Sarajevu\, Revija OSLOBOĐENJE\, 2019) \n  \n***\nIgor Konjušak se je rodil v Zagrebu leta 1957. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost (grafični oddelek) v Sarajevu\, leta 2012 pa tudi magistriral v Sarajevu pri profesorjih Mersadu Berberju in Dževadu Hozu. Leta 2016 je doktoriral v Zagrebu. Delal je pri Croatia filmu kot asistent animacije\, v Kristalu iz Samobora pa kot oblikovalec kristalnih izdelkov. Sodeloval je pri produkciji dveh celovečernih animiranih filmov “Čudežni gozd” in “Čarovnikov klobuk” za Croatia Film. Je profesor na Grafičnem oddelku Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Doslej je realiziral preko dvajset samostojnih razstav\, okoli tristo skupinskih razstav ter dvajset grafičnih map. Bil je udeleženec približno sedemdesetih delavnic doma in v tujini. Imel je vrsto predavanj v NSK Zagreb\, Kabinetu grafike Zagreb\, pa tudi na Bogenšpergu v Sloveniji. Redno je prisoten na bienalu Splitgraphic\, hrvaških grafičnih trienalih in hrvaškem trienalu akvarela. Razstavljal je na Poljskem\, v Nemčiji\, Švici\, Sloveniji\, Bosni in Hercegovini. Bil je član različnih strokovnih združenj (Društvo filmskih delavcev Hrvaške HDFD\, LIKUM\, HZSU)\, danes pa je član HDLU Zagreb. Živi in dela v Zagrebu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/igor-konjusak-pikselizacija-graficnega-lista/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Igor-Konjusak_Smajlic.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220708
DTEND;VALUE=DATE:20220906
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T143939Z
LAST-MODIFIED:20250811T144542Z
UID:10000261-1657238400-1662422399@kcjt.si
SUMMARY:Zoran Lesjak: ORNITHOGALUM
DESCRIPTION:Zoran Lesjak je nomad. Med eno in drugo sliko prehodi in zamenja nešteto svetov in izrazov. \nKaj je Ornithogalum? \nBetlehemska zvezda ali slovensko botanično ime »kobulasto ptičje mleko« se uporablja za stvarjenje čudežnih kapljic. Prinašajo nam tolažbo v najtežjih trenutkih. Celijo naše čustvene in telesne rane\, ljubezensko bolečino\, doživetja izgube. Z njihovo pomočjo lažje sprejmemo\, da je vse in da smo vsi v odhajanju in da ne moremo ničesar in nikogar zadržati pri sebi. Betlehemska zvezda nam pomaga\, da se znova prebudimo v življenje. Po travmatičnih dogodkih nas osvobaja za nove odnose\, za novo življenje. \nPtičje mleko kot ultimativna tolažba v najtežjih trenutkih. V slikah Zorana Lesjaka bi lahko opazovali mikro svet rastlin\, kot cvetlični prah na površinah cvetov. \nNavidez monokromna dela so barvno teksturirane površine\, kjer slikar poleg klasičnega slikanja s čopičem uporablja tehnike pršenja barve in tako ustvarja barvna polja\, ki se zde po eni strani podobna impresionističnim pristopom\, po drugi strani pa celo načinom slikanja t. i. abstraktnih ekpresionistov\, kot so Jackson Pollock ali Mark Tobey. \nVendar ne gre za impresionistično analizo barvno-svetlobnih fenomenov in ne za poudarjeno izražanje skozi gib\, gesto\, kot je to značilno za abstraktni ekspresionizem\, pač pa za ustvarjanje barvno zanimive površine kot take. Zoran Lesjak je nomad. Med eno in drugo sliko prehodi in zamenja nešteto svetov in izrazov. Na ogled so tudi slike\, kjer je avtorjev namen povsem drugačen\, ekspresiven tako v barvnih kontrastih kot v poudarjeni sledi čopiča oz. vpraskane risbe. Če so slike prvega cikla pomirjujoče in estetizirane\, so te druge »bolj divje« in v risbi namigujejo na človeško telo. \nAli je slikarstvo Zorana Lesjaka ptičje mleko\, s katerim išče tolažbo sam\, ali je to tolažba\, ki jo daje nam? Vsekakor je osvobojeno prijemov žanra in utesnjenosti predalčkanja. Opominja nas\, da ne moremo nikogar in ničesar zadržati pri sebi. Razpršimo se v kapljice. Osvobojeni za nova potovanja\, nove odnose\, novo življenje.
URL:https://kcjt.si/dogodek/zoran-lesjak-ornithogalum/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/292142392_2082789405256554_8097563380011081652_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220701
DTEND;VALUE=DATE:20220705
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T143620Z
LAST-MODIFIED:20250811T143718Z
UID:10000260-1656633600-1656979199@kcjt.si
SUMMARY:Dragan Gačnik: AB OVO
DESCRIPTION:Dragan Gačnik je eden najbolj doslednih minimalistov\, konstruktivistov in geometristov med zeniškimi umetniki. V novi seriji slikovnih predmetov Ab ovo nadaljuje tradicijo analitične umetniške prakse (Lj. Prčinlić) znotraj geometrijske abstrakcije. \nGačnik nadaljuje svojo prejšnje raziskovanje na to temo\, temo žičnih prostorskih risb. Z drugimi besedami\, deluje in povezuje fine žične strukture – kot linearno razredčeno maso – na belem ozadju med dvema stekloma. Na ta način analizira in spreminja brezčasne oblike kvadrata\, njegova matematična razmerja. Gačnik doseže pristen pomenski naboj\, kjer čutimo kontemplativno\, meditativno kakovost geometrijske abstrakcije\, celo minimalistične težnje. \nSence\,ki jih mečejo linearne žične strukture na belem stenskem ozadju\, tvorijo novo virtualno\, iluzionistično izmuzljivo risbo\, pasliko risbe\, in v tisti krhki in nežni nestalni lepoti in čistosti koncepta približuje nekaterim zgodnjim delom Gorana Petercola in Marijana Molnara. \nIva Körbler\, umetnosni kritik\, Zagreb\, 2021 \n  \n** \nLikovne meditacije \nZa poznavalce likovne umetnosti v Zenici\, mestu\, iz katerega prihaja Dragan Gačnik\, je že dolgo znano\, da je temeljna značilnost njegovega likovnega kroga izražen občutek za problematiko konstruktivne biti slike. Nenavadno dejstvo je\, da se je prav v takšni sredini\, kjer že desetletja prevladuje težka industrija\, kot mitska bit med bruhanjem ognja\, ki izžareva visokoenergetsko stanje materije\, začela ideja izgradnje in negovanja te tihe\, visoko estetizirane duhovne kulture\, ki v svojih raznovrstnih delovnih postopkih z materijo uveljavlja nizkoenergetska stanja in skrajni minimalizem pri strukturalizaciji likovnega \nizražanja. Predstavnikom te ekološko osveščene konstruktivne analitične linije v zeniški likovni kulturi (Lj. Perčinlić\, A. Kajinić) se je s svojim zelo koncentriranim delovnim postopkom\, strukturiranim na geometrični poti\, priključil tudi Dragan Gačnik. Odraščajoč intelektualno kot tudi eksistencialno v takšni klimi je imel Gačnik v obdobju svojega življenja srečo\, da osvoji izkušnje slovenskega teoretičnega in likovnega pedagoga Milana Butine\, ki je v svojih umetniških izkušnjah gojil idejo ohranjanja temeljnih ontoloških vprašanj o naravi likovne umetnosti\, predvsem o njenem jeziku. Gre za potrebo objektivnega načina organizacije plastičnega oblikovanja temeljnih načel planskega plastičnega mišljenja. Gačnik se je pri artikulaciji svojih plastičnih idej opredelil za drugačno\, nepikturalno materializacijo. \nNjegova dela\, narejena iz tenkih žičnih vlaken\, ki s pletenjem linearne kvadratne mreže gradijo geometrijske slike in strukture čistih\, primarnih sistemov\, določajo to umetnost kot problematiko prostorne risbe. Te so sestavljene med steklene plohe in okvirje in s svojo naglašeno objektivnostjo te strukture pod svetlobo razlivajo na stene v vidu senc. Optično prevzemajo vlogo nosilca znaka in poudarjajo topološki koncept slik. Edinstvena celota \nGačnikovih slik in del se dojema kot glasba\, kot ritmično zaporedje motivov s poudarjenimi dominantami minimiziranih strukturalnih sklopov in spletov. Vtkana je harmonija od spletov žičnih niti\, akorda\, in odzvanja z meditativnim ritmom semantičnega zgoščevanja strukture svetlobe in tišine. Zaradi tega smo pred časom ta učinek Gačnikovih del imenovali »zvoki tišine«. V kulturnem okolju globalnega sveta\, ki mu z urbano ikonosfero prevladuje hrupna\, kičasta podoba s propagandnimi sporočili potrošniške družbe\, spektakel prazne estetike tišine predstavlja utopično obrt k nepredmetnemu\, neintencionalnemu svetu duhovnosti in sprostitve. Gačnikove slike so utemeljene na geometrijskih oblikah\, po svoji naravi so neoznačena dela\, dela ki govorijo zase in ne dela\, ki prenašajo slike\, vtise in sporočila iz zunanjega danega sveta\, kot so neke vrste meditacija\, ki s pomočjo likovnih elementov\, zloženih v primarne strukture\, pomagajo oživiti imaginacije\, ki so vseprisotna elektronska slika\, posredovana medijem množične komunikacije in so izbrisana iz naše antropološke izkušnje. Tako umetniško delo ostaja privilegirani nosilec estetske funkcije in v naši civilizacijski izkušnji predstavlja mesto spoznanja o konstituciji Subjekta\, torej spoznanja o antropološkem procesu\, v katerem ima odločujočo vlogo slika. Mi\, opazovalci\, tako postanemo akterji v tem procesu in s pomočjo Gačnikovih del prostorsko artikuliramo v galerijsko predstavitev del\, sprejmemo meditativni proces spoznavanja. Stene galerije postanejo zasloni\, na katere skozi vizualno meditacijo prečiščene zavesti oblikujemo naše naj bolj skrite misli in želje. \nAleksandar Adamović\, umetnosni kritik \n  \n** \nDragan Gačnik je slikar\, oblikovalec in scenograf. Je član Društva likovnih umetnikov Bosne in Hercegovine. \n  \nStalne umetniške postavitve njegovih del: \nMestna galerija Zenica\, Muzej mesta Zenica\, Rektorat Univerze v Sarajevu \n  \nUmetniška nagrada\, Aprilski salon Zenica 2009\, likovni kritik prof. dr. Antun Karaman\, Hrvaška \n  \nSamostojne razstave \n2001\, Ljubljana\, galerija Svetovni slovenski kongres\, likovni kritik prof. dr. Mirko Juteršek \n2002\, Sarajevo\, Galerija Mak\, likovni kritik Aleksandar Adamović \n2002\, Tuzla\, galerija Bosanskega kulturnega centra\, likovni kritik Aleksandar Adamović \n2003\, Travnik\, Galerija Alter alt\, kritik Selvedin Avdić \n2005\, Zenica\, Mestna galerija\, likovna kritičarka Ivana Jevđević \n2005\, Visoko\, mestna galerija LIKUM\, likovna kritičarka Ivana Jevđević \n2006\, Novo mesto\, galerija Kulturnega centra Janeza Trdine; tekst o razstavi: Bojan Božič \n2009\, Sarajevo\, galerija Novi hram\, likovni kritik prof. dr. Besim Spahić \n  \nSkupinske razstave \nSlovenija\, Hrvaška\, Srbija\, Nizozemska\, Italija\, Mađarska\, Španija\, Kuba … \n  \nLikovne kolonije \nPostojna 1993\, Most na Soči 1995\, Kančevci pri Murski Soboti\, Monošter na Mađarskem \n2018\, Apače pri Mariboru 2019\, Maribor 2000\, Tuzla\, Kupres\, Vitez … \n  \nPregled Gačnikovih del \nAleksandar Adamović\, prof. dr. Milan Butina\, prof. dr. Mirko Juteršek\, prof. Anka Krašna\, \nKatarina Mohar\, prof. dr. Sadudin Musabegović\, prof. dr. Asja Mandić\, prof. dr. Antun \nKaraman\, Iva Körbler\, Željko Marciuš\, prof. dr. Aida Hodžić Abadžic\, prof. dr. Dubravka \nPozderac Lejlić\, Sanela Nuhanovića\, Maja Bobar\, Andrea Mekić\, prof. dr. Željko Škuljević\, \nIvana Jevđević …
URL:https://kcjt.si/dogodek/dragan-gacnik-ab-ovo/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20220701_130826.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220523
DTEND;VALUE=DATE:20220618
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T143533Z
LAST-MODIFIED:20250811T143533Z
UID:10000259-1653264000-1655510399@kcjt.si
SUMMARY:Jožica Medle: NARAVA V ČLOVEKU
DESCRIPTION:Jožica Medle umetnost združuje še s sodobnim tehnološkim svetom\, kar odpira v umetnosti nove perspektive in meje. A ta\, na prvi pogled nenavadna povezanost\, je prav za prav enostavna in bolj smiselna kot se zdi na prvi pogled… \nRazstava doktorice likovne umetnosti Jožice Medle povezuje ustvarjanje v likovnem polju z literarnim opusom Janeza Trdine ter zgodovino Dolenjske\, ki smo jo lahko nedavno občudovali na arheološki razstavi Gorjanci med Rimom in Bizancem v Dolenjskem muzeju. Umetnost pa poleg tega združuje še s sodobnim tehnološkim svetom\, kar odpira v umetnosti nove perspektive in meje. A ta\, na prvi pogled nenavadna povezanost\, je prav za prav enostavna in bolj smiselna kot se zdi na prvi pogled…\nRazstava je na ogled v Novem mestu\, v kulturni prestolnici Dolenjske in v zavetju Kulturnega Centra Janeza Trdine\, zato ne preseneča\, da lahko prav njegovo literarno ustvarjanje razumemo kot osrednjo povezovalno nit med motiviko razstavljenih likovnih del in zgodovinsko-naravno danostjo prostora. In tokratna razstava Jožice Medle je prav tako temeljno povezana z okoljem\, v katerem je avtorica odraščala in kjer že vsa leta ustvarja\, kot so Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih povezane z zgodbami tu živečega prebivalstva.\nJanez Trdina: Zlatoper\nNa Gorjancih je spodaj v skriti dolini stala mogočna bukev\,\nv sredini silen hrast\,\nzgoraj pa visoka in tanka breza.\nNajvečje čudo v tej dolini je bila ptica Zlatoper.\nKdor bi z njenim peresom napisal tri prošnje\, bi se mu te izpolnile.\nNavedene vrstice Janeza Trdine nam izkazujejo ljudsko hrepenenje po sožitju z naravo\, ki je vedno nudila človeku življenjske dobrine nujne za obstoj. Hkrati nam vrstice simbolno odstirajo naravno večplastnost – spodaj\, v sredini in zgoraj –\, kot naravni organum. Podobno pa\, – z nizanjem in kompozicijskim zlaganjem –\, avtorica razstave prikazuje in ustvarja svoj lastni likovni organum\, v katerem se prvi glas stvarnice narave – vox principalis – in drugi glas človeka – vox organalis – združujeta v ekspresivno melodijo na likovni podlagi.\nNjena motivika se\, podobno kot pri Janezu Trdini\, veže na vsakdanje življenje ljudi in naravo Dolenjske. Dela izražajo plasti zgodovine in ljudskega izročila prepletene s plastmi matere Stvarnice. Jožica Medle je razvila prav svojstven način barvnega plastenja. Tehniko v svojih delih uporablja kot primarno\, usklajena pa je z vsebinsko konceptualizacijo del in opredmetenjem avtoričinih notranjih občutij. V njih zaznamo nizanje različnih tekstur\, prevladujejo temni zemeljski toni\, topli poudarki ter chiaroscuro sivine. Podajanje vsebine je s tem smotrno zaokroženo z izbrano likovno govorico. Tako se odsev materialne zemeljske stvarnosti v njenih delih manifestira skozi barvno paleto naravnih tonov in oblik.\nJanez Trdina: Jutrovica\nKranjska dežala je slovela nekdaj za bogato kakor malo katera druga. Rodila je od konca do kraja obilo najlepšega žita in najžlahtnejšega vina. Ljudje so jedli pečenko in potico. Gorjanci so se nagnili na stran\, njihove puste strmine so se izpremenile v prisojne in položne rebri\, ustvarjene kakor nalašč za uspešno rast božje kapljice. Pod Gorjanci pa se je širila prerodovitna ravan\, vsa prepletena z žitnim poljem\, cvetnimi lokami\, košatimi vrti\, prijaznimi holmci in zeleno dobravo. … Sem ter tja kaže zdaj mestoma … odrte robove in strme klance. Vendar pa je ostalo še dovolj čudovito dražestnih črt in oblik\, da se domisli človek brez truda prvotnega obraza najsrečnejše zemeljske krajine.\nTemeljne prvine likovnih del avtorice začrtujejo in opredeljujejo nemimetične in nepredmetne slikovne formulacije fragmentov prostora in časa. Nepredmetna organskost se recipročno veže na povedno eksistencialno foto-figuraliko\, posebej v njenih grafičnih delih. Akumulacija likovnih prvin točk in črt je v naravi nujna in vseprisotna\, na likovnih delih avtorice pa jim nasprotujejo monokromatske oblike belih senc\, črnih teles in telesnih praznin. Avtorica nas s svojimi deli povede tudi v sodobni realizem\, saj je njeno ustvarjanje povezano z reprezentativnimi likovnimi tendencami ustvarjanja v 21. stoletju.\nJanez Trdina: Gospodična\nGospa koren poje ter se odpravi na Gorjance. Ko pride do prvega studenca\, zajame vodo\, le-ta pa počrni. Gospa izlije strupeno vodo ter gre dalje do drugega studenca. Pri tem voda zakrvavi\, zato koraka naprej. Pri tretjem pa se voda zasveti\, zato začne gospa vodo piti\, ter se z vsakim požirkom počuti mlajša in zdrava. Umije se s to vodo\, ki jo pomladi in ji vlije moč.\nTako se torej Jožica Medle v svojih delih že vrsto let posveča izvornemu počelu biološkega stvarstva. Z lastno likovno sintakso ekspresivno ustvarja zgodbo o zemlji že od preloma tisočletja. V njenih delih se odraža vizualno prisluškovanje pripovedi iz narave. Na njenih monumentalnejših kompozicijah\, kot tudi na manjših formatih\, pa se pojavlja abstrahirana podoba sveta z močnimi poudarki sodobne resničnosti.\nNovomeška pomlad pa nas razvaja s svojo resnično večerno toplino\, in nas vabi\, da zajamemo tudi sami iz gosposkega vodnjaka ustvarjalne materije in se prepustimo domišljiji preteklih in sedanjih kultur.\nUvodne besede doc. dr. Ines Vodopivec\nOdlomke besedil pripravila Barbka Kukman
URL:https://kcjt.si/dogodek/jozica-medle-narava-v-cloveku/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/285002313_2057441144458047_861356217288407574_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220425
DTEND;VALUE=DATE:20220524
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T143416Z
LAST-MODIFIED:20250811T143416Z
UID:10000258-1650844800-1653350399@kcjt.si
SUMMARY:Jože Kumer: NI MI VSEENO
DESCRIPTION:“Ne morem razumeti\, da se po letih izkušnje 2. svetovne vojne ta dogaja v Evropi.” \nJože Kumer: “To je nekaj nedopustnega in nesmiselnega. Kot da tisti\, ki so začeli to nepotrebno agresijo\, nimajo zgodovinskega spomina. Ni sprejemljivo! In sprašujem se\, zakaj? Kako je to mogoče? So morda prespali ure zgodovine? \nV času\, ko astronavti iz vesolja gledajo Zemljo\, ki se vidi manjša in bolj krhka\, kot se zdi! Ta lepi planet\, ki ga daleč v vesolju ni podobnega\, bi radi uničili\, kdo ve\, iz kakšnih razlogov. \nNaša Zemlja je enkratna\, neponovljiva. Truditi se moramo\, da taka tudi ostane. Vsakdo po svojih močeh. \nNe morem si predstavljati vojne\, ki so jo naši starši\, ne tako dolgo\, že občutili in trpeli. Prizadevati si moramo\, da bo prihodnjim rodovom prizaneseno to nedopustno trpljenje in uničevanje. Moj prispevek k miru je izbor slik za to razstavo. \nZa to priložnopst sem izbral nekaj del\, s katerimi opozarjam na čisto vodo\, na mir in medsebojne odnose.”
URL:https://kcjt.si/dogodek/joze-kumer-ni-mi-vseeno/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/279574263_2034915600043935_4317172623587012300_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220323
DTEND;VALUE=DATE:20220426
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T143324Z
LAST-MODIFIED:20250811T143324Z
UID:10000257-1647993600-1650931199@kcjt.si
SUMMARY:DLUSP: DIALOGI
DESCRIPTION:Razstava DIALOGI članov ZDSLU (Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov) – DLUSP (Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske) \nRazstava DIALOGI članov ZDSLU (Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov) – DLUSP (Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske) / The Exhibition DIALOG of members ZDSLU – DLUSP The Associations of Slovene Fine Artists:\nVladimir Bačič / Lucijan Bratuš / Nataša Gregorič Nabhas / Danilo Jejčič / Azad Karim / Anja Kranjc / Olga Kolenc / Miran Kordež / Klavdija Marušič / Andrej Perko / Kristina Rutar / Ivan Skubin / Katarina Spacal / Bogdan Soban / Luka Širok / Teja Tegelj / Andrea Verdelago / Tinka Volarič
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlusp-dialogi/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/DSCF8595-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220228
DTEND;VALUE=DATE:20220405
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T143200Z
LAST-MODIFIED:20250811T143200Z
UID:10000256-1646006400-1649116799@kcjt.si
SUMMARY:Drago Mom: XXX
DESCRIPTION:Akademski slikar\, mag. Drago Mom\, gledalca ujame že ob vstopu v galerijo in ga napelje k iskanju odgovorov\, to pa doseže na nevsiljiv\, resda nekoliko nepričakovan\, a po svoje humoren način. \nGalerija Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine je ponovno odprla prostor za novo razstavno dogajanje z razstavo slik akademskega slikarja Draga Moma.\nObiskovalec bo ob vstopu v prostor morda rekel\, da je to prav tisto\, kar je potreboval po dveh napornih letih nelagodja\, ki se je vanj naselilo zaradi pandemije in z njo povezanih ukrepov: slike Draga Moma učinkujejo sveže\, spontano in celo malce nagajivo. K temu vtisu pripomore že nenavadna razporeditev del po prostoru galerije\, kjer so tista abstraktnejša in likovno bolj ambiciozna obešena na stene\, druga\, ki se v svoji figuralnosti zdijo iz nekega »drugega štosa«\, pa prislonjena po kotih. Vtis je\, da smo vstopili v prostor\, kjer se razstava še postavlja in ureja\, kjer se še odloča\, kaj bo na razstavi ostalo in kaj ne. Avtor gledalca nemudoma zvabi k razmisleku o prostoru\, k vprašanjem o slikarjevih namenih ter ga celo napelje na željo\, da bi sam kaj preuredil\, umaknil ali prestavil. Mom torej gledalca ujame že ob vstopu v galerijo in ga napelje k iskanju odgovorov\, to pa doseže na nevsiljiv\, resda nekoliko nepričakovan\, a po svoje humoren način.\nPodobno počne tudi s slikami\, ki se izmikajo jasni opredelitvi\, ali gre za poliptihe (likovna dela sestavljena iz več slik)\, za objekte (dela\, kjer slike preidejo v prostorske formulacije) ali »le« za slike neobičajnih oblik. Večja dela namreč sestavlja eno ali več spojenih platen\, ki so jim ob robovih dodani elementi iz lesa ali gume in se tako iz pravokotnih oblik razlezejo v nazobčane ali zašiljene. Lesene oblike so verjetno izrezane iz delov stavbnega pohištva ali pa gre za najdene ostanke (objets trouvés)\, ki v slike vnesejo lastno zgodovino – strategija\, ki jo poznamo iz pionirskih časov kolaža ter asemblaža in se je v umetnosti preteklega stoletja izkazala kot pomemben člen k drugačnemu branju in razumevanju likovnih del. V delih Draga Moma je nekaj dadaistične negacije elitizma umetnosti – njegove slike so namerno poudarjeno grobe\, na videz stihijske in nedodelane – vendar ne v smislu družbene kritike\, ampak predvsem z namenom poudariti izrazno\, ekspresivno plat podobe. Gesta je spontana in osmišljena\, obenem izraz notranje nuje in likovne občutljivosti. Po eni strani se zdijo slike\, predvsem veliko rdeče platno\, izraz umetnikovih stisk\, a so po drugi plati likovno igrive in mestoma\, npr. z diskretno uporabo zlate in srebrne\, že kar zafrkljive. Zdi se\, da Mom z vsakim delom in s postavitvijo kot celoto preizkuša gibčnost gledalčeve misli. Vabi ga v igro\, ki se zdi na prvi pogled otroško nedolžna\, a je lahko tudi neprijetna in boleča. Gledalcu je prepuščeno\, ali bo npr. ponavljajoče oblike zašiljenih elips razumel v smislu gotske božje transcendence ali kot stilizirano podobo vagine ali pa kot likovni element\, ki predstavlja abstraktno danost v službi skladne likovne podobe. \nakad. slikar Janez Zalaznik
URL:https://kcjt.si/dogodek/drago-mom-xxx/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20220225_152357-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211206
DTEND;VALUE=DATE:20220201
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T143037Z
LAST-MODIFIED:20250811T143037Z
UID:10000255-1638748800-1643673599@kcjt.si
SUMMARY:DLUD: SPEKTRUM
DESCRIPTION:Letna razstava Društva likovnih umetnikov Dolenjske in Bele krajine. \n“V teh težkih časih\, ko iščemo bližino drugega\, ko hlepimo po neposredni komunikaciji\, ko smo se prisiljeni zapirati drug pred drugim\, ko se napetosti v družbi nevarno stopnjujejo\, je umetnost tisto polje\, v katerem lahko znova najdemo sami sebe in najdemo svet\, ki se nam razkrije v svoji pravi luči\, umetnine pa so okna\, skozi katere lahko spoznamo svoje najvišje zmožnosti.”
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlud-spektrum/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20211209_112328-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211103
DTEND;VALUE=DATE:20211204
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T141219Z
LAST-MODIFIED:20250811T141219Z
UID:10000254-1635897600-1638575999@kcjt.si
SUMMARY:Skulpte: ODSEV VODE V KAMNU
DESCRIPTION:Avtorji skulptur: Skender Bajrović\, Ivo Ferkolj\, Rado Čepič\, Andrej Hudoklin\, Franci Komljanec\, Stane Jakopin\, Ciril Povše\, Jožica Škof\, Rudi Škof\, Lado Vidic in Marjana Vidic \nDruštvo likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulptevas vabi na ogled kiparske razstave \n  \nOdsev vode v kamnu \n  \nOdprtje bo 3. novembra 2021 ob 18. uri v  galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. \n  \nVoda je vir življenja na Zemlji. S klimatskimi spremembami in neustavljivo rastjo človeštva postaja neprecenljiv naravni vir. Žal se njenega vsestranskega pomena in še zlasti njene ogroženosti premalo zavedamo. Kot prispevek k ozaveščanju javnosti smo izdelali vrsto skulptur\, ki odsevajo večplastnost pomenov vode. Ustvarjalci smo jih začutili in izrazili v kamnu\, ki je v naravi z vodo neločljivo povezan. \n  \nAvtorji skulptur: Skender Bajrović\, Ivo Ferkolj\, Rado Čepič\, Andrej Hudoklin\, Franci Komljanec\, Stane Jakopin\, Ciril Povše\, Jožica Škof\, Rudi Škof\, Lado Vidic in Marjana Vidic \n  \nVsebina razstavnega kataloga: \n– likovne ocene: Jožef Matijevič\, umetnostni zgodovinar \n– fotografije skulptur: Marko Pršina\, fotograf in oblikovalec \n– poezija: Smiljan Trobiš\, pesnik \n  \nGlasbena točka: Marko Pršina\, kitara in ustna harmonika \n  \nDomov
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-odsev-vode-v-kamnu/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Skulpte-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210929
DTEND;VALUE=DATE:20211102
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T140956Z
LAST-MODIFIED:20250811T140956Z
UID:10000253-1632873600-1635811199@kcjt.si
SUMMARY:Leoš Janáček
DESCRIPTION:Leoš Janáček se je rodil sredi 19. stoletja\, njegovo delo pa ga uvršča ob bok vrhunskim skladateljem glasbe 20. stoletja\, kot so Igor Stravinski\, Béla Bartók\, Sergej Prokofjev in Alban Berg. \nLeoš Janáček (1854–1928) velja za enega najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev. \nNjegova dela spodbujajo k razmišljanju in so predmet občudovanja. Poslušalca navdušujejo njegovi tematski kontrasti in celoten ustvarjalni razvoj\, v katerem je kmalu presegel meje tradicionalne misli in uveljavil ideje o glasbeni umetnosti. Svoj glasbeni izraz je našel v kompoziciji in je dosegel neponovljivo izvirnost\, zaradi česa ga danes občuduje ves svet. Njegova glasba je prežeta češkim nacionalnim duhom. Ob raziskovanju češke in moravske folklore je razvil t.i teorijo govorne melodije\, ki je postala izhodišče njegovega glasbeno-dramskega sloga. Mednarodno priznanje je dosegel po zaslugi opere Njena pastorka (Jenufa)\, ki je bila v času Janáčkovega življenja uprizorjena na številnih svetovnih odrih\, tudi v Metropolitanski operi v New Yorku. Janáčkovo življenje je tesno povezano z mestom Brno\, kjer je živel in ustvarjal že od malih nog in kjer je bila večina njegovih skladb prvič predstavljena. \n  \nRazstava bo skladatelja in njegovo delo med drugim predstavila skozi številne fotografije in slikovne dokumente\, odnos med Janáčkom in Brnom je namenjen predstavitvi aktualnega dogajanja v skladateljevem mestu. Razstavo so pripravili Oddelek za zgodovino glasbe Moravskega muzeja v Brnu in Turistično informacijski center Brno v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani.
URL:https://kcjt.si/dogodek/leos-janacek/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/LJ-v-Luhacovicich-pred-Janovym-domem-1926.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210816
DTEND;VALUE=DATE:20210927
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T140247Z
LAST-MODIFIED:20250811T140859Z
UID:10000252-1629072000-1632700799@kcjt.si
SUMMARY:2. Mednarodni bienale likovne vizije Etike(te) – Smeh 2021
DESCRIPTION:Smeh kot transformativna ali subverzivna izkušnja. \nDruštvo likovnih umetnikov Dolenjske po treh izpeljanih mednarodnih projektih nadaljuje organizacijo in izvedbo niza tematskih razstav sodobne likovne umetnosti. Tema letošnjega 2. Mednarodnega bienala Likovne vizije\, Etike(te) je smeh.\nNa razstavi sodeluje 55 umetnikov iz Slovenije\, Avstrije\, Nemčije\, Hrvaške\, Poljske in Makedonije. Žirija v sestavi Gorana Milovanovića\, kot predsednika\, in članov\, Jasne Kocuvan Štukelj\, Dajane Vlaisavljević\, Roberta Lozarja\, Olge Butinar Čeh in Matjaža Brulca je od 58 prijavljenih izbrala 34 likovnih del\, za katere je presodila\, da prvenstveno obravnavajo razpisano temo\, v avtorski poetiki ter izrazu pa so hkrati dovolj prepričljiva. Preostalih 21 avtorjev je na podlagi njihovega ugleda in vsebinskega ujemanja s temo bienala k sodelovanju povabil organizacijski odbor.\nOb odprtju razstave bo strokovna žirija slavnostno podelila veliko nagrado oziroma grand prix 2. Mednarodnega bienala likovne vizije\, Etike(te) – Smeh 2021 in nagrado za najboljše delo mladega avtorja.\nDruštvo likovnih umetnikov Dolenjske je sicer leta 2019 pripravilo razstavo na temo strahu oziroma abstraktnega čustvenega stanja\, ki je pogosta tema likovne umetnosti. Letos\, ko svet še vedno drsi skozi kataklizmo virusne pandemije\, pa se je pripravljalni odbor odločil za temo smeha\, ki morda na prvi pogled deluje sproščujoče\, a hkrati v sebi skriva mnoge pasti. Zaradi plitvega učinka namreč lahko prehitro zdrsne v banalno\, trivialno – morda celo absurdno\, nekomu smešno\, drugemu z nekoliko drugačnimi pogledi pa popolnoma bizarno.\nSmeh sicer sodi med temeljne človekove odzive. Gre za psihološko stanje in odziv na dogodke ali okoliščine. Smeh povzročajo predvsem dogodki\, ki jih razumemo kot komične in odpirajo prostor humorja ter veselja – o tem so pisali številni filozofi\, od Platona in Aristotela do Bergsona in drugih\, smeh in humor pa praviloma nista veljala za posvečeni temi.\nVendar obstajajo še druge razsežnosti. Pomembna je tista\, ki smeh evolucijsko povezuje s strahom oziroma podrejanjem\, še pomembnejša pa je razsežnost\, ki presega živalskost – smeh kot transformativna ali subverzivna izkušnja. Kot je v romanu Ime rože zapisal Umberto Eco\, je bil za oblastnike\, še posebej tiste s totalitarnimi težnjami\, smeh ultimativna subverzija\, zato so ga vedno poskušali nadzorovati in ga omogočati zgolj v okviru natančno določenih praznikov norosti in neresnosti.\nDa je bil smeh tudi na Slovenskem protiutež političnim razmeram po drugi svetovni vojni\, pričajo visoke naklade satiričnega časopisa Pavliha\, ki ni zbadal le s šalami na račun politične elite\, ampak je tedanje politične razmere komentiral tudi s karikaturami. Zaradi svoje drznosti so imeli avtorji satiričnih besedil in karikatur neredko težave z oblastjo in tudi sodoben smeh je velikokrat nevaren ter občasno celo kaznovan.\nOb vsem tem je zato toliko pomembnejše poudarjati njegov osvobajajoči učinek\, ki lahko sprošča danes še kako potrebno ustvarjalnost. Prežemajoča splošna družbena zakrčenost\, zavrtost in strah tako prav zahtevajo občasen glasen smeh in sprostitev ustvarjalnih zmožnosti na vseh življenjskih področjih. Umetnost pa je ena ključnih dejavnosti\, ki so te probleme sposobne nagovarjati.\nNa razstavi sodelujejo:\nEva Aasad (AT)\nIgor Banfi (SI)\nKatja Bogataj (SI)\nMatija Brumen (SI)\nBrut Carniollus (SI)\nHamo Čavrk (SI)\nBoštjan Drinovec (SI)\nVesna Drnovšek (SI)\nČrtomir Frelih (SI)\nMilena Gregorčič (SI)\nMarco Henkenjohann (DE)\nSvetlana Jakimovska Rodić (MK)\nLado Jakša (SI)\nPaulina Jazvić (HR)\nAnže Jurkovšek (SI)\nBarbara Jurkovšek (SI)\nJurij Kalan (SI)\nLojze Kalinšek (SI)\nJanez Kardelj (SI)\nBoštjan Kavčič (SI)\nMateja Kavčič (SI)\nDušan Kirbiš (SI)\nPaola Korošec (SI)\nNina Koželj (SI)\nVladimir Leben (SI)\nMichael Lohmann (DE)\nIzar Lunaček (SI)\nIvica Malčić (HR)\nMirko Malle (AT)\nMarijan Mirt (SI)\nNataša Mirtič (SI)\nRok Mohar (SI)\nTina Mohorović (SI)\nJasmina Nedanovski (SI)\nZdzisław Pacholski (PL)\nBoštjan Plesničar (SI)\nIris Pokovec (SI)\nLuka Popič (SI)\nArjan Pregl (SI)\nBoštjan Pucelj (SI)\nJur Samec (SI)\nDietmar Schmale (DE)\nAndreja Schwenner (SI)\nSuzana Senica (SI)\nMojca Smerdu (SI)\nBerthold Socha (DE)\nTeo Spiller (SI)\nZora Stančič (SI)\nBrane Širca (SI)\nLuka Širok (SI)\nTanja Špenko (SI)\nKlavdij Tutta (SI)\nUroš Weinberger (SI)\nJoni Zakonjšek (SI)\nAna Zavadlav (SI)\nOrganizacijsko skupino 2. Mednarodnega bienala likovne vizije\, Etike(te) – Smeh 2021 sestavljajo Sandra Boršić\, Jasna Kocuvan\, Nataša Mirtič\, Goran Milovanović\, Simon Kajtna\, Robert Lozar\, Maid Hadžihasanović in Hamo Čavrk.\nTajnica bienala je Natalija Zanoški. Predsednik Društva likovnih umetnikov Dolenjske je Hamo Čavrk.
URL:https://kcjt.si/dogodek/2-mednarodni-bienale-likovne-vizije-etikete-smeh-2021/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20210820_122602.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210628
DTEND;VALUE=DATE:20210811
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T140139Z
LAST-MODIFIED:20250811T140139Z
UID:10000251-1624838400-1628639999@kcjt.si
SUMMARY:RISBA. SLIKA. KIP.
DESCRIPTION:Izbrana dela študentov Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
URL:https://kcjt.si/dogodek/risba-slika-kip/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/207976002_1809621772573320_7314760988088144011_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210531
DTEND;VALUE=DATE:20210629
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T140001Z
LAST-MODIFIED:20250811T140001Z
UID:10000250-1622419200-1624924799@kcjt.si
SUMMARY:Igor Papež: Otoki časa
DESCRIPTION:Otoki časa privilegirajo minljivost\, organskost in posledično obrabljenost nad zamenljivost\, storilnost in razpoložljivost. \n… \nOTOKI ČASA \nSlika ne nastane v hipu kot fotografija\, ne podaja gibanja podob kot film. Njena zgodovina je dolga. Slike so s prikazovanjem zgodovine zgodovino soustvarjale\, digitalni mediji so zgodovino odpravili. V informacijski dobi je vse razpoložljivo in dosegljivo v trenutku in v trenutku pozabljeno. Ta časovnost nima preteklosti\, prihodnosti\, smisla\, identitete\, zgodovine.  Zanikuje telesne aspekte časovnosti\, saj staranje dojema kot okvarjenost.  V prejšnjih ciklih je bilo slikarstvo formalno aktualizirano (Območja intime\, Trg za skupnost) z umeščanjem informacijskih elementov v kompozicije. V Otokih časa so iz procesa slikanja namerno odstranjeni elementi\, ki so značilni za informacijsko hipnost in razpoložljivost (slikanje pri umetni svetlobi\, po fotografski predlogi\, kolažiranje). \nZa slikanje je ključna slikarjeva veščina\, ki je posledica dolgotrajnega urjenja\, shranjenega v telesnem spominu. Posledično je slikanje prepleteno s telesnostjo\, odraža biološki čas. Ta je cikličen\, poteka v intervalih dneva\, noči\, spanja\, prehranjevanja.  Hkrati je tudi linearen\, saj potekajo ti cikli v obdobju od rojstva do smrti. Otoki časa so nastajali ob dnevni svetlobi\, tihožitja po predlogi\, krajine na prostem\, kar je poudarilo neposrednost čutnih zaznav. \nNa ta način cikel odslikava vsebine narcizma\, odtujenosti\, ekološke krize\, zamegljene meje med realnostjo in iluzijo. Tihožitja se ikonografsko naslanjajo na univerzalno simboliko predmetov in rastlin. Narcise izžarevajo potratno lepoto samoljubja\, kopriva trdoživost\, trn bolečino. \nRastline in dotrajani predmeti kažejo intimno dinamiko časa z gubami\, razpokami\, hrapavostjo. Obkoljeni so z materiali\, ki ne kažejo obrabe. Plastika\, krom\, zrcala so materiali sodobnosti\, ki so degradirali minljivost v obrabljenost. V duhu digitalnosti z odsevi zrcalijo\, reproducirajo organske oblike\, ne razkrivajo pa ničesar o lastni strukturi\, pogled zaustavijo na površini in ga odbijejo nazaj. To odraža slika Jabolka ni\, kjer so gube jabolka soočene z nepropustnostjo keramičnega jabolka\, nato pa se izgubijo v labirintih zrcalnega ozadja. Minljivost organskega izgine v odsevih neorganskih površin. Plastika nadomesti zemljo\, krompir in kruh rasteta iz plastične embalaže (Kruh in plastika\, Kje je zemlja?). Vseprisotna plastika kaže identitetno in ekološko krizo. V Starih poteh dotrajana obutev hrani spomine na prehojene poti. \nOtoki časa privilegirajo minljivost\, organskost in posledično obrabljenost nad zamenljivost\, storilnost in razpoložljivost. Pred stoletjem in pol so impresionisti pod milim nebom našli vsebine\, ki so zamenjale teološke motive. V informacijskem 21. stoletju je slikanje na prostem mogoče še bolj ekscentrično\, kot je bilo na začetku modernizma. \n  \nIgor Papež
URL:https://kcjt.si/dogodek/igor-papez-otoki-casa/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Most-100-x-70-2020.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210326
DTEND;VALUE=DATE:20210504
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T135807Z
LAST-MODIFIED:20250811T135807Z
UID:10000249-1616716800-1620086399@kcjt.si
SUMMARY:RDNM: KRKA SKOZI MOJE OČI
DESCRIPTION:Razstava fotografij\, prispelih na nagradni fotografski natečaj Ribiške družine Novo mesto \nFotografska razstava v Galeriji Kocka \nKrka skozi moje oči \nFotografski natečaj v organizaciji Ribiške družine Novo mesto \n  \n  \nRibiška Družina Novo mesto je kot organizator natečaja z naslovom Krka skozi moje oči skupaj s partnerjema v tem projektu\, Zavodom Novo mesto in studiem Foto Asja\, v mesecu januarju 2020 razpisala fotografski natečaj na temo reke Krke. \n  \nSodelovalo je 20 fotografov (Alen Zulić\, Anita Kožar\, Darja Cesar\, Darko Jakovac\, Elica Pavlič\, Erik Conteras Menciger\, Jan Zalaznik\, Joško Šimic\, Jože Hanc\, Juan Conteras\, Jure Gombač\, Luka Rifelj\, Marina Menciger\, Marko Habjan\, Matjaž Šimic\, Mitja Habjan\, Stane Penca\, Tomaž Mikec\, Urška Juršak\, Vane Urh) s skupno 82 fotografijami. \nOcenjevalno komisijo so sestavljali Zoran Leko\, Črt Šuštar (Ribiška družina Novo mesto)\, Matjaž Kuzma (Zavod Novo mesto)\, Damjan Kozjan (Foto Asja) ter mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin. Komisija je imela težko delo\, kajti odziv na natečaj je bil odličen in prispelo je veliko dobrih fotografij. \n  \nRibiška družina Novo mesto je po presoji komisije in strokovnih utemeljitvah fotografa Boruta Peterlina podelila naslednje nagrade: \n  \n1.       nagrada: TOMAŽ MIKEC \nNa tej fotografiji se svetloba vali po vodi in avtor je z daljšim osvetlitvenim časom pričaral svilnatost gladine Krke\, ki nežno teče proti morju. Fotografijo zaokroži objem mogočnih dreves\, kot nemih opazovalcev. In tako vzdušje pozoren opazovalec podoživi\, kar je magija fotografije\, kot medija. (Borut Peterlin) \n  \n2.       nagrada: ALEN ZULIĆ \nPredstavljam si\, da se bodo gledalci ob prvem pogledu na fotografijo vprašali ali je to sploh reka Krka? Brez dvoma je to zgornji del reke Krke\, pri Šmihelu\, in v tej fotografiji je fantastično ujeta divja narava naše dolenjske lepotice. Nebrzdana\, divje teče proti gledalcu in predstavlja reko Krko\, isto\, kot je bila pred tisočletji. Bralcu priporočam\, da pozorno pogleda barvno paleto prvonagrajene in drugonagrajene fotografije. Barva v obeh fotografijah nosi emocionalni naboj\, v prvem primeru sproščenosti\, v drugem pa divjosti. (Borut Peterlin) \n  \n3.       nagrada: STANE PENCA \nNa tej fotografiji je jez v Vavti vasi in vsebuje barvne palete obeh zgornjih fotografij. Začenši s hladno modrino vode\, prek pastelno rumeno-rdečega mlina\, do nežnega neba. Prav tako nas kompozicija mojstrsko vodi od skal in trdnega jeza v prvem planu\, mlina v središču nato se perspektiva izteče v nebo oziroma odteče skupaj z lepotico Krko. (Borut Peterlin) \n  \n4.       nagrada: DARKO JAKOVAC \nFotografija je slejkoprej narejena z brezpilotnim letalnikom in prikazuje Krko\, če smem uporabiti športni izraz\, v ciljni ravnini. Prečudovit okljuk reke Krke v kostanjeviški ravnini je kronan z gorjanskimi hribi in obsijan z zahajajočim soncem. Prečudovit zaključek serije štirih fotografij\, ki tudi kot celota tvorijo zgodbo o dolenjski lepotici. (Borut Peterlin) \n  \nFotografije so na ogled v Galeriji Kocka (Kulturni center Janeza Trdine\, Novi trg 5\, Novo mesto) od 26. marca 2021 do Svetovnega dneva Zemlje\, 22. aprila 2021. \nGalerija kocka je odprta vsak delovnik od 8.00 do 16.00 ure. Ogled je možen tudi po predhodnem dogovoru na kocka@novomesto.si. \nOgled je možen ob upoštevanju ukrepov NIJZ (nošenje mask\, razkuževanje rok) do štirim obiskovalcem hkrati. \n  \nVabljeni na ogled!
URL:https://kcjt.si/dogodek/rdnm-krka-skozi-moje-oci/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20210503_094011.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201013
DTEND;VALUE=DATE:20201110
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T135628Z
LAST-MODIFIED:20250811T135628Z
UID:10000248-1602547200-1604966399@kcjt.si
SUMMARY:PFUL: 1 + 1\, 2020
DESCRIPTION:Razstava likovnih del Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete\, Univerza v Ljubljani \n. \nRazstavo z naslovom 1+1\, 2020 določajo likovna dela profesorjev in študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Gre za  novejša dela in posledično za vizualni prikaz študijskega utripa na Pedagoški fakulteti. \nSoočenja likovnih del študentov z deli mentorjev\, pri katerih so študentska dela nastala\, lahko predstavljajo za javnost poglobljen vpogled v likovne povezave različnih študijskih likovnih področij. Izbor avtorjev študentskih del\, ki so ga naredili posamezni mentorji\, sodi v sklop predmetov\, ki se redno poučujejo na Oddelku za likovno pedagogiko PeF UL kot del likovnega izobraževanja za pedagoški poklic. Kljub tradicionalni delitvi na likovna področja in pedagoškim temeljem študija se študentska dela mnogokrat aktualno umeščajo v sodobno likovno prakso našega prostora in kasneje nadaljujejo v zrelo umetniško likovno dejavnost\, kar daje razstavi dodatni pomen.
URL:https://kcjt.si/dogodek/pful-1-1-2020/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Anja-Jercic-Jakob-Zlata-drva-2012.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200921
DTEND;VALUE=DATE:20201013
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T135425Z
LAST-MODIFIED:20250811T135450Z
UID:10000247-1600646400-1602547199@kcjt.si
SUMMARY:Alojz Konec: VI.DI
DESCRIPTION:Razstavlja Alojz Konec\, akademski slikar in srednješolski profesor likovne umetnosti. Na ogled je postavil svoje recentne slike zadnjih dveh let v olju in akvarelu. Osredotoča se na zaznavanje hitre\, bežeče\, fragmentirane\, ovirane\, zastrte in indirektne realnosti. Slavi življenje in energijo vividnih barv na belini\, na kateri žarijo v zanosnih potezah čopiča na samem robu prepoznave. \nAlojz Konec (*1956)\, akademski slikar in srednješolski profesor likovne umetnosti je diplomiral iz slikarstva na ALUO  UL Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Samostojno in skupinsko razstavlja doma in po svetu. Član DLUD Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, ZDSLU Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov\, SVA Zavoda Slovenski vizualni avtorji  ter povezan z IWS Mednarodnim združenjem akvarelistov  Slovenija.Samostojno in skupinsko razstavlja doma in po svetu. Živi in ustvarja v Sevnici. \n*** \nKaj? Korakam svoje življenje. Svet se me dotika od zunaj in znotraj. Doživljam in premlevam ga in se najprej spontano odzovem nanj. Krajine\, tihožitja\, portreti so ti stiki\, ki prvi pričajo umetniško dušo. Iz spontanega\, odzivnega beleženja postopoma ostrim svoj opazovalno-raziskovalni duh. Pogled se mi vse bolj ciljno ostri. Postaja vse bolj izbirčen\, selektiven. Osredotočam se na sloj optičnih zaznav bistva. Daleč od pejsažev\, tihožitij in portretov. Spoznavna plat obstoja. Spremembe se dogajajo postopno. Razvoj pa je drastičen. Od impulza taktilnosti do ostrine abstrakcije. \nKako se nam prikazuje ta svet? Blazno hitro in bežeče. Skrito\, prikrito\, zastrto\, velikokrat motno in bolj kot ne sluteno. Odkrivamo ga s pripomočki. Indirektno in s prizadevanji. Posredno\, z neverjetnimi povečavami in raznoraznimi filtri. Večkrat komaj razumljivo in potrebno razmisleka in presoje. Pretvorjeno v našo vidno govorico. Skozi posredovane podatke. Predstavljajo jih fragmentirani pogledi vsled opazovalčevega gibanja\, pogledi skozi daljnogled\, skozi steklo\, zarosen objektiv\, skozi žaluzije in druge ovire\, anamorfične sferizacije\, multizrcaljenja\, konkavne in konveksne deformacije\, lomi in izrezi ter odsevi. V zaznavah so prisotni: fraktalnost\, enigmatičnost\, Cornsweet-ova  iluzija\, (raz)fokusiranje\, bokeh\, popačenje\, moire\, interferenca\, vibriranje\, utripanje. \nIzgleda? Slike se pojavljajo iz beline. Na samem robu prepoznave. Kje je minimum sklepanja in prepoznave likov iz mimetičnega prostora. Konture so v drugem planu slikine pojavnosti in njene zgodbe\, fabule. Like razumevam bolj kot akterje abstrakcije. Še zlasti\, ko prostoru dodamo čas in njegovo popačenje ter relativnost. Zaznavno tako privilegiram odkriti stožčasti prostor s slutenimi zametki nekih reprezentativnih oblik. Njihove silhuete tako postanejo dinamični akterji na samem robu opredeljevanja form. Zame pa so iritantne in taktilne\, subtilne in narativne hkrati. \nGlavno besedo mojih slik imajo barve. Tvorijo armaturo slikinega polja. So njen genski zapis\, gostobeseden in zgovoren. Gradijo njeno harmonijo in nosijo njeno energijo. Življenje in energija vividnih barv na belini. Kaligrafski ples njihoviz potez. Narejenih v zanosu med impresijo in ekspresijo. Položenih na kozmično vse vsebujočo belino. Kot prapok rojenih iz krčev trebušnih mišic. Morfogeneza. \nPoteznost žarenja barv v olju in akvarelu. Zelo kočljivo bi bilo slaviti slikarsko tehniko. Katerokoli. Da ustvarjanje ne prestopi v maniro. Ne maram rutine\, ampak principe. Asociacija je metageneza motiva\, ki je zgolj izhodišče\, tematika. Prerasel sem mimesis in hodim po njenem robu kot aerobat po napeti vrvi abstrakcije vihrajoč z dolgo ročko čopiča za ravnotežje. Zato neponovljivost in nepričakovanost. Kako v olju dobiti akvarelno prosojnost in žar barvne poteze. In kako akvarel na papirju ustvariti za primernega partnerja olju na platnu\, kako ukrotiti surovo belino in belino transparence. Eden drugemu sta lahko skica. Kdorkoli od njiju je lahko v malem ali velikem formatu. Kako v obeh tehnikah doseči zamah svobode. \nAlojz Konec\, avgusta 2020
URL:https://kcjt.si/dogodek/alojz-konec-vi-di/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Alojz-Konec_Fabula-11_akvarel_38x56cm_2020.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200309
DTEND;VALUE=DATE:20200414
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T135301Z
LAST-MODIFIED:20250811T135301Z
UID:10000246-1583712000-1586822399@kcjt.si
SUMMARY:DLU Insula: BARVA IN KAMEN
DESCRIPTION:Razstavljajo gostje DLU Insula iz Izole:\nMira Ličen\, Vojc Sodnikar Ponis\, Tomo Vran\, Marko Zelenko \nBarva in kamen sta dve prvini\, ki svojstveno zaznamujeta likovno ustvarjalnost primorskih avtorjev. \nUmetnost\, ki jo opredeljuje svetloba\, in ta je ob morju posebna\, v podobah primorskih ustvarjalcev obsežno opredeljuje izraznost na podlagi bohotnega kolorita. \nNa drugi strani pa je kamen material\, ki ima tradicionalen pomen tako v stavbarstvu kot v umetniški kreativnosti tega prostora. \nZato smo za predstavitev naših avtorjev v Novem Mestu izbrali naslov Barva in kamen. Gre za razstavo štirih umetnikov\, slikarjev Toma Vrana in Mire Ličen\, ter kiparjev  Vojca Sodnikarja Ponisa in Marka Zelenka.
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlu-insula-barva-in-kamen/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/vran-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200210
DTEND;VALUE=DATE:20200310
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T135139Z
LAST-MODIFIED:20250811T135200Z
UID:10000245-1581292800-1583798399@kcjt.si
SUMMARY:Andreja Schwenner: VMESNI PROSTOR
DESCRIPTION:Andreja Schwenner je svojo likovno pot poiskala v slikarskem zapisovanju Dolenjske pokrajine. Gre za povsem subjektivno odzivanje na motiv stvarne\, resnične pokrajine\, ki jo želi združiti z neko reprezentacijsko razsežnostjo\, ki se ne nanaša zgolj na objektivno\, stvarno pojavnost krajine\, ki jo upodablja. \nPerspektiva od znotraj\nČe s pogledom zaobjamemo dela Andreje Schwener\, takoj vidimo\, da gre za krajine\, torej za upodobitev nekega prostora. Ker smo vajeni prostor dojemati primarno\, na teritorialni osnovi\, v njem nehote iščemo topografske značilnosti\, da bi krajino locirali. Toda\, ali je dovolj\, da se modra površina na platnu zameji s krivuljo\, da bi v njej prepoznali okljuk Krke? Ali drugače: je sploh potrebno iskati Krko? Andrejine slike so pomenljiv dokaz\, da nam slikarstvo pravzaprav že zelo dolgo ne ponuja fizične pojavnosti\, temveč zgolj in zgovorneje psihološko. Umetnik v svojem izražanju poskuša na sliko prenesti doživetje ob videnem ali razpoloženje videnega. Ob tem pa je sledenje realnemu prostoru prej ovira kot vzgib. Saj poznamo občutek\, ko skozi spomin nam ljubi del kakšnega prostora dobiva vse bolj idealizirano podobo\, običajno celo do takšne mere\, da postane\, ko ga ponovno soočimo z realnim\, neprepoznaven in pogosto celo banalen. Osnovna dilema je torej\, katera podoba kraja je sedaj prava. Morda je odgovor paradoksalen\, vendar se glasi: obe. Sobivata in sta druga od druge neodvisni. \n  \nNa podoben način oblikuje slikovni prostor tudi Andreja Schwener. Ustvarja opis možnih mentalnih prostorov\, ki se zde kot prevod\, ko poskuša izraziti mentalno sliko sebe\, toda ne kot paralelo realnosti\, temveč kot njen presežek. Kljub temu\, da se z motivnih značilnosti in zaradi izbora precej reducirane barvne palete v njenih delih da razbrati genius loci\, pa avtorica več pozornosti namenja rešitvam kompleksnosti med površino in globino ter dialogu med fragmentom in celoto. Ob barvnem niansiranju\, abstrahiranju oblik na temeljne lastnosti ter s pogosto risarsko intervencijo\, ko s pastelnim risalom poudari vdor svetlobe\, nam s površine pogled zdrsne v lasten svet iluzije\, za videz stvari\, v polje metafizike\, da najde harmonijo med človekom in naravo v primarnem pomenu. To tezo podkrepi še s posebnim načinom moduliranja slike\, kjer na podlagi izkušenj iz sveta restavratorstva eksperimentira z različnimi materiali. Ko raznim smolam dodaja primarni material\, kot na primer mivko (ali na nekaterih slikah oglje)\, nas spominja na informelovski način ohranjanja materije (Dubuffet\, Fautrier)\, kjer le ta predisponira učinek podobe in ponotranja prvobitnost zemeljske snovnosti. Ta se v avtoričinih slikah najbolj odraža pri prehajanju in prepletanju med zemeljskimi in vodnimi površinami v sliki\, kot pretakanje nematerialnega v materialno in obratno. Preplet uporabe tehnološko vse bolj razvitih slikarskih materialov in prvinskih derivatov zemlje pa izpričuje tudi močno ekološko zavest\, ki je ta čas med mladimi vseprisotna kot generacijska revolucionarna nota. Zavest ohranjanja planeta\, katerega del so tudi imaginarne slikarske krajine\, sodi danes v ozaveščen modus vivendi. To sporočajo tudi slike Andreje Schwener\, način ohranjanja te zavesti pa reflektira v zgoraj omenjenem dialogu površine in globine\, ki ga lahko poimenujemo tudi slikarsko izražen kozmološki panteizem. Ta je posebej zgovoren v dveh manjših podolgovatih slikah brez naslova\, kjer je gozd upodobljen v ozki barvni paleti\, kot divja krajina\, kot nekaj prepovedanega\, prostor diametralnosti\, ki v isti sapi odraža tudi silovitost\, vitalnost in trajnost dreves\, na drugi pa krhkost\, nebogljenost in kratkost človeškega bitja. Obenem pa je to prostor\, kjer prebivajo duhovi in žive gozdne nimfe Driade. Nič manj silovito pa se panteizem – kot preplet Logosa in Kozmosa – na drugi strani ne izraža v sugestivnosti Andrejinih lazurnih nanosov v naslikanih vodnih površinah\, kjer zaslutimo nimfe Najade. \n  \nPrepričan sem\, da bodo mnogi\, ki bodo postali ob slikah\, ujeli resonanco lastnega in avtoričinega notranjega sveta\, začutili kontemplativnost in brezčasnost narave\, se potopili v barvno ubranost in tako bo naenkrat postalo popolnoma nepomembno\, s katere perspektive in ob katerem delu dneva je umetnica zrla na naš planet. Saj ne smemo pozabiti\, da Andreja pogosto na ta kos naše krajine gleda tudi s perspektive padalke. Od tam pa naj bi na nas menda gledali le bogovi? \n  \nGoran Milovanović \n  \n*** \n  \nAndreja Schwenner je svojo likovno pot poiskala v slikarskem zapisovanju Dolenjske pokrajine. Gre za povsem subjektivno odzivanje na motiv stvarne\, resnične pokrajine\, ki jo želi združiti z neko reprezentacijsko razsežnostjo\, ki se ne nanaša zgolj na objektivno\, stvarno pojavnost krajine\, ki jo upodablja. Ali kot zapiše avtorica. »Gre za soočenje s konkretno snovjo\, naneseno na nosilec\, vendar slika ni le tekstura snovnih sredstev\, temveč je hkrati tudi tisto\, kar sama po sebi ni.« Priznanje\, da je slika zgolj material na ploskem nosilcu\, nam torej ne onemogoča\, da ne bi iluzije še naprej videli\, nasprotno pa gledalčev pogled vrača na površino podobe in s tem jasno določa materialnost slike. Z vzpostavitvijo razmerja stvarno-umišljeno na slikovni površini Andreja Schwenner ustvarja »vmesni prostor«\, ki gledalca\, kot pri interaktivni sliki\, vsrka v njeno notranjost. Gledalec je tako nenadoma umeščen\, lokaliziran\, postavljen na prizorišče\, ni več čista točka pogleda\, ki vzdolž bežiščnic perspektivičnega sistema obvladuje prostor in okolje v njem. \n  \nV galeriji Kocka Andreja Schwenner na ogled postavlja likovna dela\, ki so nastala v okviru skupinske razstave v Jakčevem domu ob 650. obletnici ustanovitve Novega mesta kot predstavitev sodobnega likovnega dogajanja v Novem mestu ter jih nadgrajuje z novejšimi likovnimi deli. Rdečo nit razstave predstavlja povezava med našim bivanjem in posegom v krajino. Za takratno ustvarjanje je poiskala navdih v katastrskem načrtu Novega mesta iz leta 1825. Schwenner: »Ravne črte\, razvidne na načrtu\, so podale idejo\, kako na nevsiljiv način znotraj podobe krajine upodobiti pečat bivanja\, našega posega v naravno okolje. Na tovrstno podobo krajine ne želim gledati kritično\, temveč zgolj ozavestiti\, kaj dandanes krajina\, ki nas obdaja\, pretežno je\, kakšno vlogo znotraj te krajine nosimo in naš vpliv na podobo krajine\, pri samem ustvarjanju pa dati poudarek na prepletanje ravnih črt znotraj in zunaj povsem sproščenim\, prostih potez.« Iskanje in vnašanje ravnih črt v podobe krajin se na novejših delih kaže ne zgolj kot pečat bivanja\, temveč kot primarna lastnost krajine. \n  \nAndreja Schwenner \nPrapreče pri Straži 1A \n8351 Straža \ne-pošta: andreja.schwenner@gmail.com
URL:https://kcjt.si/dogodek/andreja-schwenner-vmesni-prostor/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/20200115_161752.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200117
DTEND;VALUE=DATE:20200210
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T135017Z
LAST-MODIFIED:20250811T135017Z
UID:10000244-1579219200-1581292799@kcjt.si
SUMMARY:Tatjana Ratković Bosnić: MODRO
DESCRIPTION:“Da bi se sprejelo umetniško delo v  celoti\, se  mora uporabnik  postaviti v položaj umetnika\, oziroma mora sam  zavzeti umetniško stališče.”\nMića Popović\, Izhodišče slike \nMODRO \nMlada avtorica Tatjana Ratković Bosnić\, se po dolgoletnem grafičnem ciklusu “Oblike”\, tokrat predstavlja z novim opusom “Modro”\, ne v grafičnem izrazu\, temveč v tehniki akrila na platnu. V “Oblikah” raziskuje svoje notranje “sokove”\, lastno substanco\, iz katere so zgrajena vsa fizična bitja\, z svojo maso\, barvo\, gostoto\, vonjem. \n  \nNjene “Oblike” niso odnos krivih in ravnih površin v zunanjem svetu\, temveč dvodimenzionalne oblike v fizičnem\, geometrijskem in fraktalnem smislu. Navezal se bom na del besedila\, ki ga je napisal prof. Nenad Zeljić: “Tatjana Ratković je avtorica\, katere poetika temelji predvsem na intenzivnih notranjih impulzih\, čustvenih refleksijah njenega bitja. Čeprav je govora o vsestranski osebi\, angažirani intelektualno\, ki se  zaveda okoliščin\, v katerih se odvija sodobna umetnost\, njena ustvarjalnost nastaja s poslušanjem lastnega telesa. Ratković je avtorica osebne umetniške poetike\, ostre realizacije\, nežne ideje.” V uvodu ne smemo pozabiti spregovoriti o “Oblikah”\, kajti avtorica nadaljuje z raziskavo\, lahko bi rekel drzno čustvenih refleksij njenega bitja in prepoznave posebnosti\, pri čemer se izraža z obliko\, v likovnem jeziku z natančnimi imeni del z lastnim gledanjem na zunanji svet\, njegovim  vplivom na notranja stanja in istočasna razmišljanja o vplivu tega stanja s stališča osebnega pogleda na zunanji svet in družbo. Način in značaj umetniške spoznanja… \n  \nAvtorica jemlje za izhodišče namero\, da s svojimi deli in naslovi pride iz intuitivnega v diskurzno spoznanje odnosa subjekta\, sebstva objekta\, in na ta način postavlja vprašanje lastne osebnosti in možnosti spoznave. Raziskuje različne oblike spoznave\, intuicijo posebnega\, pa tudi čutno intuicijo in na ta način vodi svoj um do nekega uvida edinstvene resničnosti. Obenem\, pa spretno raziskuje svojo intuitivno\, čustveno in družbeno definirano\, dogovorjeno in naučeno\, pri čemer poskuša sebi\,  zavedajoč se  vsega navedenega\, napraviti dokončno raspoznavo slike in na ta način uresničiti komunikacio\, ali ne? Zavestno se izogiba epskemu opisovanju. Pojavlja se samo v naslovih del ali v opombah nekaterih del\, kar ima za posledico upad všečnosti v potrošniškem svetu. Artefakt je intimen\, senzibilen\, smiselno\, bi rekel občasno močno boleč\, oseben\, skoraj monološki\, namenjej sebi\, v dialogu pa minimiziran. Avtorica s slikami materializira\, barva\, z naslovi del pa govori natančno\, eksplicitno in odkrito s pesniško slikovitostjo “govori” o svojih notranjih čustvenih stanjih\, razmišljanjih. Ne išče\, niti ne nudi odgovorov\, preprosto slika in določa svojo lastno stanje\, zasužnjuje misel v obliki podobe. Pri tem spretno uporablja slikarske izraze: obliko\, ki nikoli ni trda\, dokončana\, gledamo lazurno nanesene sloje\, skrite podslikane “misli”\, s statičnimi ali dinamičnimi potezami\, doživljamo  na pol realna\, sanjava\, levitirajoča stanja. Že v naslednjem delu nas avtorica preseneča s svojo “neurejenostjo” nočnih mor\, pri čemer realizira to s koloritom\, agresivnim gibom\, dinamiko\, ki vodi tudi nas v lastno neugodje\, kot ga nam prikazuje z naslovi slik: “Smrt pri 33. letih”\, “Črne misli”\, “Nedosegljivo”\, “Teža”\, “Samota”. Polivalenca življenja daje tudi druga videnje\, tako\, da nas že v naslednjih nežnih pastelnih delih nagradi: “Niti”\, “Pogled navzgor”\, “Toplota”. Modra barva je tokrat – lahko bi rekli – kot zbrani rokopis avtoričinega stanja\, ki je skoraj avtobiografski. Nespremenljiva v vseh svojih “oblikah”\, odtenkih\, globinah\, tonalitetah\, od temne\, globoke\, težke in mračne modre do prosojno voden tuirkizne. Izpostavil bi sliko “Za paravanom”\, s pravimi vprašanji: kakšni smo\, kakšna so naša življenja\, koliko smo mi\, mi\, in ko se dvignijo zavese in se začne “predstava”\, kakšna je naša “vloga”? \n  \nZa zaključek… Avtoričino polje ega-osebnosti je težnja k lastni popolnosti\, njenem resničnem JAZU. Ona\,  brez dvoma\, v gnostičnem smislu\, “da je vse v nas in da smo mi v vsem” išče tako mikro kot makro spoznanje\, ki nista niti racionalno niti konceptualno izvedljivi. S Heglovo logiko resničnosti omejuje na abstrakcijo\, pojem in z likovno konkretizacijo uresničuje  svojo lastno resničnost.
URL:https://kcjt.si/dogodek/tatjana-ratkovic-bosnic-modro/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/tatjana-ratkovic-bosnic-MODRO-SLovenija2-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200108
DTEND;VALUE=DATE:20200117
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T134705Z
LAST-MODIFIED:20250811T134727Z
UID:10000243-1578441600-1579219199@kcjt.si
SUMMARY:Izletniške kolonije mladih likovnikov
DESCRIPTION:Likovno nadarjeni učenci 11-ih dolenjskih osnovnih šol razstavljajo svoja slikarska dela\, ki so maja 2019 nastala na 5. Izletniški koloniji mladih likovnikov Dolenjske in Bele krajine v italijanskem Gradežu. \nIzletniške slikarske kolonije mladih likovnikov Dolenjske in Bele krajine potekajo že pet let zapovrstjo in združujejo likovne pedagoge in nadarjene učence v naši regiji.\nZadnja Izletniška kolonija mladih likovnikov je potekala 30. maja 2019 v italijanskem obmorskem mestu Gradež. Na koloniji se je zbralo 100 mladih likovnikov Dolenjske in Bele krajine iz 19-ih osnovnih šol\, od tega 49 učencev in 7 mentorjev iz 11-ih dolenjskih osnovnih šol. \nVsa slikarska dela dolenjskih nadarjenih likovnikov\, ki so nastala na zadnji koloniji\, bodo na ogled na razstavi v galeriji Kocka\, in sicer od 8. do 16. januarja 2020. Avtorji razstavljenih del prihajajo iz OŠ Grm\, OŠ Bršljin\, OŠ Stopiče\, OŠ Dolenjske Toplice\, OŠ Žužemberk\, OŠ Trebnje\, OŠ Frana Metelka Škocjan\, OŠ Šmarjeta\, OŠ Brusnice\, OŠ Toneta Pavčka in OŠ Mirna. \nIzbranim likovno nadarjenim učencem ta kolonija predstavlja enkratno\, nepozabno in bogato likovno izkušnjo\, ki jo šolski kurikul težko zajame\, prav tako pa je ni mogoče pridobiti v zaprtih prostorih šolske stavbe. Kot je v navadi\, se udeleženci kolonije odpravijo v likovno zanimiv kraj\, ki ga najprej  spoznajo v obliki vodenega ogleda. Nato si vsak likovnik izbere svoj motiv mestne vedute in prične slikati pod vodstvom mentorjev. Po zaključenem ustvarjanju na mestnih ulicah so udeleženci »nagrajeni« s prostočasnimi aktivnostmi\, kot so medsebojno druženje\, potepanje po mestu in celo kopanje v morju. \nIzletniška likovna kolonija ima velik pomen zlasti zaradi izmenjave medsebojnih izkušenj in nasvetov\, mladi likovniki spoznavajo drugačne poglede in pridobivajo nove likovne rešitve slikarskih problemov. Tudi mentorji izmenjujejo med seboj strokovne izkušnje in se ob prijetnem druženju učijo drug od drugega. Dolgoročno izletniška kolonija mladih likovnikov pomembno vpliva na krepitev likovne kulture v lokalnem okolju ter prispeva k promociji likovne dejavnosti med mladimi. \nKolonija ima že od vsega začetka svojo spletno stran\, kjer so razstavljena nastala likovna dela\, na njej pa je moč pridobiti tudi ostale informacije: http://izletniskakolonija.splet.arnes.si
URL:https://kcjt.si/dogodek/izletniske-kolonije-mladih-likovnikov/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/523333-PIUVEX-376.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20191206
DTEND;VALUE=DATE:20200105
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T134423Z
LAST-MODIFIED:20250811T134423Z
UID:10000241-1575590400-1578182399@kcjt.si
SUMMARY:Obešanje z DLUD
DESCRIPTION:Interaktivno odprtje razstave! Pridite in spoznajte vse o pripravi razstave z uveljavljenimi akademskimi slikarji iz društva DLUD.
URL:https://kcjt.si/dogodek/obesanje-z-dlud/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/vabilo.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20191204
DTEND;VALUE=DATE:20191207
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T134527Z
LAST-MODIFIED:20250811T134527Z
UID:10000242-1575417600-1575676799@kcjt.si
SUMMARY:Dobrodelna dražba umetniških slik
DESCRIPTION:OZRK leta 2019 obeležuje 20 let Sklada za\npomoč ljudem v stiski. \nOZRK leta 2019 obeležuje 20 let Sklada za pomoč ljudem v stiski.\nDOBRODELNA DRAŽBA UMETNIŠKIH SLIK\nsreda\, 4. 12. 2019\, ob 19.00\nv KCJT\, Art café in Galerija Kocka\nVoditelj: Nik Škrlec \nPo eno sliko je darovalo sedem umetnikov:\nAlojz Konec\nJože Kumer\nJože Marinč\nJožica Medle\nAndreja Schwenner\nJanko Orač\nIgor Obradinović\nTri slike sta podarila dva donatorja. Avtorji del:\nWang Huiqin\nJože Kumer\nVladimir Lamut \nZ dobrodelno dražbo OZRK zbira sredstva za plačilo položnic za najnujnejše življenjske stroške in za šolske potrebščine\, kar znese 20.000 evrov letno.\nLeta 2019 OZRK obeležuje 20 let Sklada za pomoč ljudem v stiski z različnimi dejavnostmi: razstavo največjih humanitarnih akcij\, izdajo biltena\, podelitvijo štipendij\, podelitvijo izjemnih priznanj\, dobrodelno dražbo in z drugimi dejavnosti v letu 2020.
URL:https://kcjt.si/dogodek/dobrodelna-drazba-umetniskih-slik/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Katalog-umetniskih-slik-za-drazbo-Nisi-sam-OZ-RKS-NM-2019-1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20191105
DTEND;VALUE=DATE:20191205
DTSTAMP:20260717T063107
CREATED:20250811T134319Z
LAST-MODIFIED:20250811T134319Z
UID:10000240-1572912000-1575503999@kcjt.si
SUMMARY:Skulpte: LJUBEZEN\, VEČNA KOT KAMEN
DESCRIPTION:Člani SKULPTE so ustvarili samostojne kamnite skulpture ob 170. obletnici smrti Prešerna ter v kamen vpisali večno ljubezen Franceta Prešerna do naše meščanke Julije Primic. \nIZ NEGIBJA KAMNA V RAZSEŽNOST \n  \n»Kaj bi lahko bilo bolj negibno kot kamen? Večina ljudi ga tako doživlja; kot nekaj starodavnega\, trdega\, hladnega\, težkega\, negibnega in anorganskega. Vse našteto je pravzaprav res\, vendar le na prvi pogled. Človek in kamen sta sopotnika le kratek čas. Naš kratek čas. Če imamo priložnost kamen pogledati od blizu\, se nam odstre cela zgodba davnega časa\, saj v plasteh\, prelomih\, vključkih in zapolnitvah najdemo številne oblike in barve\, opazimo smeri pritiskov\, vplive deževnice\, raztopljene in vnovič kristalizirane minerale\, zlepljene ruševine drugih kamnin\, najdemo sledi kotaljenja\, gibanja in gubanja. Je torej kamen res negiben? V apnencih najdemo ostanke školjk\, polžev\, iglic morskih ježkov\, alg\, koral\, včasih najdemo okostja rib\, nekateri apnenci so obarvani črno zaradi organskih ostankov odmrlih živali. Je torej kamen res mrtev? Vzemimo si čas\, oglejmo si prerezano ploskev in videli bomo presek skozi davno minulo življenje. Kdaj smo nazadnje sedeli na kamniti klopi\, ki jo je ogrelo spomladansko sonce? Je kamen res hladen? Kdaj smo se nazadnje zazrli v kamnite gube in razprta krila angelov? Je torej kamen res trd\, če zna kipar iz njega izvabiti toliko mehkobe? \nAli je kamen težek? Je. Vendar njegova teža vzbuja spoštovanje\, zlasti takrat\, ko kamen odrešimo negibnosti in mu damo razsežnost\, kot je to storila skupina ljubiteljev\, ki je z vsakim udarcev dleta odvzela kamnu košček teže in mu dodala ščepec mehkobe. \nKamen ne mara grobosti\, rad ima preudarnost\, skrbnost in natančnost. Rad ima čas\, veliko časa. Surovi moči se upira. Vztrajnost in potrpežljivost zna poplačati bodisi z mehkobo oblik bodisi z bleščečo površino. Včasih nam razrezan dovoli\, da zgladimo njegovo sredico in pogledamo\, kaj nam ponuja notranjost. Ali ste opazili\, da kamna ne moremo le gledati kot sliko? Roka nam kar sama spolzi preko površine\, poboža profil\, prsti zatipajo grobo površino\, se rahlo odmaknejo in pogladijo zaobljeni rob. Le kdor kamen obdeluje in ga na ta način spoznava\, ve\, koliko mu ta lahko da. \nOb ogledu izdelkov je čutiti\, koliko občutenj so ustvarjalci vložili vanje s svojim delom in koliko jim je kamen dal. Tako oplemeniteni izdelki bodo umeščeni v okolje zaživeli novo življenje\, opazovalcem v veselje in ustvarjalcem v ponos. Želimo si\, da bi čim več negibnih lepot\, ki jih še skriva zemlja\, s pomočjo ustvarjalcev dobilo nove razsežnosti.« \n  \nTe besede je zapisala Maja Štembal Capuder\, predsednica Društva ljubiteljev slovenskega naravnega kamna\, Ljubljana\, katerega člani smo tudi ustvarjalci Društva SKULPTE. \n  \nDruštvo likovnih ustvarjalcev v kamnu SKULPTE je bilo ustanovljeno pred tremi leti kot nadaljevanje večletnega ustvarjanja skupine ljubiteljev slovenskega kamna\, kot medija za obdelavo\, saj s svojo lepoto\, barvitostjo\, plemenitostjo in enkratnostjo zavzema v našem okolju prav posebno mesto. Društvo šteje 15 članov\, trije pa smo tudi člani Društva Severin Šali. \nLjubezen do kamna nas je kot izrazni medij zelo hitro pritegnila in osvojila\, zato smo pred več leti začeli ustvarjati v kamnoseško-restavratorski delavnici v Zagradu\, kjer svoje zamisli uresničujemo ob podpori znanja obdelave kamna mojstra in restavratorja Francija Kocjana. Motivno promoviramo novomeške in ostale zgodbe in jim s svojim ustvarjalnim prizadevanjem v domačem kamnu dodajamo vsebino in pomen. \nSvoja dela smo predstavili na več odmevnih likovnih razstavah po Sloveniji. \nUstvarili smo kar nekaj prepoznavnih samostojnih in skupinskih projektov. \n  \n– KAMNITA FORMA VIVA 2005 ob Ulici Slavka Gruma v Novem mestu zajema 9 kamnitih skulptur\, ki so postavljene od Osnovne šole Drska do Splošne bolnišnice Novo mesto. Z njo smo počastili Trdinovo leto in Mesto situl. Obeležuje jih informativna turistična tabla. \n– Kamnita miza VEZ GENERACIJ pred Humanitarnim centrom na Drski. \n– Kamnite klopi SITULSKA PRIPOVED V KAMNU\, ki so nastale ob praznovanju 650. obletnice ustanovitve Novega mesta in so z Glavnega trga prestavljene na Muzejske vrtove. \n– PARK MLADOSTI\, ki je nastal ob praznovanju 200. obletnice rojstva Julije Primic in 100. obletnice železniške proge Novo mesto–Metlika zajema mizo z mozaikom\, klopmi in kipom JULIJE PRIMIC\, seveda z motivi situlske umetnosti. \n– JANTARNI ZAPIS V KAMNU (kamniti prestol z jantarjem\, miza z upodobitvijo jantarne poti in s klopmi) smo posvetili praznovanju Jantarnega leta v Novem mestu. \n– ŠKUPANJE v Beli krajini\, kjer smo na kamniti mizi z vklesom prikazali obred škupanja\, pripravo slame za slamnato streho. \n  \nVsako leto člani SKULPTE ustvarimo poleg skupinskih projektov tudi samostojne kamnite skulpture na določeno temo. Lansko leto je bila to DOTIK ŠPORTA V KAMNU\, v letošnjem letu smo se ob 170. obletnici smrti Prešerna odločili za tematiko Franceta Prešerna in naše meščanke Julije Primic. Nastala dela bomo kot vsako leto predstavili na tematski razstavi v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu\, februarja prihodnje leto pa ob kulturnem prazniku v Državnem svetu RS. \n  \nPri ustvarjalnem delu nas spremlja tudi naš član SKULPTE – novomeški pesnik Smiljan Trobiš\, ki svoje vtise ob nastalih kiparskih delih ponazori s poezijo. \n  \nPrav tako naše delo že vrsto let likovno ocenjuje naš član – umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič\, ki je o naših kamnitih skupinskih projektih napisal: \n»Obdelovanje in oblikovanje kamna za različne namene je fenomen\, ki spremlja človeka od njegovih začetkov pa vse do danes. V povezavi človeka s kamnom so se rojevale številne zamisli\, ki so navdihovale in še danes navdihujejo oblikovalce kamnitih gmot\, saj je sleherna pomembna civilizacija skrbno negovala večnamensko praktično in estetsko obdelavo različnih vrst kamna. Kiparjevo delo sodimo po tem\, v kakšni meri nam posreduje lastne občutke za črto\, ploskev\, volumen\, simetrijo\, ritem in proporce. \nPo teh načelih so se ravnali dosledno tudi člani Društva likovnih ustvarjalcev v kamnu SKULPTE NOVO MESTO\, ki so nase opozorili z izvedbo monumentalnega projekta\, ki obsega pet med seboj povezanih stičnih točk. \nV ta sklop sodijo skulpture KAMNITA FORMA VIVA na Ulici Slavka Gruma\, KAMNITE KLOPI na Muzejskih vrtovih\, kjer so kiparji z izbranim motivom na istem kraju in istočasno oživili geološko in človeško preteklost\, ki se razodeva z motivi človeških in živalskih figur v preprosti stilizirani formi\, s katerimi so krasili situle\, prazgodovinske obredne pivske posode v obliki vedric. Omenjeni motivni izbor predstavlja rdečo nit skozi celoten projekt\, zato se z njim srečamo tudi pred Humanitarnim centrom RK Novo mesto (KAMNITA MASIVNA MIZA v Parku medgeneracijske solidarnosti)\, v PARKU MLADOSTI so se poklonili spominu Prešernove muze Julije s kipom po Langusovi slikarski predlogi. Okrogla miza v tem sklopu je zanimiva tudi po domiselni tehnološki izvedbi. Njen obod je namreč narejen iz masivnega litoželeznega pogonskega kolesa parne lokomotive\, ki je vozila na progi Novo mesto–Metlika\, noga pa je – tako kot tudi nosila klopi okoli mize – okrašena z motivi situlske umetnosti. Ciklus projekta sklene JANTARNI ZAPIS V KAMNU\, postavljen pred avtobusno postajo. Ustvarjalno delo bodo nadaljevali ob sprehajalni poti Portovald s postavitvijo POVODNEGA MOŽA NA KRKI in klopmi\, s tematiko\, povzeto po bajkah in ljudskem izročilu.« \n  \nProf. dr. Josip Korošec pravi: »Odnos do kamna je tudi odnos do časa. Kamen je eden temeljnih prvin\, ki nam omogoča spoznati samega sebe.« \nO naših projektih pa je med drugim napisal: »Kljub časovni oddaljenosti oba likovna dogodka pomenita spontano nastalo celoto\, v kateri pobude preteklosti in nuja po izražanju soustvarjajo pravo sedanjost; v njej ima naravni kamen nedvomno svoj usodni pomen.« \n  \nPred nedavnim me je ob nekem kulturnem dogodku predsednik Borut Pahor vprašal\, če kamen res joka. Spomnila sem se besed Georgija Plehanova: »Z besedami predajamo svoje misli\, z umetnostjo pa svoja čustva.« Ustvarjalci v kamnu in člani SKULPTE kamen zelo spoštujemo in vanj pri pozorni obdelavi predajamo veliko svojih čustev. In če povzamem besede Maje Štembal Capuder\, da je kamen odraz naše preteklosti\, ki dovoli iz sebe izvabljati mehkobo\, se pojavlja v mnogih različnih barvnih odtenkih\, je živ\, topel\, občutljiv in ljubi pozornost umetnika – potem kamen lahko tudi joka … \n  \nJožica Škof
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-ljubezen-vecna-kot-kamen/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_4374.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20190930
DTEND;VALUE=DATE:20191105
DTSTAMP:20260717T063108
CREATED:20250811T134222Z
LAST-MODIFIED:20250811T134222Z
UID:10000239-1569801600-1572911999@kcjt.si
SUMMARY:GRAFIKA TREH / Čavrk\, Mirtič\, Orač
DESCRIPTION:Producent DLUD \nNa razstavi z naslovom Grafika treh se bodo predstavili trije novomeški grafični umetniki: Hamo Čavrk\, Nataša Mirtič in Janko Orač. \nHamo Čavrk  (1950\, Sarajevo) je diplomiral na Likovni akademiji v Sarajevu\, smer kiparstvo. Iz grafike je magistriral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Za grafiko pravi\, »da je večna od prvega odtisa v jami do današnjih sodobnih tehnik. Grafika ima enako pomembnost v umetnosti kot vse tehnike\, ki jih srečujemo v likovni umetnosti.« \nNataša Mirtič (1973\, Novo mesto) je diplomirala na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tam končala tudi magistrski študij grafike pri prof. Lojzetu Logarju. Za ustvarjanje v žlahtnih grafičnih tehnikah v današnjem zdigitaliziranem svetu pravi\, »da ga jemlje kot velik privilegij. Grafika ne dopušča hitenja in površnosti\, grafični atelje tako postane prostor\, kjer se je moč upreti hitremu življenjskemu tempu.« \nJanko Orač (1958\, Celje) je diplomiral na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani in zaključil  podiplomski študij grafike na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Za Janka je bistvo grafike »sled\, ki jo gradi vsak umetnik (grafik) na grafični matrici ter kot vrh gore\, ki zasveti na grafičnem listu. Sledi pa so vidne takrat\, ko jih opazimo v našem in širšem okolju\, ko postanejo naša resničnost.«
URL:https://kcjt.si/dogodek/grafika-treh-cavrk-mirtic-orac/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/DSC_1054.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20190913
DTEND;VALUE=DATE:20191001
DTSTAMP:20260717T063108
CREATED:20250811T134038Z
LAST-MODIFIED:20250811T134038Z
UID:10000238-1568332800-1569887999@kcjt.si
SUMMARY:Podvodna fotografija 2019
DESCRIPTION:Producent Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto \nVsako leto v Klubu za podvodne aktivnosti Novo mesto med člani izvedejo natečaj za najboljšo podvodno fotografijo. Kar nekaj članov med njimi se intenzivno in ljubiteljsko ukvarja s fotografijo\, nekateri med njimi pa so tudi dobitniki različnih nagrad. \n*** \nV Novem mestu so bili potapljači organizirani med prvimi v Sloveniji. Sprva je klub združeval predvsem potapljače plavalce\, kasneje pa je razvil še številne aktivnosti ter zadnjih štirideset let ves čas aktivno deloval v Slovenskem in širšem prostoru\, KPA Novo mesto je celo med ustanovnimi člani Slovenske Potapljaške Zveze.\nSkozi izobraževalne programe KPA Novo mesto je šlo že veliko Novomeščanov ter na ta način skozi leta uraslo in približalo podvodni svet tudi ostalim prebivalcem Novega mesta. \nKPA je finančno samostojen in dobro opremljen klub\, prav tako pa je v njem zbrana tudi vrhunsko opremljena reševalna ekipa. \nDoživeli so vzpone in padce. Skozi leta so klubu pri njegovem delovanju pomagali številni posamezniki in podjetja in člani kluba se zavedajo\, da brez tovrstne pomoči someščanov ne bi šlo. \nBili so prvaki v več potapljaških športnih panogah in organizatorji evropskega tekmovanja v hitrostnem plavanju v Dolenjskih toplicah. Sodelujejo z različnimi interesnimi skupnostmi od šol do tabornikov ter z veseljem učijo ter vzgajajo mlade k ljubezni in spoštovanju voda ter življenja v njih. \nPod okriljem Slovenske potapljaške zveze redno organizirajo in izvajajo številne okoljevarstvene in čistilne akcije ter skrbijo za urejeno rečno dno reke Krke v Novem mestu. Radi poudarijo\, da so in bodo živeli v tem prostoru in za ta prostor. \nV Kocki gostimo izbor podvodnih fotografij članov KPA Novo mesto. Vljudno vabljeni na ogled svetov\, kakršni so skriti pod gladino zelene lepotice! \n  \n. \nFotografije z odprtja razstave je prispeval Jaka Šuln
URL:https://kcjt.si/dogodek/podvodna-fotografija-2019/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/FB_IMG_1567054676292.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20190610
DTEND;VALUE=DATE:20190820
DTSTAMP:20260717T063108
CREATED:20250811T133636Z
LAST-MODIFIED:20250811T133749Z
UID:10000237-1560124800-1566259199@kcjt.si
SUMMARY:Domen Šega: PORNO NOIR
DESCRIPTION:
URL:https://kcjt.si/dogodek/domen-sega-porno-noir/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/BLACK_PORNO.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20190408
DTEND;VALUE=DATE:20190812
DTSTAMP:20260717T063108
CREATED:20250811T133354Z
LAST-MODIFIED:20250811T141454Z
UID:10000236-1554681600-1565567999@kcjt.si
SUMMARY:Hamo Čavrk: CARTA INCOGNITA
DESCRIPTION:Struktura likovne govorice je avtonomna vsebina\, ki je za razumevanje videnega povsem dovolj. Besedne interpretacije so sicer priročno orodje\, katerih vrednost pogosto temelji tudi na strokovnih avtoritetah avtorjev. \nNe glede na to\, koliko se približajo bistvu\, pa venomer ostajajo nadomestek\, ostajajo prevod ene izraznosti v drugo. Strukturo likovnega je možno interpretirati tudi\, kot bi dejal Zoran Didek\, skozi raziskovanje oblikotvornosti\, s piko\, črto\, barvo\, ploskvijo in drugimi likovnimi elementi. Ta vprašanja že desetletja angažirajo tudi izraznost Hama Čavrka. Potrpežljivo se sprehaja po površinah papirja ali platna\, izrazito objektno poseže v modulacijo prostora\, ali pa črto išče v svetlobi projekcijskega žarka. Z različnimi mediji dosega seveda različne rezultate likovne objasnitve in jih sistematično kartografira. Na razstavi v galeriji Kocka se tokrat predstavlja s serijo slik\, izvedenih v akrilni barvi na platna\, in na njih za razliko od grafičnih listov veliko intenzivneje dosega ekspresivne barvne napetosti prostora v ozadju. Ta v korespondenci s primarno postavljenimi neskončnimi linijami\, ki prostor geometrijsko determinirajo\, dela v celoti dinamizirajo. Dinamične vizije prostora delujejo toplo in domače\, znotraj njihovih struktur pa je v nekaj zadnjih delih moč slutiti strukturo arhetipskih form. Če v linijah\, ki prehajajo likovno polje\, zgolj slutimo neskončnost\, je ta v krogih\, ki so se začela pojavljati na platnih\, elementarno vsebovana. Ta forma pa prostor še dodatno opredeli tudi kot telesnina. Na ta način Čavrk prikaže enigmatičnost prostora\, s harmonično uravnoteženostjo med barvami in oblikami pa v gledalcu sprošča lirično ugodje in mu omogoča potovanja v neznano. \n  \nGoran Milovanović
URL:https://kcjt.si/dogodek/hamo-cavrk-carta-incognita/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Hamo-CAVRK.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20190125
DTEND;VALUE=DATE:20190407
DTSTAMP:20260717T063108
CREATED:20250811T133153Z
LAST-MODIFIED:20250811T133153Z
UID:10000235-1548374400-1554595199@kcjt.si
SUMMARY:Jože Marinč: Kaplja
DESCRIPTION:Jože Marinč je predstavnik tiste generacije\, ki je v zadnji četrtini dvajsetega stoletja v slovenski umetnosti utrdila estetiko visokega modernizma. \n* \nV tej prvenstveno abstraktni smeri ni šlo več za opozicijo figuralike in abstrakcije\, ki je ob nastopu abstraktne umetnosti dobila pomen politične polarizacije\, temveč za prepričanje\, da je z oblikami in barvami mogoče izraziti človekova najgloblja in najbolj pretanjena občutja. Ne občutja človeške vrste temveč čustvovanja in najintimnejše izkušnje posameznika\, ki v umetniškem ustvarjanju išče sebi lasten in prepoznaven izraz. Doživetja in izkušnje edinstvene\, enkratne in neponovljive človeške psihe so dobila v zahodni kulturi posebno mesto\, postala so družbena vrednota\, vredna občudovanja in podoživljanja. \nV Marinčevem zadnjem ustvarjalnem obdobju se srečujemo s kapljevinami\, s tehniko\, ki je slikarjev lastni izum in nam še ni dan vpogled v način nastajanja njegovih zadnjih del.
URL:https://kcjt.si/dogodek/joze-marinc-kaplja/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/P1000461.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR