BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kulturni center Janeza Trdine
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20190331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20191027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20200329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20201025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231215
DTEND;VALUE=DATE:20240116
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T145742Z
LAST-MODIFIED:20250811T150727Z
UID:10000275-1702598400-1705363199@kcjt.si
SUMMARY:DLUD: Novoletna
DESCRIPTION:Že vse od leta 2014 člani Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja vsak december predstavijo svojo svežo produkcijo v Galeriji Kocka. Tudi to leto\, že devetič zapored\, bodo na ogled zadnja dela naših regijskih likovnih umetnikov. \n  \n  \nNOVOLETNICA\n  \nDarovanje. Novoletni čas stoji v letnem času zime\, daljših noči in mraza. In v koledarskem času poslavljanja od preživelega leta ter polnem pričakovanju vsega v prihajajočem mladem letu. Iz obeh zornih kotov predstavlja čas darovanja\, drugim in sebi\, kar je tudi poslanica naše tokratne Novoletnice. Z razstavo vam široko podarjamo poglede na našo izbrano raznolikost polno najlepših želja. \n  \nPresežki. Darovanje pomeni iskreno dajanje svojega najboljšega. Tistega\, kar ti največ pomeni. Naj bi bilo najboljšega – torej presežkov. Za izbiro in oklic presežkov pa je potrebna velika mera (samo)kritičnosti\, presoje in premišljevanja. \n  \nPremišljevanja. Letni čas\, koledar in priložnost razstave od avtorjev in obiskovalcev terjajo in pričakujejo torej neko poglobljeno premišljevanje. O ustvarjanju\, svoji ustvarjalni poti\, likovnem jeziku\, slikovni konstrukciji\, tematiki\, osebni poetiki in umestitvah v čas in prostor. Premišljevanja nas dvigujejo v osebni in skupnostni rasti in povzdigujejo umetnost z njenimi umetninami. \n  \nEkipnost. Število likovno-društvenih novoletnikov variira – letos nas je skromnih deset od trenutno osmindvajsetih. Razstavljalo nas je že tudi manj\, največ pa lani sedemnajst od sedemindvajsetih. Ampak v umetnosti je tako\, da se avtor verjetno oglasi\, ko ima kaj pomenljivega za povedati. Vsaj naj bi tako funkcioniralo. Ali po drugi strani\, ko se počuti dovolj ustvarjalno polnomočnega bodisi ekipno pripadnega. \n  \nTradicija. Ekipnost povsod in pri nas oscilira – na eni strani se dogajajo včlanjanja\, na drugi  izstopanja. In ves čas raznolike aktualne aktivnosti z raznoliko vpetostjo. Tako nam je uspelo sestaviti že deveto novoletno društveno revijalno  likovno razstavo v tej prelestni galeriji Kocka. To je definitivno tradicija s pričakovanjem desetke na horizontu prihajajočega leta. In v vizuri našega Društva se odpira še nova Galerija Ulti z analogno premierno razstavo PRVA PRVA z otvoritvijo 18.12.2023 ob 18. uri. \n  \nAlojz Konec \n  \n*** \nRAZSTAVLJAJO: \nMartina Hegediš: Benetke\, olje na platnu\, 50 x 67 cm\, 2023 \nMateja Kavčič: Iz cikla Sanje\, oglje na platnu\, 0 80 cm\,2018 \nAlojz Konec: Rogaške žulike\, olje na platnu\, 50 x 70 cm\, 2023 \nJože Marinč: Prijatelja\, akril\, 50 x 70 cm\, 2022 \nJožica Medle: War\, what is it good for?\, suha igla\, jedkanica in visoki tisk\, odtis 51 x 48 cm\, list 100 x70 cm\, 2017 \nJanko Orač: Iz cikla Neskončna reka-(Pri)dih modrine\, akril\, kolaž na platnu\,100 x 80 cm\, 2023 \nIgor Papež: Smeh zaupanja\, akril na platno\, 100 x 100 cm\, 2021 \nMarija Rus: Odsev\, olje na platnu\, 30 x 30 cm\, 2010 \nAndreja Schwenner: Brez besed\, mešana tehnika na platnu\, 40 x 40 cm\, 2023 \nDamjana Stopar: Kaplje 2\, akril na platnu\, 100 x 30 cm\,2023
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlud-novoletna/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/407922272_18087367510400425_3829009495753912838_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231117
DTEND;VALUE=DATE:20231206
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T145659Z
LAST-MODIFIED:20250811T150708Z
UID:10000274-1700179200-1701820799@kcjt.si
SUMMARY:SKULPTE: V kraljestvu Povodnega moža
DESCRIPTION:Vsakoletna pregledna razstava članov Društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte nas vedno znova preseneti z izvirnimi kreacijami\, ki jim ne manjka duhovitosti\, pripovednosti in oblikovnih novosti. Tokrat so avtorji iskali ustvarjalni navdih v bajeslovnem kraljestvu Povodnega moža. Letos se je odločilo razstaviti svoja dela štirinajst avtorjev\, trije med njimi so z novim članstvom osvežili društvo in se na razstavi predstavljajo prvič. Za spodbudo društvene pripadnosti in ustvarjalne samozavesti se jim je pridružil še Jože Kumer\, akademsko izobražen slikar\, ki pa se z ljubeznijo posveča tudi kiparskemu načinu likovnega izražanja. \nTokratna stalna letna razstava kamnitih likovnih del v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu – Galerija Kocka z naslovom V kraljestvu Povodnega moža je z novimi skulpturami dopolnjena zbirka skulptur s postavitve\, ki jo je društvo pripravilo ob prazniku Krajevne skupnosti Drska v maju 2023 na prostem\, ob likovnem projektu Povodnega moža na Krki. Člani društva so se ideji postavitve projekta odzvali z izrazom osebne ustvarjalnosti\, poleg individualnih skulptur še z dvema skulpturama večjega formata Vodno vilo in Zeliščarja Rudolfa kot nadaljevanjem skupinskega dela\, z namenom dopolnitve začetega izvirnega projekta\, ki temelji na literarni predlogi pravljične pripovedke o Povodnem možu\, o njegovem kraljestvu porečja reke Krke\, o njegovih podanikih\, pa tudi o ljudeh\, ki živijo ob reki in so z njo usodno povezani. Skulpturi sta se trajno pridružili obstoječemu projektu na drugi strani sprehajalne poti Portoval. \nTo\, da se je razstava zgodila na prostem in je razsežnost razstavljenih stvaritev manjšega\, komornega formata\, ji je dalo še posebno vrednost in pomen. Razstava je tako prišla k obiskovalcem in ne obratno. Ljubiteljem likovne umetnosti je bila na voljo v okolju\, ki ga neposredno vsebinsko in oblikovno dopolnjuje\, kar ji daje verodostojnost ustvarjalnega početja. \nPričakujemo in želimo si\, da bodo člani društva Skulpte v prihodnosti dodali dosedanjemu projektu še kakšno pravljično figuro in tako dopolnili sijajno pripoved o Povodnem možu na Krki in domišljijskih likih\, ki dajejo likovno-literarnemu podvigu smisel in celoto. \nJožef Matijevič\numetnostni zgodovinar\, likovni kritik
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-v-kraljestvu-povodnega-moza/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Skulpte-2023-37.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231017
DTEND;VALUE=DATE:20231104
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T145543Z
LAST-MODIFIED:20250811T145543Z
UID:10000273-1697500800-1699055999@kcjt.si
SUMMARY:LJUBOMIR ZIDAR: Tudi ta kos je bil nekoč del nekega drevesa
DESCRIPTION:Razstava akademskega kiparja in restavratorja Ljubomirja Zidarja je posvečena drevesu\, tej prastari prispodobi povezave med nebom in zemljo. \nIz najglobje globočine\nkorenina sreba soke\,\nvrh kot mreža\, v zračne toke\nvržena\, lovi jasnine.\n(Oton Zupančič) \n  \n*** \nOda drevesu \nRazstava akademskega kiparja in restavratorja Ljubomirja Zidarja je posvečena drevesu\, tej prastari prispodobi povezave med nebom in zemljo.\nUpodablja ga na veliko različnih načinov\, včasih skoraj realistično\, drugič ga stilizira do čistega simbola\, nikoli pa ga ne zanima formalna analiza zakonitosti rasti\, kot je Mondriana\, ki se je v obširni seriji slik lotil istega motiva\, pripeljala do geometrijske abstrakcije\, temveč beleži predvsem doživljanje čustvenih stanj\, ki jih vzbudi pogled na drevo.\nV nepretrgan friz po stenah galerije razporejene podobe dopolnjujejo lesene skulpture\, v katerih je še bolj očitno izraženo občudovanje drevesa. Monumentalne\, blizu minimalizmu\, vedno ohranjajo osnovne karakteristike in naravno strukturo lesa. V vertikalne valovnice in spirale povezani majhni pozabljeni koščki lesa presenečajo s svojevrstno in prefinjeno dinamiko\, včasih s pozlato jedra ali kovinskim vložkom še dodatno poudari svoje spoštovanje do materiala svojih skulptur\, ki ga obdeluje z največjo možno tankočutnostjo in ročno spretnostjo\, kakršno so posedovali stari vrhunski mojstri umetniške obdelave materialov. Lahko rečem\, da je pričujoča razstava slavospev lepoti drevesa. \nJiři Bezlaj \nLjubomir Zidar je rojen 14. novembra 1950 v Vižmarjih pri Ljubljani.\nV letih 1973–1977 je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in diplomiral pri prof. Slavku Tihcu. Leta 1978 se je vpisal na podiplomski študij restavratorstva in diplomiral leta 1983 pri prof. Francu Kokalju. Od leta 1976 dalje je deloval kot restavrator\, vmes pa je tudi ustvarjal.\nKot predsednik Zveze likovnih društev Slovenije je v letih 2003–2010 organiziral številne likovne dogodke za odrasle in mladino. V tem času je tudi deloval na mednarodnih povezavah med umetniki vzhodnih evropskih držav (Poljska\, Ukrajina in Hrvaška).\nDanes kot upokojenec še vedno deluje kot restavrator in ob tem ustvarja v kiparstvu ter slikarstvu. Vsako leto ob osmem februarju v svojem ateljeju prireja kulturni dogodek z razstavo svojih likovnih del in likovnih del prijateljev. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/ljubomir-zidar-tudi-ta-kos-je-bil-nekoc-del-nekega-drevesa/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Polish_20231004_094403699_www-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230915
DTEND;VALUE=DATE:20231016
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T145345Z
LAST-MODIFIED:20250811T145345Z
UID:10000272-1694736000-1697414399@kcjt.si
SUMMARY:3. MEDNARODNI BIENALE LIKOVNE VIZIJE\, ETIKE(TE) – LAŽ 2023
DESCRIPTION:Na letošnji razpis se je odzvalo 58 likovnih avtorjev s 70 deli\, ki bodo na ogled v štirih novomeških razstavnih prostorih; v Galeriji Kocka\, v Jakčevem domu\, v Galeriji Dolenjskega muzeja ter v Galeriji Simulaker. \n  \n*** \nV sklopu bienalnih razstav se v Galeriji Kocka predstavljajo: \n  \nMihaela Ciuha (SLO)\nBela laž / video\, 1\,15 min\, 2023 \nKiki Klimt (SLO)\nLepota človeškega bitja – Svetlin / akril na vezano ploščo\, ø 41 cm\, 2 × ø 28 cm\, skica 29 × 42 cm\, 2021 \nIgor Papež (SLO)\nNerefkeksija / akril na platnu\, 70 × 100 cm\, 2023 \nAlja Piry (SLO)\nLes mauvaise calligrammes I/V / vizualna pesem\, 29\,7 x 21 cm\, 2021 \nMarija Prelog (SLO)\nPrepišnost perja A ( kirigami Ptic\, 70 × 70 cm\, 2023 \nMitja Stanek (SLO)\nTa pa nese zlata jajca / asemblaž \, 20 × 50 × 50 cm\, 2020–22 \nNina Stopar (SLO)\nGola duhovna kost čustvenega telesa / akril\, olje na negrundiranem platnu\, 180 × 180 cm\, 2023 \nSašo Vrabič (SLO)\nTerra Bites / olje na platnu\, 150 × 100 cm\, 2023 \n  \n*** \nJasna Kocuvan Štukelj\, kuratorka razstave\, Dolenjski muzej Novo mesto\nLaž v umetnosti – umetnost in laž\nVsebinski oris projekta\nPredpisana tema letošnjega Mednarodnega bienala Likovne vizije\, Etike[te]\,\nki poteka pod organizacijo Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja (DLUD)\, je Laž.\nLaž in laganje sta\, gledano z etičnega stališča\, nemoralni in nevredni dejanji\, pa vendar stalnici\, ki sta oblikovali in oblikujeta zgodovinska obdobja\, znotraj njih pa formirata tako družbena kot individualna razmerja. Po definiciji je laž v najširšem destruktivnem oz. negativnem smislu jezikovna praksa\, za katero je značilno »zavestno zavajanje drugega z namenom\, da mu naredimo škodo« (Terček v Karačić 2009\, 71). Z izrekanjem laži torej želimo zavajati v zmoto na način\, da prejemnik sprejme informacijo kot edino resnično\, in na ta način doseči lastni cilj\, ne glede na posledice\, ki jih povzročimo prejemniku. Poudariti pa je treba\, da je vsako laganje zavajanje\, medtem ko vsako zavajanje ni nujno laganje\, saj zavajamo lahko tudi z resnico (misliti resnico)\, ki je (lahko) zaradi pomanjkanja vednosti neresnična. Tema je bila skozi zgodovino redno prisotna v številnih razpravah filozofov od Platona\, Aristotela do najbolj radikalnega Kanta\, ki je laž označil za »najhujšo prekoračitev dolžnosti«\, vir vsega zla\, »pravi pravcati gnili madež na človeški naravi«. V vsakdanjem življenju nam izpovedovanje resnice ne ovirajo samo naše osebne težnje\, temveč se velikokrat srečujemo z dejstvom\, da takšni zahtevki prihajajo tudi iz socialno-družbenega okolja. Kljub temu da družba odklanja laž kot nedostojno dejanje\, ji je namreč ta zaradi praktičnih koristi pogosto ljubša od resnice. Kako odriva družba odkritosrčnost celo na ljubo očitne laži\, se najpogosteje vidi v politični manipulaciji. In kako se laž znajde v umetnosti oziroma v kakšnem razmerju sta? Ali lahko umetnost laže? Odgovor ni povsem enoznačen\, saj je pri vsakršnem izražanju vedno prisotna tudi subjektivna resnica. Skozi zgodovino so umetniki v svoji umetnosti za različne namene uporabljali različne oblike laži oziroma prevar\, s katerimi so bodisi potvarjali resnico\, kreirali iluzijo ali predstavljali subjektivno resnico\, da bi zadostili pričakovanjem naročnikov\, zavajali gledalce z ustvarjanjem prepričljivejše resnice\, nastavljali družbi ogledalo … Pomembno je omeniti\, da ti primeri »laganja« v umetnosti niso namenjeni zavajanju ali oškodovanju gledalca\, temveč izpodbijanju percepcije\, spodbujanju razmišljanja ali posredovanju globljega pomena. Umetniško »laganje« pogosto služi kot orodje kreativnega izražanja in komunikacije. Ena najpogostejših in priljubljenih laži v umetnosti je uporaba perspektive za ustvarjanje iluzije globine oziroma tridimenzionalnih predmetov na dvodimenzionalni površini. Manjkajoča globina na ploskvi je perspektivično ponarejena tako\, da so enako veliki objekti enake mase ob vedno večji oddaljenosti upodobljeni tako pomanjšani\, kot se zdijo očesu manjši v resničnem prostoru. Umetniki tako zavedejo gledalca v zaznavanje globine\, ki je dejansko ni. Tehnika se je razmahnila in formalizirala v času renesanse\, ko je Leon Battista Alberti v svoji razpravi De pictura (O slikarstvu) opisal celovito matematično razlago perspektive in razvil sistematične metode za njeno predstavitev. Poznejši umetniki so jo izpopolnjevali in razčlenjevali na barvno\, zračno\, linearno\, svetlobno; tako vse do danes ostaja temeljni vidik umetniškega predstavljanja\, ki krepi iluzijo globine in realizma v različnih umetniških žanrih. Umetnost torej lahko posreduje zlagano sporočilo\, saj imajo umetniki v svojih rokah možnost uporabe najrazličnejših manipulacij. Manipulirajo lahko z barvo\, kompozicijo\, uporabo simbolov\, sporočilnostjo\, predvsem z namenom\, da bi v gledalcih vzbudili specifične emocije in izzvali čustvene reakcije. »Umetnost je laž\, zaradi katere spoznamo resnico\, vsaj resnico\, ki jo lahko razumemo. Umetnik mora poznati način\, kako prepričati druge v resničnost svojih laži« je izjava Pabla Picassa\, enega najslavnejših likovnih umetnikov 20. stoletja.\nNa letošnjem bienalu se je skozi sito sedemčlanske mednarodne strokovne žirije prebilo sedemdeset del oseminpetdesetih umetnikov\, ki so predvsem prepričljivo ustvarili umetniška dela v svoji likovni poetiki in se pri ustvarjanju držali predpisane teme. Končni rezultat je pestra plejada del\, ustvarjenih v različnih umetniških žanrih\, v različnih tehnikah in z različnimi materiali\, ki so prikaz razmišljanj o laži v današnjem času. \n\nMag. Zoran Poznič\, predsednik ZDSLU\nAli je lahko LAŽ v umetnosti?\nV Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov\, ki je leta 2019 praznovala 120. obletnico obstoja\, smo tesno povezani s svojimi devetimi regionalnimi društvi in njihovimi projekti. Še posebej je vzpodbudno\, da tudi v večjem številu perifernih regij organizirajo odmevne mednarodne likovno vizualne manifestacije in tako našo likovno kulturo\, naše umetnike\, kot tudi našo državo\, predstavljajo širšemu svetu. Spletajo se vezi in nastajajo regionalne kulturne krajine\, katerih pomen je veliko večji\, kot se marsikdo zaveda. Ne zgolj velike razstave in predstavitve regij\, tudi povezovanje umetnikov\, likovnih kritikov\, publike in lokalnih oblasti\, daje dobro osnovo za prepoznavnost naših krajev\, kulture in avtorjev v svetu.\nZato smo še posebej zadovoljni\, da se je Društvo likovnih umetnikov Dolenjske izvilo iz primeža lokalnih projektov in tako že tretjič zapored organizira odmevni bienalni likovni dogodek LIKOVNE VIZIJE\, ETIKE[TE]. Letošnji glavni naslov je LAŽ\, tako da so umetniki\, vsak na svoj način\, ikonografsko vstopali v polja laži.\nLaž je pojem\, ki je močno razširjen\, a zagotovo večplasten in ga v osnovi označujejo za nemoralnega. Je zavestno neresnična izjava\, ki nas želi zavesti in zapeljati v zmoto. Laž ne ustreza resnici in je lahko tudi čista izmišljotina\, povezana z družbenim dogajanjem\, politično aktivnim udejstvovanjem in tudi vsakovrstnimi medčloveški razmerji.* Obstaja od nekdaj\, je v glavnem moralno neupravičena in kot taka tudi vstopa v vse pore človeške družbe\, človekovega bivanja\, udejstvovanja in lastnega jaza.\nVeliki filozofi kot tudi veliki likovniki so se pogosto spraševali o resnici\, laži in neresnici v umetnosti. Tako je Picasso dejal\, da mu laž pomaga razumeti resnico v umetnosti\, Hundertwasser je bil prepričan\, da brez laži ne bi mogli eksistirati\, Oscar Wilde pa je označil laž za fenomen s številnimi obrazi. O laži bi lahko razpravljali na skoraj vseh področjih\, a bi jo verjetno zelo težko vključili kot nemoralno dejstvo na področju likovno vizualne umetnosti. Vizualni dražljaji\, nadarjenost in intuicija\, ki so zasnovani in nato ujeti v intelektu umetnika\, v njegovem ustvarjalnem naboju\, na realni osnovi ali na sanjskih vizijah\, ki jih ustvarjalec nato kompleksno prenese ali predelane vključi v svojem artefaktu\, so pogosto likovno vizualne kompozicije\, ki jih\, četudi jih kot gledalci ne razumemo\, nikakor ne moremo označiti za laž. Večplastnost likovnega artefakta\, še posebej\, če posega umetnik npr. v področje surrealizma\, abstraktne in konceptualne 10\numetnosti ali novomedijske umetnosti\, je brezmejna\, nevezana na realni milje in je nujno\, da jo jemljemo iz širšega zornega kota. Resnica v umetnosti je povezana z njeno avtonomijo\, s številnimi zunajestetskimi sistemi in estetskimi normami in je ločena od realnosti. Novomedijske umetnine ne hodijo po robu resnice ali laži\, saj so povezane z okoljem\, znanostjo\, družbo\, človekom\, umetno inteligenco … Če to kratko razmišljanje strnemo\, lahko mirno rečemo\, da v likovno vizualni umetnosti ne moremo govoriti o laži kot o nemoralnem pojmu\, razen če se znajdemo pred ponaredki. Ti pa so dejanska laž v umetnosti.\nVse umetnine\, razstavljene na bienalu z naslovom LAŽ\, so resnične. Iskrene čestitam tako umetnikom kot tudi skrbnim organizatorjem DLUD-a\, samemu bienalu pa želim dobro obiskane razstave s številnimi obiskovalci in veliko uspeha. \n* Vlado Surk (1986): Morala in etika. Ljubljana: Cankarjeva založba. \n\nAlojz Konec\, predsednik DLUD\nUmetnostni kompas\nNa kulturno-umetniško obličje geografskega reliefa večjih področij lahko gledamo tudi na precej kontroverzen način kot na nekakšen aktivni umetnostni zemljevid. Takrat topografsko zaznamo likovno umetnostno polje različnih moči\, umetnostne silnice in orientacijski umetnostni kompas. Nekaj se včasih preprosto mora zgoditi\, ker na to merijo vse tovrstne silnice. Ker pač tako delujejo. Tako se je leta 1920 v Novem mestu zgodila novomeška pomlad\, ki se je zatem preselila v Ljubljano in se tam ponovila.\nIn Mednarodni bienale Likovne vizije\, Etike[te] oziroma krajše Bienale Etike[te] Novo mesto leži na tem močnem kulturno-umetniškem magnetnem polju širše regije. Za novomeško pomladjo v letu 1920 ga tvorijo Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki od leta 1961\, Grafični bienale jugoslovanskih otrok Kostanjevica na Krki od 1969 do 1989 (njegova inačica Bienale otroške grafike Žalec od 1981 pa lepo živi)\, Bienale slovenske grafike Otočec – Novo mesto od 1989 do 2000 s prebuditveno razstavo Najmlajša originalna grafika Novo mesto 2018\, sevniška Arspekta 2000–2009\, brežiška razstava Grafiki Posavju – Podoba našega časa 2000–2001\, Novomeški likovni dnevi od 2005\, Dvorski likovni dnevi od 2012\, Mednarodna razstava keramičnih skulptur Ex terra Krško od 2015\, brežiški 1.FR.ST 2017 in navsezadnje naš Bienale Etike[te] Novo mesto od 2019 s svojima predhodnima novomeškima mednarodnima razstavama sodobne likovne umetnosti v letih 2016 in 2017.\nMoč teh likovnih silnic se odraža v umetnostnem impulzu regije\, dežele in na mednarodni ravni. Sam umetnostni impulz kot kompas pa kulturno-umetnostni javnosti kaže neke presežke in postavlja svoje nove kriterije\, ki iz središča vplivajo na kozmopolitsko bivanje umetnosti. Moč te variirajoče anticipacije pa lahko policentrično sega daleč in ravno v tem leži moč Bienala. Koincidenčno se dogaja tudi svetovno znani ljubljanski Mednarodni grafični bienale že od leta 1955\, kakor se sicer širom Slovenije vseskozi dogajajo številni anualni in bienalni likovni dogodki ter ustvarjalna srečanja. A računamo na vividnost prav našega bienala Etike[te].\nNa razpis je prispelo sto štiriindvajset del devetinsedemdesetih avtorjev iz štirih držav. Mednarodna žirija sedmih priznanih umetnostnih zgodovinarjev\, galeristov in uveljavljene umetnice je po vnaprej zastavljenih ocenjevalnih merilih izmed njih izbrala sedemdeset del oseminpetdesetih avtorjev. Za uspeh tega bienalnega dogodka so zaslužni vsi udeleženi avtorji\, selektorji\, kuratorka\, organizatorji\, sponzorji\, donatorji in izvajalci\, za kar si prav vsi na tem mestu zaslužijo javno zahvalo. Skupen umetnostni vtis ustvarjajo izbrani\, pa tudi neizbrani avtorji. Štiri razstave tega izbora postavljajo tematsko ogledalo z ostrejšo sliko\, nekakšen trenutni umetnostni kompas – kaj nam kaže in kam je usmerjen\, pa bo ugotavljala umetnostnozgodovinska stroka. \n\nGoran Milovanović\, predsednik strokovne komisije\nOcenjevanje avtorskih del in rezultati\nRazstave društev umetnikov imajo skozi zgodovino bogato dediščino. Njihova vloga je pomembna pri decentralizaciji umetnosti in kulture kot tudi pri sprotni vizualizaciji vsakokratnega družbenega stanja in sprememb v družbi. Med mlajša\, a zelo aktivna društva sodi Društvo likovnih umetnikov Dolenjske\, ki je že skoraj pred desetletjem del svoje dejavnosti usmerilo v mednarodno delovanje\, bienalne razstave pa povezal s tematsko aktualnimi projekti. Letošnji mednarodni bienale se je tako posvetil laži. Gre za zahtevno temo\, saj polje laži prevzema vse družbene pore\, z njo pa se na teoretski ravni ukvarjajo mnoge panoge\, najintenzivneje filozofija\, ki stremi k resnici.\nVizualizacija teme se je izkazala za zelo zahtevno nalogo\, vendar ni imela sedemčlanska strokovna komisija nič manj dela pri izbiri\, saj je društvo do določenega roka prejelo kar 128 prijav. Pri ocenjevanju smo se osredotočili predvsem na izvirnost in kreativne rešitve\, ki so sledile temi na pronicljiv način. Pomembno za komisijo je bilo tudi to\, da gre za avtorska dela\, ki so nastala v zadnjem obdobju\, torej od zadnjega tematskega projekta DLUD naprej.\nVeseli me ugotovitev\, da je bila komisija pri delu in argumentiranju precej enotna in smo tako soglasno izbrali 70 del za razstavo\, ki bodo ob postavitvi Jasne Kocuvan Štukelj prav gotovo zaživela v koherentno celoto in Novemu mestu ter obiskovalcem razstave ponudila pomemben kulturni utrip in užitek ob ogledu del. \n  \nVabljeni k ogledu Kataloga razstavljenih del.
URL:https://kcjt.si/dogodek/3-mednarodni-bienale-likovne-vizije-etikete-laz-2023/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/376860906_614980154150241_4927504015827796117_n.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230817
DTEND;VALUE=DATE:20230915
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T145222Z
LAST-MODIFIED:20250811T145222Z
UID:10000271-1692230400-1694735999@kcjt.si
SUMMARY:LP 23: Pet pogledov
DESCRIPTION:Izbor del študentov Oddelka za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani predstavlja dela\, ki so nastala v študijskem letu 2022/2023. \nRazstavljajo študentke četrtega letnika dodiplomskega študija in prvega letnika magistrskega študija. Odlika študija\, ki je v prvi vrsti namenjen bodočim likovnim pedagogom\, je enakovredno raziskovanje vseh izraznih zvrsti\, tako kiparstva\, slikarstva\, grafike in risbe\, zato izbor del predstavlja vse te izrazne medije. \nMagistrska študentka Vita Čepič v svojem slikarstvu prehaja iz figurativnega v abstraktno. Telesnost izkušnje se kaže v motiviki\, pogosto v barvni paleti in predvsem v velikosti formatov. Njene kompozicije so dinamično razpršene po celoti slikovnega polja in gledalca hipnotično srkajo vase. Včasih prepoznamo sled figure\, drugič nas pritegne barvni dialog sosednjih  ploskev. \nKristina Filipčić predstavlja grafično produkcijo v času magistrskega študija\, skozi katero raziskuje grafično tehniko kolagrafija. Ustvarja v osnovnih postopkih svetlenja iz temne osnove in slikanja z lepilom ter peskom. Bazične raziskave materialov so študentko vodile v gestualnost\, kroženje in ortogonalne delitve formata. Njeno zanimanje za različne tonske vrednosti skoraj v celoti prevladuje obliko\, ki na spodnjem nivoju zelo diskretno pronica na površino slikovne ravnine. Poleg gestualnosti in bogastva temin\, ki so nosilci vsebine\, je nesporna odlika teh grafičnih listov njihova brezhibna tehnična izvedba. \nDodiplomske študentke\, Tamara Babnik\, Venia Divjanović in Manca Semprimožnik so v svojih delih izkazale prepričljivost v iskanju lastnega izraza\, čemur je podrejen študij v četrtem letniku. \nTamara Babnik je na relativno majhnih formatih risbo z ogljem zmehčala z dotiki prstov in ustvarila serijo prepričljivih del\, s katerimi izpostavlja tak-tilnost znotraj črno-belih\, zabrisanih\, a vizualno prepoznavnih motivov.\nPrav nasprotne temu so koloristično intenzivne slike Venie Divjanović\, ki suvereno raziskuje izraznost nasičenih barv v toplo-hladnem barvnem kontrastu. Njen motiv je figura\, ki je nemalokrat avtoportret. \nManca Semprimožnik v svoji prostorski postavitvi izpostavlja dialog med realnim fizičnim prostorom postavitve in reprezentacijo le te\, ki je medijsko posredovana preko prenosnega računalnika. Tako izpostavlja dilemo\, ki smo ji vsakodnevno izpostavljeni. Ali je nekaj bolj resnično\, če je posredovano preko različnih medijev ali družabnih omrežij? Katera resničnost se nas bolj dotakne? \nNaslov razstave LP 23 je shematičen in hkrati igriv. Nekoč je bila takšna oznaka za likovni pouk v naših osnovnošolskih urnikih. Danes\, ko smo spet pred izzivom prenove šolskih programov\, se nam zdi pomembno ozavestiti\, kako pomembna je svoboda v ustvarjanju\, neposredni stik z materialom in razvijanje vztrajnosti\, brez katere ni dokončanega izdelka. \nLP je tista črkovna zveza\, skrajšava\, s katero dobro-hotno zaključujemo svoja medijsko posredovana sporočila. Naj bo tako tudi tokrat: LP. \ndoc. mag. Mojca Zlokarnik
URL:https://kcjt.si/dogodek/lp-23-pet-pogledov/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/NASLOVNICA-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230512
DTEND;VALUE=DATE:20230817
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T145122Z
LAST-MODIFIED:20250811T145123Z
UID:10000270-1683849600-1692230399@kcjt.si
SUMMARY:LEON ZAKRAJŠEK: OJIGI / Hommage à Yuki Rei
DESCRIPTION:Svetovno prepoznani umetnik Leon Zakrajšek je dobršen del življenja posvetil raziskovanju japonske kulture s poudarkom na tradicionalnih slikarskih in grafičnih tehnikah\, je lavreat prestižne štipendije japonske vlade leta 1997\, predstavnik JPA japonskega grafičnega združenja za japonske razstave v Evropi in edini tujec s članstvom v omenjenem združenju. \nNa našem podcastu KOOB Sessions lahko prisluhnete pogovoru z avtorjem o tem\, kakšen je odnos med učiteljem in učencem\, o ljubezni in zaupanju\, o strogih pravilih in discipliniranju duha\, o tradiciji in nadaljevanju tradicije ter o velikem spoštovanju do učitelja Yukia Reia\, ki mu je razstava posvečena. \n  \nOJIGI\n  \nNajprimernejši prevod japonske besede ojigi je morda priklon. V spoštljivem odnosu do soljudi na Japonskem obstaja klanjanje in prikloni so v japonski tradiciji obvezen vsakodnevni ritual\, so številni in niso samo del bontona\, pač pa imajo tudi svoje stopnje in načine\, kako s pravilnim poklonom pokazati spoštovanje\, čast ali zahvalo osebi\, ki se ji klanjamo. V nekem smislu prikloni sledijo nevidnim japonskim kastam\, ki še vedno obstajajo in se v mnogih dogodkih in ritualih\, pa tudi v vsakdanjem življenju\, zrcalijo v obnašanju ljudi. \nKlanjanje je sestavni del vsakdana in pozdrava svojih domačih\, znancev\, prijateljev\, učiteljev\, prav tako pa je to oblika pozdrava in izraza spoštovanja v borilnih veščinah\, v službenem okolju in v širšem družabnem življenju vse do znanih osebnosti in predstavnikov države\, pa tudi pred templji in božanstvi vse do cesarja. \nPravilni poklon je zelo zahtevna figura z natančno določeno držo telesa\, glave\, rok in usmerjenosti pogleda ter zahteva dolgoletno učenje\, vajo skozi ponavljanje in prakso. \nTo besedo sem uporabil za opis mojega odnosa do velikega japonskega lesorezca in profesorja Yukia Reia (1928–2003). Njemu pripada moj »Ojigi-saikeirei« kot zahvala in poklon človeku\, ki mi je odprl vrata v velike skrivnosti japonske umetnosti ter me sprejel in vodil po poti polne tradicije in veščin\, ki so redkokdaj dosegljive – še posebno tujcem. Bil je moj mentor in mi je dovolil\, da sva bila tudi prijatelja. Yuki Rei je organiziral mojo prvo samostojno razstavo v Yokohami in mi do svoje smrti dajal dragocene nasvete. \nImel sem neizmerno srečo in privilegij\, da me je leta 1997 prav njemu predstavil veliki japonski grafik in profesor Harumi Sonoyama\, sicer litograf\, moj mentor in dolgoletni prijatelj. Profesor Yuki Rei me je sprejel za svojega učenca in tako se je zame začelo čudovito potovanje v skrivnosti japonskih grafičnih tehnik in kulture.\nYuki Rei je predstavnik tradicionalnega japonskega lesoreza mokuhanga. Najbolj enostavna obrazložitev te starodavne tehnike bi bila morda odtiskovanje akvarela. Yuki Rei je bil eden redkih iz svoje generacije\, ki je v tradiciji\, ki jo Japonci brezpogojno spoštujejo\, izbral svojo pot in jo izvajal na svojstven\, povsem originalen način. V starodavno tehniko lesoreza je vnesel veliko novosti\, od kadriranja formata lesene plošče s primesmi zahodnega načina dela v lesorezu\, uporabe barvnih prehodov v tisku bokashi\, ki velja za vrhunec mojstrstva\, mešanja principov tiskanja z japonskimi pigmenti in zahodnimi oljnimi barvami\, do izdelave unikatnega orodja za rezanje in odtiskovanje japonskega lesoreza. Prvič v tisočletni tradiciji japonskega lesoreza je umetnik izdelal svoj baren (tradicionalno orodje iz bambusovega lista za odtiskovanje lesoreza\, s katerim se drgne po zadnji strani japonskega papirja washi). Njegov baren je bil popolna novotarija ne samo po videzu in materialu\, pač pa tudi po tehničnih zmožnostih. S tem je vnesel povsem nov princip dela. \nYuki Rei je bil »renesančni« tip umetnika. Bil je zelo dober poznavalec tehnologij in zahodnega slikarstva\, izumitelj in raziskovalec novih principov dela v tiskarskem smislu. Takoj sva se ujela in do mene je bil nekako zelo očetovski\, izkazoval je največjo mero potrpežljivosti ob dejstvu\, da sem prišel iz kaotičnega zahodnega sveta. Menil je\, da je umetnost v zahodnem svetu izgubila stik z naravo in zašla v slepo ulico. \nUčne ure pri njem so bile polne znanja in veščin\, ki so tujcem nedostopne in se jih ne da prebrati v nobeni knjigi ali se jih mimogrede naučiti. Postopek dela skozi odnos mojster–učenec temelji na starih cehovskih pravilih in se prenaša iz globoko ukoreninjene tradicije prejšnjih dob in znanj preko mentorja na učenca. \nGre za piramidalni sistem\, ki umešča učenca kot mojstrovega naslednika v dolgo verigo imen in znanj\, ki se prenašajo iz roda v rod. Na ta način namreč poteka predajanje in sprejemanje tradicionalnih veščin na Japonskem in velja za Japonce.\nKo sem leta 1997 prišel študirat na Japonsko\, smo bili tuji študenti zelo redki in smo se izobraževali predvsem v zasebnih mojstrskih delavnicah. Zasluga za to\, da sem dobil možnost spoznati Japonsko in mnoge japonske mojstre\, gre v prvi vrsti profesorju Harumiju Sonoyami\, ki me je predstavil Fumiu Kitaoki (1918–2007)\, starosti japonskih grafikov in zadnjemu predstavniku »Sosaku hanga« ter velikemu lesorezcu in študentu še večjih mojstrov\, kot sta bila Koshiro Onichi (1891–1955)\, ki je bil oče gibanja Sosaku hanga\, in Un‘ichi Hiratsuke (1895–1997). Fumio Kitaoka je bil eden prvih japonskih avtorjev\, ki so odšli študirat umetnost na zahod\, in sicer na Ecole des Beux Arts v Parizu\, kjer je študiral zahodnjaške tehnike\, predvsem lesorez\, kasneje pa je bil tudi profesor v Združenih državah Amerike\, med drugim na slovitem Pratt Institute v New Yorku. \nTa plejada Mojstrov nad Mojstri mi je dala neprecenljivo znanje in nov vpogled v umetniško izražanje in razumevanje principa nastanka likovnega dela na vzhodu in odnosa vzhod–zahod v likovni praksi. \nKot je on odšel po znanje na zahod\, tako sem jaz odšel na vzhod in krog se je zaključil. \nVse te dragocene izkušnje in znanja zdaj še naprej razvijam in mešam med seboj v nov\, lasten likovni jezik\, ki se je po japonski izkušnji popolnoma spremenil. Imel sem zares veliko srečo za ta blagoslov\, za to izkušnjo. Zahvala gre vsem omenjenim profesorjem v tem zapisu in še mnogim drugim japonskim umetnikom\, ki sem jih v štiridesetletnem potovanju v japonsko umetnost srečal\, se z njimi družili in delal. \nPosebno zahvalo dolgujem tudi združenju Nihon Hanga Kyoukai\, JPA Japan Print Association\, japonskemu grafičnemu združenju\, ki me je sprejelo v svoje vrste in me ves čas podpiralo in bogatilo. \nLeon Zakrajšek\nZagreb\, 20. 4. 2023 \n  \n*** \nLeon Zakrajšek\, 26. 3. 1962\, Ljubljana\, Slovenija \nEducation / Izobraževanje \n1977–1981\, Srednja šola za oblikovanje\, Ljubljana\n1982–1986\, Akademija likovnih umetnosti\, Ljubljana\n1988\, Centre Internacional de Recerca Grafica\, Calella\, Španija\n1997–1998\, Štipendija japonske vlade Bunka-sho\, dela v delavnicah pri mojstrih: Harumi Sonoyama\, Fumio Kitaoka in Yuki Rei \nExibitions / Razstave \n150 samostojnih razstav\nv Avstriji\, na Hrvaškem\, v Kanadi\, na Kitajskem\, v Franciji\, v Nemčiji\, na Irskem\,\nv Izraelu\, v Italiji\, na Japonskem\, v Srbiji in v Sloveniji \n250 skupinskih razstav\nv Aziji\, Afriki\, Evropi\, Severni in Južni Ameriki \nMajor international exibitions / Izbor mednarodnih skupinskih razstav \nInternational Ex libris exhibition 750 years of Kamnik\, 1979\, Kamnik\, Slovenija\nCollegium Artisticum Zajedno 85\, 1985\, Sarajevo\, Bosna in Hercegovina\nStudentski grad Zajedno 85\, 1985\, Beograd\, Srbija\nTutav International students prints\, Turkish grand national assembly\, 1985\, Ankara\, Turčija\nAuction Jugoplastika\, 1987\, Split\, Hrvaška\n14th International Print Exhibition\, 1988\, Yokohama\, Japonska\nCadaques\, 9th Mini Print International\, 1989\, Španija\nYokohama\, 15th International Print Exhibition\, 1989\, Japonska\nThe 9th MPIC\, 1990\, Barcelona\, Španija\nThe 9th MPIC\, 1990\, Toulouse\, Francija\n5th Annual International Exhibition of Miniature Art\, 1990\, Toronto\, Kanada\n10th Mini Print International\, 1990\, Cadaques\, Španija\n16th International Print Exhibition\, 1990\, Yokohama\, Japonska\nKomplot\, International Prints Exhibition\, 1990\, Horny Smokovec\, Slovaška\nPresov\, Komplot\, City Gallery\, International Prints\, 1990\, Slovaška\nKulturbiesel Bierjokl\, Aukcia ABCD\, 1990\, Celovec\, Avstrija\nMuseo de Gava\, the 10th MPIC\, 1990\, Barcelona\, Španija\nLikovni Salon Tribine Mladih\, International Exhibition 4+2+1\, 1990\, Novi Sad\, Srbija\n1st Kochi InternationalTriennial Print Exhibition\, 1990\, Ino-cho\, Japonska\n7th Triennial of Yogoslavia Printmaking\, 1990\, Bitola\, Severna Makedonija\nGalerija Likovnih Susreta\, Slovenska grafika\, 1991\, Subotica\, Srbija\n3rd International Triennial of Art Against War\, 1991\, Majdanek\, Poljska\n1st Annual International Miniprint Exhibition\, 1991\, Napa Valley\, Združene države Amerike\n11th Mini Print International\, 1991\, Cadaques\, Španija\nHonolulu University Hawai\, 11th MPIC\, 1992\, Honolulu\, Združene države Amerike\nInternazionala di Grafica Carta Colore\, 1992\, Udine\, Italija\nDie Slowenische Bildende Kunst Heute\, 1992\, Bonn\, Nemčija\n17th Interbational Print Exhibition 17th\, 1992\, Yokohama\, Japonska\n6th Busan Biennial of Prints\, 1992\, Busan\, Koreja\nYokohama Print Auction\, 1992\, Yokohama\, Japonska\n12th Mini Print International\, 1992\, Cadaques\, Španija\n1st International Graphic Biennale\, 1993\, Maastricht\, Nizozemska\n1st International Mini Print Exhibition\, 1993\, Maribor\, Slovenija\n1st Egiptian International Print Triennale\, 1993\, Cairo\, Egipt\n2nd Kochi International Triennial Print Exhibition\, 1993\, Ino-cho\, Japonska\n13th Mini Print International\, 1993\, Cadaques\, Španija\n62nd Exhibition of Japan Print Associatio\,n 1994\, Tokyo\, Japonska\n3e Triennale Mondiale D‘Estampes Petit Format\, 1994\, Chamalieres\, Francija\n2a Biennale Internazionale d‘Arte Moderna Contemporanea\, 1995\, Sassari\, Italija\n1st International Art Biennale\, 1995\, Valleta\, Malta\n1st International Mini PrintTriennial\, 1995\, Tokyo\, Japonska\n1st International Triennial of Graphic Art\, 1995\, Sofia\, Bolgarija\n2nd International Aquarel Biennial\, 1995\, Kamnik\, Slovenija\nHanshin Awaji Kobe Art Aid Donation by Leon Zakrajsek\, 1998\, Osaka\, Japonska\n66th Exhibition of Japan Print Association\, 1998\, Tokyo\, Japonska\nCasa Sperlari\, 1a Rasegna Internazionale dell Incisione\, 1999\, Cremona\, Italija\nPeceheria Vecchia\, Rassegna Internazionale d Incizione Contemporanea\, 1999\, Este\, Italija\nY2K International Exhibition of Prints\, 2000\, Taipei\, Tajska\nY2K International Exhibition of Prints\, 2000\, Tokyo\, Japonska\nImperial Hotel\, 10th anniversary of diplomatic relationship Slovenia-Japan\, 2001\, Tokyo\, Japonska\nGrabado Bianco&Nero\, 2002\, Cancun\, Mehika\n1a\, 2a\, 3 a Rasegna Internazionale di picolo formato\, 1999\, 2001\, 2003\, Cremona\, Italija\nReflection 21 »Shoku-Hatsu«\, Space TAA\, 2004\, Tokyo\, Japonska\nExibition of HAN 17\, Iwasaki Museum\, 2005\, Yokohama\, Japonska\nVespolete\, Donazione Dino Formaggio\, Museo A. Melandra\, 2005\, Italija\nBalkan Bez Granica\, 2006\, Banja Luka\, Bosna in Hercegovina\nM.I\, .C.R.O. In Cartis International\, 2007\, Roma\, Italija\n6th Lessedra World Art Print Annual\, 2007\, Sofia\, Bolgarija\n3rd International Art Biennale\, 2008\, Peking\, Kitajska\nCon-Sum »Et in Barbaria Ego«\, 2009\, Dusseldorf\, Nemčija\n2nd NBC Tokyo International screen Print Biennial\, 2009\, Tokyo\, Japonska\nArtist in residence Guanlan selection\, Jin Be Culture Center\, 2009\, Makav\,\nArtist in residence Guanlan selection\, Hong Kong Cultural Centre\, 2009\, Hong Kong\,\nArtist in residence Guanlan selection\, Government Building of Shenzen\, 2010\, Shenzen\, Kitajska\nKuća Đure Jakšića\, XIV međunarodna izložba Široka Staza\, 2010\, Beograd\, Srbija\nElle Decor Sajam Stanovanja\, 2010\, Zagreb\, Hrvaška\n9th Lessedra World Art Print Annual\, 2010\, Sofia\, Bolgarija\nKeerqin Art Museum\, Selected works from Gualan Print Base\, 2010\, Keerqin\, Kitajska\nGalerija Stancic\, 2011\, Zagreb\, Hrvaška\n»CIGE«\, China World Trade Center\, Art Channel\, 2011\, Peking\, Kitajska\n»Art Beijing« China Agricultural Ehxibition Center\, 2011\, Peking\, Kitajska\,\nBudapest Gallery\, The Challange of the Cravat\, 2011\, Budimpešta\, Madžarska\nInstituto Cultural de Providencia\, 2011\, Santiago\, Čile\n3rd NBC Tokyo International screen Print Biennial\, 2011\, Tokyo\, Japonska\n11th Lessedra World Art Print Annual\, 2012\, Sofia\, Bolgarija\nMGLC\, Odtisi in vtisi\, 2012\, Ljubljana\, Slovenija\nMuzej svremene umjetnosti Istre\, 2013\, Pula\, Hrvaška\nVila Manin\, La Maggia dell arte\, 2014\, Passariano di Coidroipo\, Italija\nGSA Galerie\, Slovenija-The Netherlands/10:10\, 2014\, Hilversum\, Nizozemska\n17th International Fine Arts Colony\, 2014\, Ljubljana\, Slovenija\n6th Miniprint Internacional Rosario 2014\, Rosario\, Argentina\n1. Likovna kolonija Kresimir Ledic\, 2014\, Mostar\, Bosna in Hercegovina\nDie Magie der Kunst\, Kunstlerhauss\, 2015\, Dunaj\, Avstrija\nMagija umjetnosti\, Gliptoteka\, 2015\, Zagreb\, Hrvaška\nBienal do Douro i Global Print\, 2015\, Alijo\, Portugalska\n7th International Graphic Art Biennial\, 2015\, Split\, Hrvaška\nEvropean Parliament\, Academia Cravatica Exhibition\, 2015\, Strasbourg\, Francija\nTel Aviv\, Cultural Exchange Izrael-Slovenija\, Office in Tel Aviv Gallery\, 2016\, Izrael\n3. Mednarodni grafični Valvasorjevi dnevi\, 2016\, Bogenšperk\, Slovenija\nHAN 17& Leon Zakrajsek\, Inoac Ginza Gallery\, 2016\, Tokyo\, Japonska\n84 th Exhibition of Japan Print Association\, 2016\, Tokyo\, Japonska\nLikovni krug 1952-2017-Art Expo\, 2017\, Novi Sad\, Srbija\nCultural Center Cologne-Muhlheim\, 2017\, Koln\, Nemčija\nMunicipal Museum\, 2017\, Nassau\, Nemčija\nCultural Center Haus Eberhard\, 2017\, Diez\, Nemčija\nInternational prints exchange\, 2017\, Wroclaw\, Poljska\n11th Biennial Miniature Print Norwalk CT\, 2017\, Norwalk\, Združene države Amerike\n11th BIMPC\, Bendheim Gallery\, 2017\, Grenwich\, Združene države Amerike\nHAN 17 Print exhibition\, Inoac Ginza Gallery\, 2017\, Tokyo\, Japonska\nHAN 17 Tokyo print Association exhibition\, Art Museum\, 2018\, Osijek\, Hrvaška\n9th Triennial of graphic art ITG Bitola\, 2021\, Bitola\, Severna Makedonija\nHAN 17 Print exhibition\, Inoac Ginza Gallery\, 2018\, Tokyo\, Japonska\nSmall size works\, Yoseido Gallery\, 2018\, Tokyo\, Japonska\nArt Museum\, Tribuna Graphic X Edition\, 2019\, Cluj-Napoca\, Romunija\nWorld Wide Prints\, 2020\, Caerano di San Marco\, Italija\n2nd International Triennial of Graphic Art\, 2020\, Livno\, Bosna in Hercegovina\n3rd Mini Print Internacional Cantabria\, 2020\, Santander\, Španija\nMonsoon Printmaking 2020 Bindu Space\, 2020\, Khatmandu\, Nepal\nGalerija Malih Formata\, 2020\, Bol na Braču\, Hrvaška\nIwasaki Museum\, Exhibition of printmaking association HAN 17\, 2020\, Yokohama\, Japonska\nCollection of MPCantabria\, Cervantes Institute\, 2021\, Bordeaux\, Francija\n88th Exhibition of Japonska Print Association\, 2021\, Tokyo\, Japonska\n10th Triennial of graphic art ITG Bitola\, 2021\, Bitola\, Severna Makedonija\nSkyline International Exhibition\, A60 Contemporary Art Sace\, 2021\, Milano\, Italija\nSkyline International Exhibition Villa Venino\, 2021\, Novate Milanese\, Italija\n5th Global Print 2022\, 2022\, Alijo\, Portugalska\nMini Print Cantabria Collection\, UMCS University Art Gallery\, 2022\, Lublin\, Poljska\nMeđunarodna izložba grafike Svjetove nadilazimo\, 2022\, Velika Gorica\, Hrvaška\nInternational print exhibition O.R.I.E.N.T.\, 2023\, Cluj Napoca\, Romunija\nLiceo Scientifico Grassi Mostra Internacionale\, 2023\, Latina\, Italija\nExpozitie de Arta O.R.I.E.N.T.\, 2023\, Sangeorz Bai\, Romunija\n90th Exhibition of Japan Print Association\, 2023\, Tokyo\, Japonska \nProfessional activities / Profesionalne aktivnosti: \nSince 1987\, Member of the Slovenian Fine Artists Society\n1996\, Director of Japan Print Association\, 100 Members Exhibition\, Škofja loka\, Slovenia\nSince 1998\, Member of Kamakura Print Collection\, Japan\n1999–2005\, Member of the Scientific Committee and Selector »L‘Arte e il Torcio« Cremona\, Italy\n2002\, Organizer of HAN 17 Tokyo Printmaking Association Exhibition\, Ljubljana\, Slovenia\n2003\, Chairman of Printmaking Department of Slovenian Fine Artists Society\nSince 2003\, Honorary Member Tokyo Print Association HAN 17\, Japan\nSince 2004\, Honorary Member Likovni Krug Petrovaradin\, Novi Sad\, Serbia\n2009\, Artist in Residence Guanlan Print Base\, China\n2007\, 2010\, 2012\, Jury Member and Selector\, Sofia Lessedra International Exhibition\, Sofia\, Bulgaria\n2010\, Artist in Residence Art Channel Gallery 978\, Peking\, China\n2014\, Chairman of Foregin Executive Committee of JPA Japan Print Assciation Exhibitions in Europe\,\n2015\, Chairman of Exhibition\, 33 Contemporary Japanese Printmakers Exhibition in Dubrovnik\, Croatia\n2017\, Chairman of Exhibition\, 50 Members Japan Print Association\, Gliptoteka HAZU\, Croatia\n2018\, Chairman of Exhibition\, HAN17 Tokyo Print Association and Harumi Sonoyama\, Art Museum\, Osijek\, Croatia\n2020\, Selector for Japanese Artist\, 2nd International Triennial of Graphic Art\, 2020\, Bosnia and Hercegovina\n2022\, Member of HDLU\, Croatian Association of Fine Arts\n2022\, Chairman and Curator of Contemporary Japanese Printmakers Exhibition Gallery Sv. Kerševan\, Šibenik\, Croatia\n2022\, Special Overseas Member of JPA Japan Print Association\n2023\, Curator of Italijan Printmakers Exhibition\, Bale-Valle\, Croatia \nAwards / Nagrade \n1986\, Grand Prix for print\, 19th Yugoslav Art Academys Workshop\, Ivanjica\, Jugoslavija\, Purchase Award VI. Extempore\, Ljubljana\, Slovenia\n1987\, Purchase Award VII. Extempore\, Ljubljana\, Slovenia\n1988\, Purchase Award VIII. Extempore\, Ljubljana\, Slovenia\n1990\, 1st Kochi Triennial Exhibition of Prints\, Purchase Award\, Ino cho\, Japan\n1994\, Parchemin D‘honneur\, 3e Triennale Mondiale D‘estampes petit format Chamalieres\, France\n1995\, Diploma D‘onore\, 2a biennale Internazionale d‘arte moderna Contemporanea\, Europa unita 94/95\, Sassari\, Italy\nDistinction Award\, 1st International Art Biennale Malta\, Malta\nSudeto Premio\, Grand Premio 100 Nominations\, Sassari\, Italy\n1996\, Cavaliere Del Arte\, Sassari\, Italy\n1997\, Bunka-cho Fellowship\, Japanese Governament Art Award\, Tokyo\, Japan\n2009\, Honorable Mention\, 2nd NBC Tokyo International Print Biennial\, Tokyo\, Japan\n2014\, Artist on Globe\, Zagreb\, Croatia\n2016\, Japan Foreign Ministers Commendation\, Tokyo\, Japan\n2017\, Speedball Purchase Award\, 11th Biennial International Miniature Print Norwalk CT\, U. S. A.\n2018\, Artist in Globe\, Zagreb\, Croatia\nSpecial Award\, 9th International Triennial of Graphic Art Bitola\, North Macedonia\n2021\, Honorary and Special Award\, 10th International Triennial of Graphic Art Bitola\, North Macedonia \nwww.leon-zakrajsek.eu
URL:https://kcjt.si/dogodek/leon-zakrajsek-ojigi-hommage-a-yuki-rei/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/zakrajsek_www.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230414
DTEND;VALUE=DATE:20230513
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T145022Z
LAST-MODIFIED:20250811T145022Z
UID:10000269-1681430400-1683935999@kcjt.si
SUMMARY:NEVENKA ARBANAS: Arheologija človeških izkušenj: »meje«
DESCRIPTION:Odnos med snovjo in dematerializacijo začetnega motiva v raziskovalnem procesu. V širšem smislu lahko delo hrvaške grafičarke Nevenke Arbanas razumemo kot poskus soočenja z realnostjo našega življenja in neizprosnimi dogodki. \nRazstavo v Galeriji Kocka v sklopu letnega programa predstavlja DLUD. \n  \n*** \nIvana Rončević Elezović:\nPravljični svet Nevenke Arbanas \nOsnovna elegičnost umetnosti Nevenke Arbanas je še posebej potrjena z uspešnim ciklusom Listi iz leta 2010 in dalje. Ta ciklus zaznamuje procesualnost serijskih variacij motivov lista v različnih kombinacijah. Pri tem je ena njegovih ključnih značilnosti gradnja celotnih ambientov razstavnih prostorov. \nUprizoritvena strategija recentnih razstav Nevenke Arbanas pomeni prestopanje meja likovnih zvrsti in medijev\, v katerih se grafični papir razume in interpretira kot skulptura\, kar najdemo tudi v razstavni praksi grafika Marija Čaušića iz Osijeka. Arbanasova ustvarja nenavadne postavitve\, ki dobivajo pomen\, ki je enak in komplementaren naravi njenih odtisov\, s preboji v prostor predimenzioniranih\, monumentalnih grafik\, ki »curijo« po galerijskih tleh ali pa so nekonvencionalno umeščene v prazna središča razstavnih prostorov\, kot denimo na postavitvi razstave Listi v zagrebški galeriji Bačva leta 2016. \nLirični pridih elegij Nevenke Arbanas gradi meditativna in melanholična atmosfera kot pomembna determinanta moderne umetnosti nasploh in v prizorih\, ovitih v fluide sanj njenega pravljičnega sveta\, ki v misli vabijo atmosfere sanjskih legend Marca Chagalla in njihov nadrealistični trenutek kot eden možnih ključev za branje te umetnosti. \nZa umetnico Nevenko Arbanas je na poseben način značilna kakor iz sna blaga nežnost ambienta. Obenem preseneča spretnost\, s katero na visoki umetniški ravni deluje v svojih grafikah na dveh poljih: hkratnosti aluzije na konkretnost in objektivnost izhodiščnega motiva ter njegovega transponiranja v področja metafore\, simbola. Posledica tega je kompleksno večplastno razmerje med materijo in dematerializacijo izhodiščnega motiva v procesu\, ki ga lahko razumemo kot raziskovanje\, kot nekakšno arheologijo človekove izkušnje (human condition)\, interpretirane arhetipsko\, na splošno ali posamično\, intimno\, kot na razstavi Spomini leta 2014 v Studiu Josip Račić zagrebškega Narodnega muzeja moderne umetnosti. Razstava je namreč v elegičnem tonu komemorirala spomin na pota umetničinih prednikov po evropskih bojiščih Galicije in Lvova med prvo svetovno vojno in vzpostavila tragično vez z današnjim trenutkom\, ki ne bi mogla biti bolj aktualna. \nCeloten opus Nevenke Arbanas lahko v širšem smislu na ta način med drugim razumemo kot poskus soočenja z realnostjo našega življenja in neizprosnimi dogodki zgodovine skozi tolažbo elegične lepote\, ki omrtviči in skriva surovosti. \n*** \nAkademska slikarka in grafičarka Nevenka Arbanas (*1950) je diplomirala leta 1975 na oddelku za grafiko na zagrebški Akademiji za likovno umetnost pri prof. Albertu Kinertu. Na isti ustanovi je dve leti kasneje magistrirala iz grafike. \nV grafičnih tehnikah se je izpopolnjevala v Franciji v Atellieru 17 Stanleya Williama Hayterja v Parizu (1986)\, na Češkem na Likovni akademiji v Pragi v razredu L. Čepelaka (1988) in na Nizozemskem. \nOd leta 2000 do 2017 je službovala kot profesorica na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Zagrebu. \nNa temelju umetniških dosežkov v realizaciji umetniškega projekta in pisnega dela »Listi / ustvarjanje asociacij pri gledalcih grafičnega odtisa« je leta 2017 dosegla akademsko stopnjo doktorice umetnosti na področju likovnih umetnosti. \nSodelovala je na več kot 200 skupinskih in čez 60 samostojnih razstavah. \nNevenka Arbanas je hrvaška umetnica\, znana praktično izključno kot grafičarka. Leta 2018 je na razstavi v Galeriji Klovićevi dvori v Zagrebu predstavila samo in edino svoje grafike. Od takrat jo imenujejo »prva dama hrvaške grafike«. Na tej veliki retrospektivni razstavi je predstavila 350 svojih del in obeležila pol stoletja kariere\, z besedili v katalogu pa sta jo pospremila Tonko Maroević in Luko Paljetak. \nIzraža se z monokromnimi in kolorističnimi kompozicijami. Uporablja različne\, najpogosteje kombinirane tehnike in z grafičnimi metodami dosega slikarske efekte. Njenim umetniškim grafičnim dosežkom pripisujejo brisanje meje med grafiko in sliko. \n  \n  \nIzbor nagrad: \n1985. Nagrada za grafiko Ex aequo na X. bienalu Slavoncev v Osijeku \n1994. Premija HAZU\, na 18. zagrebški razstavi grafike\, Kabinet grafike HAZU \n2003. Nagrada Hrvaškega društva likovnih umetnosti za najboljšo razstavo leta v Galeriji Forum\, Zagreb \n2007. Nagrada za napredek grafične umetnosti na 3. mednarodnem grafičnem bienalu v Splitu \n2012. Nagrada žirije na 6. hrvaškem trienalu grafike\, Kabinet grafike HAZU \n2017. Grand prix na 1. mednarodnom trienalu grafike v Livnem\, BiH \n2019. Državna nagrada ‘Vladimir Nazor ‘ za življenjsko delo na področju likovne umetnosti za 2018. \n  \nIzbor samostojnih razstav: \n1983. Salon Galerije Karas\, Zagreb; Galerija J. Klović\, Rijeka; Galerija grafike Energoinvesta\, Sarajevo \n1989. Galerija Akademije vytvarnich umeni\, Praga \n1993. Salon Galerije Karas\, Zagreb \n1994. Umjetnički paviljon Juraj Šporer\, Opatija \n1997. Kabinet grafike HAZU\, razstava grafike ob priložnosti premije HAZU\, Zagreb \n1998. Galerija Sv. Krševan\, Šibenik; Mestna hiša\, Bonn\, Nemčija; Galerija Galženica\, Velika Gorica \n1999. Cankarya Belediyesi\, Ankara\, Turčija \n2000. Galerija Juraj Klović\, Rijeka \n2001. Galerija Krka\, Novo Mesto\, Slovenija \n2002. Galerija Galženica (risbe\, grafike)\, Velika Gorica \n2003. Galerija Forum\, Zagreb; Gallery Art factory\, Praga\, Češka Republika; Galerija ‘Krško’\, Krško\, Slovenija; Galerija ‘Krka’\, Ljubljana\, Slovenija \n2004. Galerija likovnih umjetnosti\, Osijek \n2005. Klašter Zlata Koruna\, Česky Krumlov\, Češka Republika; Bibliotheque Centrale\, Mulhouse\, Francija; Gradski muzej\, Galerija Oranžerija (ambientalna grafika)\, Vukovar \n2006. ‘Grafike 2003.-2007.’\, Galerija umjetnina\, Split \n2007. Lamutov likovni salon\, Kostanjevica na Krki\, Slovenija \n2010. Studio Moderne galerije Josip Račić\, ‘Listovi’\, Zagreb \n2014. Studio Moderne galerije Josip Račić\, ‘Sjećanje’\, Zagreb \n2015. HDLU\, Galerija Bačva\, Zagreb \n2018. Galerija Klovićevi dvori\, ‘Nevenka Arbanas – retrospektiva’\, Zagreb \n2019. Franjevački muzej i galerija Gorica\, Livno\, BiH
URL:https://kcjt.si/dogodek/nevenka-arbanas-arheologija-cloveskih-izkusenj-meje/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Nevenka-Arbanas-Apstraktno-akvatinta-mezzotinta-45x60cm-slika-3880857.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230320
DTEND;VALUE=DATE:20230415
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T144934Z
LAST-MODIFIED:20250811T144934Z
UID:10000268-1679270400-1681516799@kcjt.si
SUMMARY:BOŠTJAN KAVČIČ: Krog
DESCRIPTION:Namen postavitve Kroga v Galeriji Kocka je simbolna oploditev kvadrata s krogom. Kompozicija izraža premik od linearne perspektive k cikličnemu dojemanju prostora in časa znotraj in zunaj nas ter ozaveščanju naše vpetosti med Nebom in Zemljo. \n  \n  \n*** \nRazstava z naslovom Krog obsega kamnita kiparska dela – ORGanizme\, ki so nastali v zadnjem desetletju. ORGanizmi so kamnite skulpture – popkovine\, ki povezujejo Nebo in Zemljo. V Galeriji Kocka so postavljeni tako\, da poplesujejo v krogu in s tem ponazarjajo življenske cikle v sozvočju z letnimi časi. \nČeprav krog nima začetka in ne konca\, opišimo najprej Rusalke\, ki predstavljajo pomladni vdih\, ki se pravkar prebuja. Sile v naravi se spomladi izrazijo navzven\, zato tudi Rusalke s poudarjeno vertikalo brstijo ter rastejo proti nebu. \nPomladni utrip iz vertikale v horizontalo prevesi Polž\, ki mu sledita Galaksiji\, ki predstavljata vrhunec širitve in svetlobe poletja. Moment je izražen z nizanjem spiralnih črt na svetlem kraškem kamnu in ekspanzijo v maksimalno širino. \nSledi jesenski izdih\, sprostitev in čas\, ko se narava začne obračati navznoter. Svetloba pojenja z vsakim Svečnikom posebej. Noč pridobiva svojo moč in se razbohoti v najtemnejšem delu leta\, ko kraljuje Črna Boginja. \nZima predstavlja dno diha\, ki sem ga ponazoril z peščenim curkom v delu Memento mori. Kljub neusmiljenemu odtekanju časa\, delo nosi v sebi zametek preporoda. Obiskovalci so namreč povabljeni\, da sami pomagajo poroditi nov krog\, s tem ko pesek zopet stresejo na vrh skulpture\, da začne znova polzeti. \nV centru Kroga je skulptura\, ki jo tvorita dva ORGanizma s skupnim naslovom Enost. \nNa višji oktavi kot jo predstavlja ples ORGanizmov na obodu\, v centru ponazarjata princip manifestacije. \nTočka v centu jadra predstavlja idejo\, ki se iz vakuuma preko vrtinčastih polj utelesi v materiji\, ki jo tvori obod ali Svitek. Magnetizem med poloma ustvari napetost\, ki kot iskra preskoči in ustvari tretjo energijo – nov krog – novo življenje. \n  \n»Zaživimo pomlad!«\nDelavnica obsega voden ogled z avtorjem po kiparski razstavi kamnitega kroga skulptur\, postavljenega na prvi pomladni dan. \nSprehodili se bomo skozi postavitve letnih časov in jih vsak po svoje poglobljeno občutili. Kiparskih del se bomo lahko dotikali in z nekaterimi skulpturami znotraj kroga interaktivno delovali. Naše uvide in doživetja bomo izrazili v ekspresivni risbi\, besedi ali gibu. \nDelavnica krepi domišljijo\, koncentracijo\, notranji mir\, taktilno zaznavanje ter samostojno izražanje notranjih zaznav. Ozavešča pomen človekove povezanosti z naravnimi cikli. Spodbuja posameznikovo kreativnost in suvereno izražanje v družbi. Delavnica je primerna za vse starostne skupine otrok kot za tiste\, ki otroka še nismo pozabili v sebi. \nDelavnica traja najmanj 45 minut\, po želji pa lahko čas trajanja prilagodimo skupini. \n  \n  \nAkademski kipar Boštjan Kavčič (1973)\, magister videa\, je član DLUD. Rojen je bil v Šempetru pri Gorici\, živi in ustvarja pa v Rodinah v Beli krajini.  Goji energično\, neposredno kiparstvo v kamnu\, kot bi ga nosil že v svojih genih – tako spomeniško monumentalno kot miniaturno plastiko. Fascinira z organomorfnimi objekti v kamnu in bronu\, kjer napetim oblikam pripenja strukturo površine. Izrazita pojavna nota njegovih skulptur je pravzaprav zajeta vsebina\, velika domišljenost njihovega obstajanja\, ki harmonizira njihovo oblikovno in površinsko taktilnost. Na drugi strani pa dostikrat kiparsko prepleta družbeno angažirane vsebine.
URL:https://kcjt.si/dogodek/bostjan-kavcic-krog/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Bostjan_Kavcic_Enost.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230208
DTEND;VALUE=DATE:20230307
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T144825Z
LAST-MODIFIED:20250811T144825Z
UID:10000267-1675814400-1678147199@kcjt.si
SUMMARY:BOŠTJAN PUCELJ: imarathon
DESCRIPTION:V Galeriji Kocka predstavljamo projekt novomeškega fotografa Boštjana Puclja\, ki ga že nekaj let ustvarja na svojem instagram profilu. \nGre za ujete trenutke v podobah gibajočih se fotografij\, ki ravno zaradi dodane časovne razsežnosti izpovedujejo posnete motive na povsem izviren način. \nPrisluhnite pogovoru z umetnikom na našem podcastu KOOB Sessions. \nPrav tako vas vabimo k ogledu celotnih razstavljenih foto utrinkov\, ki jim na koncu sledi dodatek z deli dijakov: KOOB Sessions YouTube. \n8. 2.–6. 3. 2023 \nGalerija Kocka  je odprta vsak delovnik od 7. do 15. ure ter ob dogodkih v organizaciji Zavoda Novo mesto v Kulturnem centru Janeza Trdine. \n  \n*** \nBoštjan Pucelj je vizualni ustvarjalec. Njegovi projekti se lotevajo kritičnih tem\, ki jih povzroča sodobna družba\, ter tem\, ki bežijo iz našega vidnega obzorja in bodo kmalu postale le hrepeneč spomin. \nNjegova dela so bila razstavljena mednarodno\, med drugim na festivalih Kaunas Photo (Litva\, 2008); Octave Cowbell\, Metz (Francija\, 2010); Mois-off de la photographie\, Pariz (Francija\, 2010); PhotoMed\, Sanary-sur-Mer (Francija\, 2013); Organ Vida\, Zagreb (Hrvaška\, 2013); Guernsey Photography Festival (VB\, 2014); Villa Pérochon\, Niort (Francija\, 2015)\, Voies Off\, Arles (Francija\, 2018) in bila razstavljena na skupinskih razstavah Domestic\, Barcelona (Španija\, 2010); LAB EAST/LABOR OST – 30 fotografische Positionen aus 13 postkommunistischen Ländern\, Koln (Nemčija 2010). \n  \n*** \nBoštjan Pucelj je pred skoraj dvema desetletjema z velikimi koraki vstopil v slovenski fotografski prostor s serijo fotografij zavrženih nakupovalnih vozičkov\, ki jih je posnel na različnih koncih svojega rodnega mesta. Tudi tam\, kjer bi jih najmanj pričakovali\, na brežinah reke Krke ali pred stanovanjskimi bloki. Skrbno je zbiral informacije\, kje vse so ljudje videli odvržene vozičke in disciplinirano ustvarjal serijo\, ki se je razvlekla v večletni projekt. Nakupovalni vozički so simbol potrošništva\, saj jih ne najdemo samo pred velikimi trgovskimi centri\, sčasoma so vstopili tudi v polje grafičnega označevanja in v stilizirani podobi naselili realni in virtualni svet kot znak za nakup. Pucelj jih je v svojih fotografijah uporabil za kritiko sodobne potrošniške družbe. To povsem očitno vlogo nakupovalnih vozičkov je razširil z razmislekom\, kaj se z njimi zgodi\, ko jih izločimo iz osnovnega konteksta in se znajdejo na krajih\, kamor ne sodijo\, in v vlogah\, ki jim niso namenjene. S ciklom fotografij je tako razprl širok spekter vprašanj\, od ekoloških in družbenih do osebno intimnih. Pokazal je tudi\, kako lahko iz tako banalnega predmeta\, kot je nakupovalni voziček\, ustvariš fotografsko serijo\, ki bo odprla številna pereča vprašanja. Obenem se je pokazal kot spreten dokumentarist z jasnimi koncepti in s prefinjenim občutkom za fotografsko kompozicijo. \nV naslednjih letih je s konceptualno zaokroženimi cikli razširil nabor vsebin in motivov\, vprašanja\, ki (si) jih je zastavljal\, pa so ostala enaka. Morda le še malo bolj aktualna in boleča\, saj so se ekološki problemi in družbene anomalije v zadnjem desetletju le še povečali. Pucelj se kritike družbenih problemov ne loteva neposredno\, ampak skozi prefinjeno ironijo odmaknjenega\, a lucidnega opazovalca. Humor je redko prikazan kot anekdota\, avtor ga raje vplete v podton podob. Fotografije zato\, kljub svoji navidezni vsakdanjosti\, zahtevajo gledalca\, ki si bo vzel čas\, razmislil\, kaj je tisto\, kar gleda\, in se spustil tudi pod površino podobe\, do nenapisanega ironičnega komentarja. \nNedavno so v neki raziskavi ugotovili\, da povprečen sodobni obiskovalec muzejev in galerij ogledu posameznega likovnega dela nameni le sekundo ali dve. To hlastanje za informacijami\, ki so postale blago kot vsako drugo – in od tod potreba po njihovem neprestanem kopičenju –\, je seveda površno\, površinsko in podvrženo iskanju senzacij. Morda je Pucelj v želji čim dlje zadržati gledalca pred podobo\, slednje v zadnjih serijah podaljšal v video zapise. Za fotografijo včasih rečemo\, da predstavlja trenutek\, zamrznjen v času. Z razširitvijo časa na nekaj sekund je Pucelj to podobo delno odmrznil\, ob tem pa ji dodal še zvok. Gledalcu je s tem ponudil še dodaten element\, ki končni vtis sooblikuje\, včasih pa celo spremeni idejo\, ki smo si jo ustvarili ob fotografiji\, vzeti iz videa. Tako npr. fotografija ponve\, v kateri oseba\, ki je ne vidimo\, meša hrano\, dobi povsem drug smisel\, ko v ozadju slišimo publiko\, ki ploska političnemu funkcionarju\, ki je prišel odpreti slikarsko razstavo. Čeprav bi bilo nepravično soditi kar povprek\, se tovrstni pomembneži na razstavah običajno pojavijo le v času nabiranja volilnih glasov. Povezava tega\, kar slišimo v ozadju\, in tega\, kar vidimo na posnetku\, zato odpira številne možnosti interpretacij in bolj ali manj nekorektnih namigov. Lahko pa ima zvok tudi drugačno nalogo. Pri drugem prizoru z odprtja razstave klasična glasba\, ki jo slišimo iz osrednjega prostora\, sicer ni ključna za razumevanje prizora\, skupaj z negibnostjo obiskovalcev v preddverju pa vanj vnese določen nadrealistični moment. Tega je eden od komentatorjev slike na Instagramu (kjer Pucelj fotografije in videe redno objavlja) upravičeno povezal z vzdušjem\, ki ga v svojih filmih ustvari švedski režiser Roy Andersson. S slednjim si Pucelj deli občutek za absurd\, ki pa ga ne ustvari v režiranih prizorih\, temveč ga najde med pohajkovanjih po mestih ali ob obiskih prireditev. Rezanje traku ob odprtju novega objekta samo po sebi ni nujno smešno\, a na Pucljevem posnetku je ob nerodnosti akterjev to dejanje prikazano kot še en prenapihnjen in absurden obred v službi katerekoli oblasti in ideologije. Tudi zvok\, ki ga ustvarja krampanje dveh delavcev na gradbišču sredi mesta\, poudari absurdnost takšnega prizora v času\, kjer se večino gradbenih del opravi s sofisticiranimi stroji. Nima pa zvok na vseh posnetkih vloge akuzmatičnega glasu\, ki bi videnemu dodal drugačno ali dodatno dimenzijo. \nMed razstavljenimi deli dve prikazujeta vrsti čakajočih pred poslopji; na prvem skupina ljudi z nakupovalnimi vozički dočaka trenutek\, ko se odpro vrata v supermarket\, na drugem posnetku se dolga vrsta čakajočih vije pred vhodom v novomeški kulturni center. Pri prvem je absurdno že to\, da v času preobilja produktov ljudje stojijo pred trgovino še pred njenim odprtjem\, v drugem primeru pa žal ne gre za množico\, ki bi si želela ogledati kulturni dogodek\, temveč gre za posnetek\, ki je nastal v času pandemije\, ko so se ljudje morali vsakodnevno testirati\, če so želeli na delovno mesto. Posnetka vsak iz svojega zornega kota osvetljujeta nove družbene razmere\, v katerih se pod krinko napredka in blaginje generirajo novi družbeni konflikti in problemi. Zame eden najboljših prizorov\, ki odlično prikaže občo zmedo vrednot\, so kopalci v brezhibno modrem bazenu\, ki so ga postavili na opuščeni tovorni ladji\, mimo katere teče onesnažena rjava reka. \nRazstava v Galeriji Kocka je razdeljena v štiri cikle: Odtujenost\, Napetost\, Nostalgičnost in Spokojnost. Naslova prvih dveh verjetno najbolje označita stanje duha v družbi zadnjih nekaj let\, posnetki\, ki so vanju vključeni\, pa premorejo največ jedkega humorja in družbene kritike. Naslov tretjega cikla namiguje na dejstvo\, da se s časovnim odmikom v ljudi naseli nostalgija za preteklimi časi\, tudi za tistimi\, ki jih sami morda niso živeli. Manj kot je perspektive v sedanjosti\, lepša se riše preteklost in nostalgija je njena polepšana cenzurirana podoba. Pucelj to razume\, zato z nemalo cinizma v tretji sklop poleg »spominov« na morje\, koncerte\, praznovanja in športne uspehe umesti tudi depresiven pogled na božično smrečico pred propadlim lokalom v središču Ljubljane in razpadajočo blagajno pred športnim objektom. \nPosnetki v ciklu Spokojnost se od prejšnjih najbolj razlikujejo\, so bolj intimni in avtor v njih pokaže veselje do drobnih detajlov\, ki bi jih večina spregledala. Dokončno nam razgali taktiko\, ki jo pravzaprav uporablja pri večini posnetega materiala: njegov pogled ni usmerjen tja\, kamor zre večina\, in ne v tisto\, kar je vsem na očeh. Avtor nam stvari raje pokaže tako\, da nas opozori na spregledane plati in na prvi pogled nepomembne detajle (zavržene kozarce maratoncev\, čevlje poslovnežev\, zastave v vetru ali oglas na volilnem plakatu). Pucljev fotografski jezik je avtorsko prepoznaven\, vizualno domišljen in nevsiljivo duhovit. \n  \nSpremna beseda: Janez Zalaznik \nUrednica razstave: Sandra Hrovat
URL:https://kcjt.si/dogodek/bostjan-pucelj-imarathon/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Untitled-1-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230119
DTEND;VALUE=DATE:20230204
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T144727Z
LAST-MODIFIED:20250811T144727Z
UID:10000266-1674086400-1675468799@kcjt.si
SUMMARY:DIGITALIZACIJA NAČRTOV: Šolski center Novo mesto
DESCRIPTION:V GALERIJI KOCKA DO 3. FEBRUARJA 2023 / V lanskem in predlanskem šolskem letu je potekalo sodelovanje med Zavodom Novo mesto in Srednjo gradbeno\, lesarsko in vzgojiteljsko šolo iz Šolskega centra Novo mesto. Stari in zastareli načrti športnih objektov v Novem mestu\, ki so v upravljanju Zavoda Novo mesto\, so dobili digitalni zapis ter aktualen izris. \n  \nS strani Zavoda Novo mesto projekt vodi Sandra Hrovat ob tesnem sodelovanju z Dragom Cerovškom in zaposlenimi v tehničnih službah\, s strani Srednje gradbene\, lesarske in vzgojiteljske šole pa so v šolskem letu 2021/22 pod mentorstvom učitelja Mirka Gorenca v projektu sodelovali Jelica Lukić (Centralni stadion Portoval; servisni objekt)\, Matej Novak (Centralni stadion Portoval; tribune\, zunanja igrišča in ureditev)\, Lan Zupančič (Mladinski center Oton\, Športno rekreacijski park Loka) ter Enej Unetič (Športna dvorana Marof). Dijakinja in dijaki\, vključeni v projekt\, so svoj izdelek zagovarjali na maturi v sklopu 4. predmeta. \n  \nDijaki so digitalizacijo načrtov izvajali s programsko opremo\, ki omogoča projektiranje v BIM tehnologiji. Način projektiranja BIM (building information modeling) je v skladu z novim gradbenim zakonom\, ki določa\, da je BIM obvezen za vsa javna naročila po preteku prehodnega obdobja treh let. Pri delu s programom ArchiCAD je srednješolski ekipi z operativnimi nasveti pomaglo podjetje Pilon AEC\, zastopnik in promotor progama ArchiCAD v Sloveniji. \n  \nNa Zavodu Novo mesto smo pri pregledu načrtov objektov v upravljanju ugotovili\, da je obstoječa projektna dokumentacija pomanjkljivo opremljena z aktualnimi aktivnostmi in posegi ter je mestoma celo ni v arhivu. Z leti je bilo izvedenih mnogo sprememb\, ki pa niso bile dokumentirane. Delo mentorja in dijakov je vsled tega dejstva temeljilo pretežno na izmerah na objektih. Pri delu so uporabljali sodobne laserske merilce\, pomagali pa si si tudi z dronom. \n  \nMentor Mirko Gorenc je pohvalil sodelovanje z Zavodom Novo mesto in sodelovanje s tehnično službo. »Vedno so nam vrata odprta! Hvala.« Posebna pozornost pa velja tudi udeleženim dijakom. \n  \nIz predstavitve sodelujočih dijakov v šolskem letu 2021/22: \nEnej Unetič je dijak s statusom perspektivnega športnika v odbojki. Po prvi predstavitvi projekta se je odločil za izris Športne dvorane Marof. Mentor ga je opozoril\, da je to zahteven projekt\, Enej pa je odvrnil: »Pa kaj\, to hočem!«. Projekt Enej izdeluje na osnovi idejne zasnove\, ki so jo skozi celoten pedagoški proces pridobili v Zgodovinskem arhivu RS. Delo je zaradi zastaranosti načrta rezultat pogostih obiskov in izmer na objektu. \nJelica Lukić se je z družino pred tremi leti preselila iz Srbije v Slovenijo. Vpisala se je v 2. letnik programa Gradbeni tehnik. Na prvem šolskem športnem dnevu je vrgla kroglo tako daleč\, da sedaj kot perspektivna športnica vsak dan trenira na stadionu. Zato je želela za maturitetno nalogo izdelati model Servisnega objekta Centralnega stadiona Portoval. Za ta objekt sta imela z mentorjem na voljo projekt iz leta 1984. Od nosilnih sten je ostalo nekaj segmentov\, na objektu pa so se izvedle številne spremembe povsem brez načrtov. Jelica vse dodatne izmere na objektu opravi sama\, pred ali po treningih. V projektu bo upoštevana tudi energetska sanacija strehe in ovoja stavbe. \nMatej Novak ima nalogo\, da izdela 3D model Centralnega stadiona Portoval vključno z vsemi pomožnimi objekti (tribune\, premične tribune\, steze\, stolpi za televizijske prenose\, …) Kljub odsotnosti zaradi prebolevanja Covid-19 mu je že uspelo izrisati večino naloge. \nLan Zupančič izdeluje 3D model Mladinskega centra Oton in Športno rekreacijskega parka Loka in je tudi blizu zaključku izdelave naloge. Tudi na objektu MC Oton se izvaja energetska sanacija strehe in ovoja stavbe ter manjša sprememba vhodnih odprtin\, ki bo upoštevana v končnem izrisu načrtov. \n  \nIz predstavitve sodelujočih dijakov v šolskem letu 2020/21: \nKot prvi sodelujoči v projektu digitalizacije sta uspešno zaključili maturitetno nalogo z digitalnim izrisom in 3D modelom pomožnega objekta in kegljišča ter teniških igrišč Portoval dijakinji Ana Škoda in Gaja Odlazek. \n  \nZavod Novo mesto projekt predstavlja s posebnim ponosom\, saj smo s Srednjo gradbeno\, lesarsko in vzgojiteljsko šolo vzpostavili pomembno sodelovanje tako v smislu pedagoškega procesa kot tudi aktualizacije korpusa načrtov objektov v našem upravljanju. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem vpletenim za izvrstno in plodno sodelovanje\, v prihodnosti pa snujemo še več tovrstnih sinergij. \n  \n  \nSandra Hrovat\, \nZavod Novo mesto
URL:https://kcjt.si/dogodek/digitalizacija-nacrtov-solski-center-novo-mesto/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Image1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221205
DTEND;VALUE=DATE:20230111
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T144404Z
LAST-MODIFIED:20250811T144425Z
UID:10000265-1670198400-1673395199@kcjt.si
SUMMARY:DLUD: Letna razstava
DESCRIPTION:Letna razstava Društva likovnih umetnikov Dolenjske in Bele krajine.\nPo enkratnem novoletnem covidnem molku 2020 se člani Društva\nlikovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja zopet\ntradicionalno od 2014 v KC JT predstavljajo novomeški kulturni javnosti\nz revijalno razstavo svojih letnih likovnih dosežkov. Sodelujejo:\nHamo Čavrk\, Martina Hegediš \, Boštjan Kavčič\, Mateja Kavčič\, Alojz Konec\,\nJože Kumer\, Mojca Lampe Kajtna\, Robert Lozar\, Jože Marinč\, Jožica Medle\,\nNataša Mirtič\, Jasmina Nedanovski\, Janko Orač\, Igor Papež\, Marija Rus\,\nAndreja Schwenner\, Uroš Weinberger.  \nLetošnjo »Novoletno« najprej odlikuje že članski odziv\, ki je letos s sedemnajstimi avtorji rekorden vse od začetka novomeškega obdobja DLUD. Razstavo odlikuje svežina del\, s katerimi člani stremijo k lastnim presežkom\, če je le mogoče\, in čeprav je postavitev nekurirana in nežirirana – torej revijalna. Razstava predstavlja kar velik\, močan in lep presek društvene dejavnosti. Zastopani avtorji so stilsko prepoznavni\, karakteristični\, čeprav brez vsebinskih in oblikovnih okvirov. Vsak avtor s po enim delom malega ali srednjega formata izkazuje svojo ustvarjalno živost in diha v krepko in korpulentno novomeško kulturno telo\, ki mu po svojih najboljših močeh poskušamo prispevati in pomagati rasti. Novomeška kulturna scena ima bogato zgodovino in jo poskušamo nadaljevati tudi v vplivno recentnost. S ponosom vstopamo v skorajšnje 2023\, ki bo za nas\, mesto\, regijo in širše bienalno in močneje likovno utripajoče.\nAlojz Konec \n___________________________________________________________\n05. 12. 2022–10. 01. 2023\nRazstava je odprta vsak delovnik 8-16 h\nter ob dogodkih v organizaciji Zavoda NM v KC JT. \nkocka@novomesto.si  +386(0)7 393 29 39   www.kcjt.si/kocka
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlud-letna-razstava/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/317746850_542737664533087_8812638661532472122_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221115
DTEND;VALUE=DATE:20221203
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T144217Z
LAST-MODIFIED:20250811T144441Z
UID:10000264-1668470400-1670025599@kcjt.si
SUMMARY:SKULPTE: Zgodbe vina v kamnu
DESCRIPTION:Društvo Skulpte združuje ljubitelje ustvarjanja v kamnu. Kot vsako leto so tudi letos pripravili pregledno letno razstavo\, ki so jo posvetili pristni dolenjski značilnosti; pridelovanju in čaščenju vina in njegovi simboliki v tem prostoru. \nPogovoru s Stanetom Jakopinom in Jožico Škof lahko prisluhnete na našem podcast kanalu KOOB Sessions TUKAJ. \n  \nSkupinska društvena razstava nam na svojevrsten likovno ustvarjalen način predstavlja kiparski poklon čudežu narave – vinski trti. Postavitev razstavljenih skulptur nas brez dvoma prepriča\, da so se ustvarjalci dela tudi tokrat lotili skrbno in pretehtano ter pri tem dosledno upoštevali oblikovno in sporočilno plat kiparske likovne govorice. \n  \nNa razstavi sodelujejo: \n– člani društva: Skender Bajrović\, Ivo Ferkolj\, Rado Čepič\, Andrej Hudoklin\, Milan Merlin\, Stane Jakopin\, Ciril Povše\, Jožica Škof\, Rudolf Škof\, Lado Vidic in Marjana Vidic \n– akademski kipar Jurij Smole\, gost razstave \n– geologinja Andreja Škedelj Petrič s predstavitvijo naravnega kamna \n  \nKulturni program: \n– likovna ocena: Jožef Matijevič\, umetnostni zgodovinar \n– glasbena točka: Marko Pršina\, fotograf in oblikovalec \n– poezija: Smiljan Trobiš\, pesnik \n  \nProgram bo povezovala Marjana Trščinar Antić. \nOb zaključku bo svoja vina predstavil priznani dolenjski vinar. \n  \nVeč o razstavi na spletni strani društva https://skulpte-kamen.si/. \n  \nRazstavo sta omogočila: \n– Mestna občina Novo mesto \n– Zavod Novo mesto
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-zgodbe-vina-v-kamnu/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/20221017_006.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221003
DTEND;VALUE=DATE:20221108
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T144112Z
LAST-MODIFIED:20250811T144512Z
UID:10000263-1664755200-1667865599@kcjt.si
SUMMARY:JURIJ KALAN: Mi
DESCRIPTION:Akademski slikar Jurij Kalan (1961) je prejemnik nagrade grand prix na 2. mednarodnem bienalu likovne vizije Etike(te) za likovno delo z naslovom Za rilcem. Nagradi pripada tudi postavitev razstave v Galeriji Kocka. \nPrisluhnite pogovoru z umetnikom na našem podcastu KOOB Sessions. \nJurij Kalan je profiliran in prepoznaven figuralik in upodablja najrazličnejše medčloveške odnose. Ustvarja métiersko natančno dodelana olja\, po navadi večjih formatov. \nJurij Kalan v svojih slikah in kipcih obsesivno beleži vsakdanje izkušnje iz relativno zaprtega domačega družinskega kroga\, ki ga poleg običajnih družinskih članov in prijateljev sestavljajo tudi hišni ljubljenčki: pes\, prašič\, kuščar in tudi kakšen naključni živalski obiskovalec. V teh podobah se njihova prisotnost izkazuje skozi naklonjenost\, ki jo umetnik dopolnjuje s humornostjo\, neobičajnimi pogledi\, presenetljivimi kompozicijami in s slikarsko bravuroznostjo. Njegove slike zaznamuje optična gostota: slikarska faktura se materializira v poudarjeno telesnost\, ki jo pogosto stopnjuje z domišljenimi\, občutenimi deformacijami. Podoben učinek zasledimo tudi v njegovih kipcih oz. reliefih\, v katerih običajno niza karikirane obraze\, tako v horizontalni kot vertikalni smeri. \nKalanove slike in reliefi nam odkrito kažejo\, kaj je temeljni smisel umetniškega ustvarjanja: prikazati osebno zgodbo in jo z mojstrsko manipulacijo slikarske in kiparske materije posredovati gledalcu. To mu nedvoumno in nedvomno uspeva. \nRobert Lozar
URL:https://kcjt.si/dogodek/jurij-kalan-mi/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Jurij-Kalan_Za-rilcem-olje-na-platnu.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220907
DTEND;VALUE=DATE:20221004
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T144031Z
LAST-MODIFIED:20250811T144031Z
UID:10000262-1662508800-1664841599@kcjt.si
SUMMARY:Igor Konjušak: PIKSELIZACIJA GRAFIČNEGA LISTA
DESCRIPTION:Imamo posebno čast\, da Igor Konjušak\, dr. art.\, svojo samostojno razstavo velikoformatnih črnobelih grafik postavlja prav v Galeriji Kocka. \nDaleč v predalpskem prostoru uveljavljen hrvaški grafik Igor Konjušak (1957)\, dr. art.\, je diplomiral\nin magistriral v Sarajevu v razredu legendarnega grafika prof. Dževada Hoze. Deluje kot\nstrokovni sodelavec na grafičnem oddelku akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Konjušak\nje široko cenjen in dejaven tudi v Sloveniji in mu posebno referira grafika našega Bogdana\nBorčiča. \nPrisluhnite pogovoru z umetnikom na našem podcastu KOOB Sessions. \n»Pikselizacija grafičnega lista«\nNjegove grafike niso samo poigravanje z obliko\, elementi\, ki tvorijo nove variacije osnovnega vzorca. So povabilo v svet Kazimirja Maljeviča\, krogov in kvadratov\, geometrijskih likov na dvodimenzionalnih površinah. Konjušak sodi med grafike\, ki težišče svojega ustvarjalnega dela postavljajo tako na delo na plošči kot na sam proces tiskanja\, v katerem odkrivajo raznolike možnosti\, ki jih ponuja ta specifična faza grafičnega dela.\nOd sarajevskih profesorjev se je naučil\, da sta predanost delu in grafično znanje na prvem mestu. Potem sledi način umetniškega razmišljanja. Želi se izraziti skozi geometrijsko abstrakcijo\, elemente znotraj samih geometrijskih elementov. Zanima ga tudi povezovanje klasičnih medijev\, novih medijev\, zelo ga je pritegnila pikselizacija in predvsem digitalni del. Poskušal je povezati dosedanje grafike in postaviti temelje za bodoče grafične elemente. \nDr. Konjušak je pripadnik modernega gibanja v najboljšem pomenu besede in ustvarjalec\, ki je pritegnil pozornost likovnih kritikov. Predan je grafiki in grafični umetnosti tiska\, rokuje z grafičnimi instrumenti in opremo\, s katero spretno in v popolnem sozvočju nastajajo njegovi črno-beli grafični spomini. Uporaba starih in starodavnih tehnik\, ki danes predstavljajo pravo redkost v izrazu umetnikov v grafični umetnosti. Našel je oporo in odprl nov koncept dela v raziskovanju proporcev in zasukov geometrijske strukture\, ostrih in dimenzionalno preračunanih odnosov in oblik\, črno-belih\, ustvarjenih s prefinjenimi instrumenti\, ki so artefakti čarobnih\, finih\, gracioznih manir. Instrumenti\, ki so jih uporabljali umetniki in graverji renesanse\, baroka in klasicizma. Z izraznimi načini\, linijami in njihovo mehkobo\, gravurami in jasnostjo suhe igle dr. Konjušak konceptualno sledi istemu toku in poudari vsebino vsakega svojega grafičnega lista\, skozi odprtost in zaprtost slikovnega okvirja\, rotacije … Skozi reliefnost in slojevitost grafičnega lista\, mehkobo globine črnine\, višino in nizkostjo potenciranja svetlobe in sence ustvarja ta dialog in prežemanje. Predstavljeni grafični listi nosijo nove izzive\, so listi brez signature\, brez serije\, vneseni so novi postulati in vrednote\, so edinstveni. Grafični opus\, ki je pred nami\, se zdi kot dolgoletni zapis delovnega dnevnika grafika našega časa\, posvečen velikim mojstrom grafike in likovnega rokopisa\, posvečen albumom spominov in novih sporočil kalejdoskopskim podobam preteklosti.\n(Povzeto po besedilu Mirele Sekulić in prof. mag. Marine Finci\, dekanje Akademije v Sarajevu\, Revija OSLOBOĐENJE\, 2019) \n  \n***\nIgor Konjušak se je rodil v Zagrebu leta 1957. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost (grafični oddelek) v Sarajevu\, leta 2012 pa tudi magistriral v Sarajevu pri profesorjih Mersadu Berberju in Dževadu Hozu. Leta 2016 je doktoriral v Zagrebu. Delal je pri Croatia filmu kot asistent animacije\, v Kristalu iz Samobora pa kot oblikovalec kristalnih izdelkov. Sodeloval je pri produkciji dveh celovečernih animiranih filmov “Čudežni gozd” in “Čarovnikov klobuk” za Croatia Film. Je profesor na Grafičnem oddelku Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Doslej je realiziral preko dvajset samostojnih razstav\, okoli tristo skupinskih razstav ter dvajset grafičnih map. Bil je udeleženec približno sedemdesetih delavnic doma in v tujini. Imel je vrsto predavanj v NSK Zagreb\, Kabinetu grafike Zagreb\, pa tudi na Bogenšpergu v Sloveniji. Redno je prisoten na bienalu Splitgraphic\, hrvaških grafičnih trienalih in hrvaškem trienalu akvarela. Razstavljal je na Poljskem\, v Nemčiji\, Švici\, Sloveniji\, Bosni in Hercegovini. Bil je član različnih strokovnih združenj (Društvo filmskih delavcev Hrvaške HDFD\, LIKUM\, HZSU)\, danes pa je član HDLU Zagreb. Živi in dela v Zagrebu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/igor-konjusak-pikselizacija-graficnega-lista/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Igor-Konjusak_Smajlic.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220708
DTEND;VALUE=DATE:20220906
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T143939Z
LAST-MODIFIED:20250811T144542Z
UID:10000261-1657238400-1662422399@kcjt.si
SUMMARY:Zoran Lesjak: ORNITHOGALUM
DESCRIPTION:Zoran Lesjak je nomad. Med eno in drugo sliko prehodi in zamenja nešteto svetov in izrazov. \nKaj je Ornithogalum? \nBetlehemska zvezda ali slovensko botanično ime »kobulasto ptičje mleko« se uporablja za stvarjenje čudežnih kapljic. Prinašajo nam tolažbo v najtežjih trenutkih. Celijo naše čustvene in telesne rane\, ljubezensko bolečino\, doživetja izgube. Z njihovo pomočjo lažje sprejmemo\, da je vse in da smo vsi v odhajanju in da ne moremo ničesar in nikogar zadržati pri sebi. Betlehemska zvezda nam pomaga\, da se znova prebudimo v življenje. Po travmatičnih dogodkih nas osvobaja za nove odnose\, za novo življenje. \nPtičje mleko kot ultimativna tolažba v najtežjih trenutkih. V slikah Zorana Lesjaka bi lahko opazovali mikro svet rastlin\, kot cvetlični prah na površinah cvetov. \nNavidez monokromna dela so barvno teksturirane površine\, kjer slikar poleg klasičnega slikanja s čopičem uporablja tehnike pršenja barve in tako ustvarja barvna polja\, ki se zde po eni strani podobna impresionističnim pristopom\, po drugi strani pa celo načinom slikanja t. i. abstraktnih ekpresionistov\, kot so Jackson Pollock ali Mark Tobey. \nVendar ne gre za impresionistično analizo barvno-svetlobnih fenomenov in ne za poudarjeno izražanje skozi gib\, gesto\, kot je to značilno za abstraktni ekspresionizem\, pač pa za ustvarjanje barvno zanimive površine kot take. Zoran Lesjak je nomad. Med eno in drugo sliko prehodi in zamenja nešteto svetov in izrazov. Na ogled so tudi slike\, kjer je avtorjev namen povsem drugačen\, ekspresiven tako v barvnih kontrastih kot v poudarjeni sledi čopiča oz. vpraskane risbe. Če so slike prvega cikla pomirjujoče in estetizirane\, so te druge »bolj divje« in v risbi namigujejo na človeško telo. \nAli je slikarstvo Zorana Lesjaka ptičje mleko\, s katerim išče tolažbo sam\, ali je to tolažba\, ki jo daje nam? Vsekakor je osvobojeno prijemov žanra in utesnjenosti predalčkanja. Opominja nas\, da ne moremo nikogar in ničesar zadržati pri sebi. Razpršimo se v kapljice. Osvobojeni za nova potovanja\, nove odnose\, novo življenje.
URL:https://kcjt.si/dogodek/zoran-lesjak-ornithogalum/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/292142392_2082789405256554_8097563380011081652_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220701
DTEND;VALUE=DATE:20220705
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T143620Z
LAST-MODIFIED:20250811T143718Z
UID:10000260-1656633600-1656979199@kcjt.si
SUMMARY:Dragan Gačnik: AB OVO
DESCRIPTION:Dragan Gačnik je eden najbolj doslednih minimalistov\, konstruktivistov in geometristov med zeniškimi umetniki. V novi seriji slikovnih predmetov Ab ovo nadaljuje tradicijo analitične umetniške prakse (Lj. Prčinlić) znotraj geometrijske abstrakcije. \nGačnik nadaljuje svojo prejšnje raziskovanje na to temo\, temo žičnih prostorskih risb. Z drugimi besedami\, deluje in povezuje fine žične strukture – kot linearno razredčeno maso – na belem ozadju med dvema stekloma. Na ta način analizira in spreminja brezčasne oblike kvadrata\, njegova matematična razmerja. Gačnik doseže pristen pomenski naboj\, kjer čutimo kontemplativno\, meditativno kakovost geometrijske abstrakcije\, celo minimalistične težnje. \nSence\,ki jih mečejo linearne žične strukture na belem stenskem ozadju\, tvorijo novo virtualno\, iluzionistično izmuzljivo risbo\, pasliko risbe\, in v tisti krhki in nežni nestalni lepoti in čistosti koncepta približuje nekaterim zgodnjim delom Gorana Petercola in Marijana Molnara. \nIva Körbler\, umetnosni kritik\, Zagreb\, 2021 \n  \n** \nLikovne meditacije \nZa poznavalce likovne umetnosti v Zenici\, mestu\, iz katerega prihaja Dragan Gačnik\, je že dolgo znano\, da je temeljna značilnost njegovega likovnega kroga izražen občutek za problematiko konstruktivne biti slike. Nenavadno dejstvo je\, da se je prav v takšni sredini\, kjer že desetletja prevladuje težka industrija\, kot mitska bit med bruhanjem ognja\, ki izžareva visokoenergetsko stanje materije\, začela ideja izgradnje in negovanja te tihe\, visoko estetizirane duhovne kulture\, ki v svojih raznovrstnih delovnih postopkih z materijo uveljavlja nizkoenergetska stanja in skrajni minimalizem pri strukturalizaciji likovnega \nizražanja. Predstavnikom te ekološko osveščene konstruktivne analitične linije v zeniški likovni kulturi (Lj. Perčinlić\, A. Kajinić) se je s svojim zelo koncentriranim delovnim postopkom\, strukturiranim na geometrični poti\, priključil tudi Dragan Gačnik. Odraščajoč intelektualno kot tudi eksistencialno v takšni klimi je imel Gačnik v obdobju svojega življenja srečo\, da osvoji izkušnje slovenskega teoretičnega in likovnega pedagoga Milana Butine\, ki je v svojih umetniških izkušnjah gojil idejo ohranjanja temeljnih ontoloških vprašanj o naravi likovne umetnosti\, predvsem o njenem jeziku. Gre za potrebo objektivnega načina organizacije plastičnega oblikovanja temeljnih načel planskega plastičnega mišljenja. Gačnik se je pri artikulaciji svojih plastičnih idej opredelil za drugačno\, nepikturalno materializacijo. \nNjegova dela\, narejena iz tenkih žičnih vlaken\, ki s pletenjem linearne kvadratne mreže gradijo geometrijske slike in strukture čistih\, primarnih sistemov\, določajo to umetnost kot problematiko prostorne risbe. Te so sestavljene med steklene plohe in okvirje in s svojo naglašeno objektivnostjo te strukture pod svetlobo razlivajo na stene v vidu senc. Optično prevzemajo vlogo nosilca znaka in poudarjajo topološki koncept slik. Edinstvena celota \nGačnikovih slik in del se dojema kot glasba\, kot ritmično zaporedje motivov s poudarjenimi dominantami minimiziranih strukturalnih sklopov in spletov. Vtkana je harmonija od spletov žičnih niti\, akorda\, in odzvanja z meditativnim ritmom semantičnega zgoščevanja strukture svetlobe in tišine. Zaradi tega smo pred časom ta učinek Gačnikovih del imenovali »zvoki tišine«. V kulturnem okolju globalnega sveta\, ki mu z urbano ikonosfero prevladuje hrupna\, kičasta podoba s propagandnimi sporočili potrošniške družbe\, spektakel prazne estetike tišine predstavlja utopično obrt k nepredmetnemu\, neintencionalnemu svetu duhovnosti in sprostitve. Gačnikove slike so utemeljene na geometrijskih oblikah\, po svoji naravi so neoznačena dela\, dela ki govorijo zase in ne dela\, ki prenašajo slike\, vtise in sporočila iz zunanjega danega sveta\, kot so neke vrste meditacija\, ki s pomočjo likovnih elementov\, zloženih v primarne strukture\, pomagajo oživiti imaginacije\, ki so vseprisotna elektronska slika\, posredovana medijem množične komunikacije in so izbrisana iz naše antropološke izkušnje. Tako umetniško delo ostaja privilegirani nosilec estetske funkcije in v naši civilizacijski izkušnji predstavlja mesto spoznanja o konstituciji Subjekta\, torej spoznanja o antropološkem procesu\, v katerem ima odločujočo vlogo slika. Mi\, opazovalci\, tako postanemo akterji v tem procesu in s pomočjo Gačnikovih del prostorsko artikuliramo v galerijsko predstavitev del\, sprejmemo meditativni proces spoznavanja. Stene galerije postanejo zasloni\, na katere skozi vizualno meditacijo prečiščene zavesti oblikujemo naše naj bolj skrite misli in želje. \nAleksandar Adamović\, umetnosni kritik \n  \n** \nDragan Gačnik je slikar\, oblikovalec in scenograf. Je član Društva likovnih umetnikov Bosne in Hercegovine. \n  \nStalne umetniške postavitve njegovih del: \nMestna galerija Zenica\, Muzej mesta Zenica\, Rektorat Univerze v Sarajevu \n  \nUmetniška nagrada\, Aprilski salon Zenica 2009\, likovni kritik prof. dr. Antun Karaman\, Hrvaška \n  \nSamostojne razstave \n2001\, Ljubljana\, galerija Svetovni slovenski kongres\, likovni kritik prof. dr. Mirko Juteršek \n2002\, Sarajevo\, Galerija Mak\, likovni kritik Aleksandar Adamović \n2002\, Tuzla\, galerija Bosanskega kulturnega centra\, likovni kritik Aleksandar Adamović \n2003\, Travnik\, Galerija Alter alt\, kritik Selvedin Avdić \n2005\, Zenica\, Mestna galerija\, likovna kritičarka Ivana Jevđević \n2005\, Visoko\, mestna galerija LIKUM\, likovna kritičarka Ivana Jevđević \n2006\, Novo mesto\, galerija Kulturnega centra Janeza Trdine; tekst o razstavi: Bojan Božič \n2009\, Sarajevo\, galerija Novi hram\, likovni kritik prof. dr. Besim Spahić \n  \nSkupinske razstave \nSlovenija\, Hrvaška\, Srbija\, Nizozemska\, Italija\, Mađarska\, Španija\, Kuba … \n  \nLikovne kolonije \nPostojna 1993\, Most na Soči 1995\, Kančevci pri Murski Soboti\, Monošter na Mađarskem \n2018\, Apače pri Mariboru 2019\, Maribor 2000\, Tuzla\, Kupres\, Vitez … \n  \nPregled Gačnikovih del \nAleksandar Adamović\, prof. dr. Milan Butina\, prof. dr. Mirko Juteršek\, prof. Anka Krašna\, \nKatarina Mohar\, prof. dr. Sadudin Musabegović\, prof. dr. Asja Mandić\, prof. dr. Antun \nKaraman\, Iva Körbler\, Željko Marciuš\, prof. dr. Aida Hodžić Abadžic\, prof. dr. Dubravka \nPozderac Lejlić\, Sanela Nuhanovića\, Maja Bobar\, Andrea Mekić\, prof. dr. Željko Škuljević\, \nIvana Jevđević …
URL:https://kcjt.si/dogodek/dragan-gacnik-ab-ovo/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20220701_130826.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220523
DTEND;VALUE=DATE:20220618
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T143533Z
LAST-MODIFIED:20250811T143533Z
UID:10000259-1653264000-1655510399@kcjt.si
SUMMARY:Jožica Medle: NARAVA V ČLOVEKU
DESCRIPTION:Jožica Medle umetnost združuje še s sodobnim tehnološkim svetom\, kar odpira v umetnosti nove perspektive in meje. A ta\, na prvi pogled nenavadna povezanost\, je prav za prav enostavna in bolj smiselna kot se zdi na prvi pogled… \nRazstava doktorice likovne umetnosti Jožice Medle povezuje ustvarjanje v likovnem polju z literarnim opusom Janeza Trdine ter zgodovino Dolenjske\, ki smo jo lahko nedavno občudovali na arheološki razstavi Gorjanci med Rimom in Bizancem v Dolenjskem muzeju. Umetnost pa poleg tega združuje še s sodobnim tehnološkim svetom\, kar odpira v umetnosti nove perspektive in meje. A ta\, na prvi pogled nenavadna povezanost\, je prav za prav enostavna in bolj smiselna kot se zdi na prvi pogled…\nRazstava je na ogled v Novem mestu\, v kulturni prestolnici Dolenjske in v zavetju Kulturnega Centra Janeza Trdine\, zato ne preseneča\, da lahko prav njegovo literarno ustvarjanje razumemo kot osrednjo povezovalno nit med motiviko razstavljenih likovnih del in zgodovinsko-naravno danostjo prostora. In tokratna razstava Jožice Medle je prav tako temeljno povezana z okoljem\, v katerem je avtorica odraščala in kjer že vsa leta ustvarja\, kot so Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih povezane z zgodbami tu živečega prebivalstva.\nJanez Trdina: Zlatoper\nNa Gorjancih je spodaj v skriti dolini stala mogočna bukev\,\nv sredini silen hrast\,\nzgoraj pa visoka in tanka breza.\nNajvečje čudo v tej dolini je bila ptica Zlatoper.\nKdor bi z njenim peresom napisal tri prošnje\, bi se mu te izpolnile.\nNavedene vrstice Janeza Trdine nam izkazujejo ljudsko hrepenenje po sožitju z naravo\, ki je vedno nudila človeku življenjske dobrine nujne za obstoj. Hkrati nam vrstice simbolno odstirajo naravno večplastnost – spodaj\, v sredini in zgoraj –\, kot naravni organum. Podobno pa\, – z nizanjem in kompozicijskim zlaganjem –\, avtorica razstave prikazuje in ustvarja svoj lastni likovni organum\, v katerem se prvi glas stvarnice narave – vox principalis – in drugi glas človeka – vox organalis – združujeta v ekspresivno melodijo na likovni podlagi.\nNjena motivika se\, podobno kot pri Janezu Trdini\, veže na vsakdanje življenje ljudi in naravo Dolenjske. Dela izražajo plasti zgodovine in ljudskega izročila prepletene s plastmi matere Stvarnice. Jožica Medle je razvila prav svojstven način barvnega plastenja. Tehniko v svojih delih uporablja kot primarno\, usklajena pa je z vsebinsko konceptualizacijo del in opredmetenjem avtoričinih notranjih občutij. V njih zaznamo nizanje različnih tekstur\, prevladujejo temni zemeljski toni\, topli poudarki ter chiaroscuro sivine. Podajanje vsebine je s tem smotrno zaokroženo z izbrano likovno govorico. Tako se odsev materialne zemeljske stvarnosti v njenih delih manifestira skozi barvno paleto naravnih tonov in oblik.\nJanez Trdina: Jutrovica\nKranjska dežala je slovela nekdaj za bogato kakor malo katera druga. Rodila je od konca do kraja obilo najlepšega žita in najžlahtnejšega vina. Ljudje so jedli pečenko in potico. Gorjanci so se nagnili na stran\, njihove puste strmine so se izpremenile v prisojne in položne rebri\, ustvarjene kakor nalašč za uspešno rast božje kapljice. Pod Gorjanci pa se je širila prerodovitna ravan\, vsa prepletena z žitnim poljem\, cvetnimi lokami\, košatimi vrti\, prijaznimi holmci in zeleno dobravo. … Sem ter tja kaže zdaj mestoma … odrte robove in strme klance. Vendar pa je ostalo še dovolj čudovito dražestnih črt in oblik\, da se domisli človek brez truda prvotnega obraza najsrečnejše zemeljske krajine.\nTemeljne prvine likovnih del avtorice začrtujejo in opredeljujejo nemimetične in nepredmetne slikovne formulacije fragmentov prostora in časa. Nepredmetna organskost se recipročno veže na povedno eksistencialno foto-figuraliko\, posebej v njenih grafičnih delih. Akumulacija likovnih prvin točk in črt je v naravi nujna in vseprisotna\, na likovnih delih avtorice pa jim nasprotujejo monokromatske oblike belih senc\, črnih teles in telesnih praznin. Avtorica nas s svojimi deli povede tudi v sodobni realizem\, saj je njeno ustvarjanje povezano z reprezentativnimi likovnimi tendencami ustvarjanja v 21. stoletju.\nJanez Trdina: Gospodična\nGospa koren poje ter se odpravi na Gorjance. Ko pride do prvega studenca\, zajame vodo\, le-ta pa počrni. Gospa izlije strupeno vodo ter gre dalje do drugega studenca. Pri tem voda zakrvavi\, zato koraka naprej. Pri tretjem pa se voda zasveti\, zato začne gospa vodo piti\, ter se z vsakim požirkom počuti mlajša in zdrava. Umije se s to vodo\, ki jo pomladi in ji vlije moč.\nTako se torej Jožica Medle v svojih delih že vrsto let posveča izvornemu počelu biološkega stvarstva. Z lastno likovno sintakso ekspresivno ustvarja zgodbo o zemlji že od preloma tisočletja. V njenih delih se odraža vizualno prisluškovanje pripovedi iz narave. Na njenih monumentalnejših kompozicijah\, kot tudi na manjših formatih\, pa se pojavlja abstrahirana podoba sveta z močnimi poudarki sodobne resničnosti.\nNovomeška pomlad pa nas razvaja s svojo resnično večerno toplino\, in nas vabi\, da zajamemo tudi sami iz gosposkega vodnjaka ustvarjalne materije in se prepustimo domišljiji preteklih in sedanjih kultur.\nUvodne besede doc. dr. Ines Vodopivec\nOdlomke besedil pripravila Barbka Kukman
URL:https://kcjt.si/dogodek/jozica-medle-narava-v-cloveku/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/285002313_2057441144458047_861356217288407574_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220425
DTEND;VALUE=DATE:20220524
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T143416Z
LAST-MODIFIED:20250811T143416Z
UID:10000258-1650844800-1653350399@kcjt.si
SUMMARY:Jože Kumer: NI MI VSEENO
DESCRIPTION:“Ne morem razumeti\, da se po letih izkušnje 2. svetovne vojne ta dogaja v Evropi.” \nJože Kumer: “To je nekaj nedopustnega in nesmiselnega. Kot da tisti\, ki so začeli to nepotrebno agresijo\, nimajo zgodovinskega spomina. Ni sprejemljivo! In sprašujem se\, zakaj? Kako je to mogoče? So morda prespali ure zgodovine? \nV času\, ko astronavti iz vesolja gledajo Zemljo\, ki se vidi manjša in bolj krhka\, kot se zdi! Ta lepi planet\, ki ga daleč v vesolju ni podobnega\, bi radi uničili\, kdo ve\, iz kakšnih razlogov. \nNaša Zemlja je enkratna\, neponovljiva. Truditi se moramo\, da taka tudi ostane. Vsakdo po svojih močeh. \nNe morem si predstavljati vojne\, ki so jo naši starši\, ne tako dolgo\, že občutili in trpeli. Prizadevati si moramo\, da bo prihodnjim rodovom prizaneseno to nedopustno trpljenje in uničevanje. Moj prispevek k miru je izbor slik za to razstavo. \nZa to priložnopst sem izbral nekaj del\, s katerimi opozarjam na čisto vodo\, na mir in medsebojne odnose.”
URL:https://kcjt.si/dogodek/joze-kumer-ni-mi-vseeno/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/279574263_2034915600043935_4317172623587012300_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220323
DTEND;VALUE=DATE:20220426
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T143324Z
LAST-MODIFIED:20250811T143324Z
UID:10000257-1647993600-1650931199@kcjt.si
SUMMARY:DLUSP: DIALOGI
DESCRIPTION:Razstava DIALOGI članov ZDSLU (Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov) – DLUSP (Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske) \nRazstava DIALOGI članov ZDSLU (Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov) – DLUSP (Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske) / The Exhibition DIALOG of members ZDSLU – DLUSP The Associations of Slovene Fine Artists:\nVladimir Bačič / Lucijan Bratuš / Nataša Gregorič Nabhas / Danilo Jejčič / Azad Karim / Anja Kranjc / Olga Kolenc / Miran Kordež / Klavdija Marušič / Andrej Perko / Kristina Rutar / Ivan Skubin / Katarina Spacal / Bogdan Soban / Luka Širok / Teja Tegelj / Andrea Verdelago / Tinka Volarič
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlusp-dialogi/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/DSCF8595-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220228
DTEND;VALUE=DATE:20220405
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T143200Z
LAST-MODIFIED:20250811T143200Z
UID:10000256-1646006400-1649116799@kcjt.si
SUMMARY:Drago Mom: XXX
DESCRIPTION:Akademski slikar\, mag. Drago Mom\, gledalca ujame že ob vstopu v galerijo in ga napelje k iskanju odgovorov\, to pa doseže na nevsiljiv\, resda nekoliko nepričakovan\, a po svoje humoren način. \nGalerija Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine je ponovno odprla prostor za novo razstavno dogajanje z razstavo slik akademskega slikarja Draga Moma.\nObiskovalec bo ob vstopu v prostor morda rekel\, da je to prav tisto\, kar je potreboval po dveh napornih letih nelagodja\, ki se je vanj naselilo zaradi pandemije in z njo povezanih ukrepov: slike Draga Moma učinkujejo sveže\, spontano in celo malce nagajivo. K temu vtisu pripomore že nenavadna razporeditev del po prostoru galerije\, kjer so tista abstraktnejša in likovno bolj ambiciozna obešena na stene\, druga\, ki se v svoji figuralnosti zdijo iz nekega »drugega štosa«\, pa prislonjena po kotih. Vtis je\, da smo vstopili v prostor\, kjer se razstava še postavlja in ureja\, kjer se še odloča\, kaj bo na razstavi ostalo in kaj ne. Avtor gledalca nemudoma zvabi k razmisleku o prostoru\, k vprašanjem o slikarjevih namenih ter ga celo napelje na željo\, da bi sam kaj preuredil\, umaknil ali prestavil. Mom torej gledalca ujame že ob vstopu v galerijo in ga napelje k iskanju odgovorov\, to pa doseže na nevsiljiv\, resda nekoliko nepričakovan\, a po svoje humoren način.\nPodobno počne tudi s slikami\, ki se izmikajo jasni opredelitvi\, ali gre za poliptihe (likovna dela sestavljena iz več slik)\, za objekte (dela\, kjer slike preidejo v prostorske formulacije) ali »le« za slike neobičajnih oblik. Večja dela namreč sestavlja eno ali več spojenih platen\, ki so jim ob robovih dodani elementi iz lesa ali gume in se tako iz pravokotnih oblik razlezejo v nazobčane ali zašiljene. Lesene oblike so verjetno izrezane iz delov stavbnega pohištva ali pa gre za najdene ostanke (objets trouvés)\, ki v slike vnesejo lastno zgodovino – strategija\, ki jo poznamo iz pionirskih časov kolaža ter asemblaža in se je v umetnosti preteklega stoletja izkazala kot pomemben člen k drugačnemu branju in razumevanju likovnih del. V delih Draga Moma je nekaj dadaistične negacije elitizma umetnosti – njegove slike so namerno poudarjeno grobe\, na videz stihijske in nedodelane – vendar ne v smislu družbene kritike\, ampak predvsem z namenom poudariti izrazno\, ekspresivno plat podobe. Gesta je spontana in osmišljena\, obenem izraz notranje nuje in likovne občutljivosti. Po eni strani se zdijo slike\, predvsem veliko rdeče platno\, izraz umetnikovih stisk\, a so po drugi plati likovno igrive in mestoma\, npr. z diskretno uporabo zlate in srebrne\, že kar zafrkljive. Zdi se\, da Mom z vsakim delom in s postavitvijo kot celoto preizkuša gibčnost gledalčeve misli. Vabi ga v igro\, ki se zdi na prvi pogled otroško nedolžna\, a je lahko tudi neprijetna in boleča. Gledalcu je prepuščeno\, ali bo npr. ponavljajoče oblike zašiljenih elips razumel v smislu gotske božje transcendence ali kot stilizirano podobo vagine ali pa kot likovni element\, ki predstavlja abstraktno danost v službi skladne likovne podobe. \nakad. slikar Janez Zalaznik
URL:https://kcjt.si/dogodek/drago-mom-xxx/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20220225_152357-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211206
DTEND;VALUE=DATE:20220201
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T143037Z
LAST-MODIFIED:20250811T143037Z
UID:10000255-1638748800-1643673599@kcjt.si
SUMMARY:DLUD: SPEKTRUM
DESCRIPTION:Letna razstava Društva likovnih umetnikov Dolenjske in Bele krajine. \n“V teh težkih časih\, ko iščemo bližino drugega\, ko hlepimo po neposredni komunikaciji\, ko smo se prisiljeni zapirati drug pred drugim\, ko se napetosti v družbi nevarno stopnjujejo\, je umetnost tisto polje\, v katerem lahko znova najdemo sami sebe in najdemo svet\, ki se nam razkrije v svoji pravi luči\, umetnine pa so okna\, skozi katere lahko spoznamo svoje najvišje zmožnosti.”
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlud-spektrum/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20211209_112328-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211103
DTEND;VALUE=DATE:20211204
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T141219Z
LAST-MODIFIED:20250811T141219Z
UID:10000254-1635897600-1638575999@kcjt.si
SUMMARY:Skulpte: ODSEV VODE V KAMNU
DESCRIPTION:Avtorji skulptur: Skender Bajrović\, Ivo Ferkolj\, Rado Čepič\, Andrej Hudoklin\, Franci Komljanec\, Stane Jakopin\, Ciril Povše\, Jožica Škof\, Rudi Škof\, Lado Vidic in Marjana Vidic \nDruštvo likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulptevas vabi na ogled kiparske razstave \n  \nOdsev vode v kamnu \n  \nOdprtje bo 3. novembra 2021 ob 18. uri v  galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. \n  \nVoda je vir življenja na Zemlji. S klimatskimi spremembami in neustavljivo rastjo človeštva postaja neprecenljiv naravni vir. Žal se njenega vsestranskega pomena in še zlasti njene ogroženosti premalo zavedamo. Kot prispevek k ozaveščanju javnosti smo izdelali vrsto skulptur\, ki odsevajo večplastnost pomenov vode. Ustvarjalci smo jih začutili in izrazili v kamnu\, ki je v naravi z vodo neločljivo povezan. \n  \nAvtorji skulptur: Skender Bajrović\, Ivo Ferkolj\, Rado Čepič\, Andrej Hudoklin\, Franci Komljanec\, Stane Jakopin\, Ciril Povše\, Jožica Škof\, Rudi Škof\, Lado Vidic in Marjana Vidic \n  \nVsebina razstavnega kataloga: \n– likovne ocene: Jožef Matijevič\, umetnostni zgodovinar \n– fotografije skulptur: Marko Pršina\, fotograf in oblikovalec \n– poezija: Smiljan Trobiš\, pesnik \n  \nGlasbena točka: Marko Pršina\, kitara in ustna harmonika \n  \nDomov
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-odsev-vode-v-kamnu/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Skulpte-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210929
DTEND;VALUE=DATE:20211102
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T140956Z
LAST-MODIFIED:20250811T140956Z
UID:10000253-1632873600-1635811199@kcjt.si
SUMMARY:Leoš Janáček
DESCRIPTION:Leoš Janáček se je rodil sredi 19. stoletja\, njegovo delo pa ga uvršča ob bok vrhunskim skladateljem glasbe 20. stoletja\, kot so Igor Stravinski\, Béla Bartók\, Sergej Prokofjev in Alban Berg. \nLeoš Janáček (1854–1928) velja za enega najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev. \nNjegova dela spodbujajo k razmišljanju in so predmet občudovanja. Poslušalca navdušujejo njegovi tematski kontrasti in celoten ustvarjalni razvoj\, v katerem je kmalu presegel meje tradicionalne misli in uveljavil ideje o glasbeni umetnosti. Svoj glasbeni izraz je našel v kompoziciji in je dosegel neponovljivo izvirnost\, zaradi česa ga danes občuduje ves svet. Njegova glasba je prežeta češkim nacionalnim duhom. Ob raziskovanju češke in moravske folklore je razvil t.i teorijo govorne melodije\, ki je postala izhodišče njegovega glasbeno-dramskega sloga. Mednarodno priznanje je dosegel po zaslugi opere Njena pastorka (Jenufa)\, ki je bila v času Janáčkovega življenja uprizorjena na številnih svetovnih odrih\, tudi v Metropolitanski operi v New Yorku. Janáčkovo življenje je tesno povezano z mestom Brno\, kjer je živel in ustvarjal že od malih nog in kjer je bila večina njegovih skladb prvič predstavljena. \n  \nRazstava bo skladatelja in njegovo delo med drugim predstavila skozi številne fotografije in slikovne dokumente\, odnos med Janáčkom in Brnom je namenjen predstavitvi aktualnega dogajanja v skladateljevem mestu. Razstavo so pripravili Oddelek za zgodovino glasbe Moravskega muzeja v Brnu in Turistično informacijski center Brno v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani.
URL:https://kcjt.si/dogodek/leos-janacek/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/LJ-v-Luhacovicich-pred-Janovym-domem-1926.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210816
DTEND;VALUE=DATE:20210927
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T140247Z
LAST-MODIFIED:20250811T140859Z
UID:10000252-1629072000-1632700799@kcjt.si
SUMMARY:2. Mednarodni bienale likovne vizije Etike(te) – Smeh 2021
DESCRIPTION:Smeh kot transformativna ali subverzivna izkušnja. \nDruštvo likovnih umetnikov Dolenjske po treh izpeljanih mednarodnih projektih nadaljuje organizacijo in izvedbo niza tematskih razstav sodobne likovne umetnosti. Tema letošnjega 2. Mednarodnega bienala Likovne vizije\, Etike(te) je smeh.\nNa razstavi sodeluje 55 umetnikov iz Slovenije\, Avstrije\, Nemčije\, Hrvaške\, Poljske in Makedonije. Žirija v sestavi Gorana Milovanovića\, kot predsednika\, in članov\, Jasne Kocuvan Štukelj\, Dajane Vlaisavljević\, Roberta Lozarja\, Olge Butinar Čeh in Matjaža Brulca je od 58 prijavljenih izbrala 34 likovnih del\, za katere je presodila\, da prvenstveno obravnavajo razpisano temo\, v avtorski poetiki ter izrazu pa so hkrati dovolj prepričljiva. Preostalih 21 avtorjev je na podlagi njihovega ugleda in vsebinskega ujemanja s temo bienala k sodelovanju povabil organizacijski odbor.\nOb odprtju razstave bo strokovna žirija slavnostno podelila veliko nagrado oziroma grand prix 2. Mednarodnega bienala likovne vizije\, Etike(te) – Smeh 2021 in nagrado za najboljše delo mladega avtorja.\nDruštvo likovnih umetnikov Dolenjske je sicer leta 2019 pripravilo razstavo na temo strahu oziroma abstraktnega čustvenega stanja\, ki je pogosta tema likovne umetnosti. Letos\, ko svet še vedno drsi skozi kataklizmo virusne pandemije\, pa se je pripravljalni odbor odločil za temo smeha\, ki morda na prvi pogled deluje sproščujoče\, a hkrati v sebi skriva mnoge pasti. Zaradi plitvega učinka namreč lahko prehitro zdrsne v banalno\, trivialno – morda celo absurdno\, nekomu smešno\, drugemu z nekoliko drugačnimi pogledi pa popolnoma bizarno.\nSmeh sicer sodi med temeljne človekove odzive. Gre za psihološko stanje in odziv na dogodke ali okoliščine. Smeh povzročajo predvsem dogodki\, ki jih razumemo kot komične in odpirajo prostor humorja ter veselja – o tem so pisali številni filozofi\, od Platona in Aristotela do Bergsona in drugih\, smeh in humor pa praviloma nista veljala za posvečeni temi.\nVendar obstajajo še druge razsežnosti. Pomembna je tista\, ki smeh evolucijsko povezuje s strahom oziroma podrejanjem\, še pomembnejša pa je razsežnost\, ki presega živalskost – smeh kot transformativna ali subverzivna izkušnja. Kot je v romanu Ime rože zapisal Umberto Eco\, je bil za oblastnike\, še posebej tiste s totalitarnimi težnjami\, smeh ultimativna subverzija\, zato so ga vedno poskušali nadzorovati in ga omogočati zgolj v okviru natančno določenih praznikov norosti in neresnosti.\nDa je bil smeh tudi na Slovenskem protiutež političnim razmeram po drugi svetovni vojni\, pričajo visoke naklade satiričnega časopisa Pavliha\, ki ni zbadal le s šalami na račun politične elite\, ampak je tedanje politične razmere komentiral tudi s karikaturami. Zaradi svoje drznosti so imeli avtorji satiričnih besedil in karikatur neredko težave z oblastjo in tudi sodoben smeh je velikokrat nevaren ter občasno celo kaznovan.\nOb vsem tem je zato toliko pomembnejše poudarjati njegov osvobajajoči učinek\, ki lahko sprošča danes še kako potrebno ustvarjalnost. Prežemajoča splošna družbena zakrčenost\, zavrtost in strah tako prav zahtevajo občasen glasen smeh in sprostitev ustvarjalnih zmožnosti na vseh življenjskih področjih. Umetnost pa je ena ključnih dejavnosti\, ki so te probleme sposobne nagovarjati.\nNa razstavi sodelujejo:\nEva Aasad (AT)\nIgor Banfi (SI)\nKatja Bogataj (SI)\nMatija Brumen (SI)\nBrut Carniollus (SI)\nHamo Čavrk (SI)\nBoštjan Drinovec (SI)\nVesna Drnovšek (SI)\nČrtomir Frelih (SI)\nMilena Gregorčič (SI)\nMarco Henkenjohann (DE)\nSvetlana Jakimovska Rodić (MK)\nLado Jakša (SI)\nPaulina Jazvić (HR)\nAnže Jurkovšek (SI)\nBarbara Jurkovšek (SI)\nJurij Kalan (SI)\nLojze Kalinšek (SI)\nJanez Kardelj (SI)\nBoštjan Kavčič (SI)\nMateja Kavčič (SI)\nDušan Kirbiš (SI)\nPaola Korošec (SI)\nNina Koželj (SI)\nVladimir Leben (SI)\nMichael Lohmann (DE)\nIzar Lunaček (SI)\nIvica Malčić (HR)\nMirko Malle (AT)\nMarijan Mirt (SI)\nNataša Mirtič (SI)\nRok Mohar (SI)\nTina Mohorović (SI)\nJasmina Nedanovski (SI)\nZdzisław Pacholski (PL)\nBoštjan Plesničar (SI)\nIris Pokovec (SI)\nLuka Popič (SI)\nArjan Pregl (SI)\nBoštjan Pucelj (SI)\nJur Samec (SI)\nDietmar Schmale (DE)\nAndreja Schwenner (SI)\nSuzana Senica (SI)\nMojca Smerdu (SI)\nBerthold Socha (DE)\nTeo Spiller (SI)\nZora Stančič (SI)\nBrane Širca (SI)\nLuka Širok (SI)\nTanja Špenko (SI)\nKlavdij Tutta (SI)\nUroš Weinberger (SI)\nJoni Zakonjšek (SI)\nAna Zavadlav (SI)\nOrganizacijsko skupino 2. Mednarodnega bienala likovne vizije\, Etike(te) – Smeh 2021 sestavljajo Sandra Boršić\, Jasna Kocuvan\, Nataša Mirtič\, Goran Milovanović\, Simon Kajtna\, Robert Lozar\, Maid Hadžihasanović in Hamo Čavrk.\nTajnica bienala je Natalija Zanoški. Predsednik Društva likovnih umetnikov Dolenjske je Hamo Čavrk.
URL:https://kcjt.si/dogodek/2-mednarodni-bienale-likovne-vizije-etikete-smeh-2021/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20210820_122602.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210628
DTEND;VALUE=DATE:20210811
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T140139Z
LAST-MODIFIED:20250811T140139Z
UID:10000251-1624838400-1628639999@kcjt.si
SUMMARY:RISBA. SLIKA. KIP.
DESCRIPTION:Izbrana dela študentov Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
URL:https://kcjt.si/dogodek/risba-slika-kip/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/207976002_1809621772573320_7314760988088144011_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210531
DTEND;VALUE=DATE:20210629
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T140001Z
LAST-MODIFIED:20250811T140001Z
UID:10000250-1622419200-1624924799@kcjt.si
SUMMARY:Igor Papež: Otoki časa
DESCRIPTION:Otoki časa privilegirajo minljivost\, organskost in posledično obrabljenost nad zamenljivost\, storilnost in razpoložljivost. \n… \nOTOKI ČASA \nSlika ne nastane v hipu kot fotografija\, ne podaja gibanja podob kot film. Njena zgodovina je dolga. Slike so s prikazovanjem zgodovine zgodovino soustvarjale\, digitalni mediji so zgodovino odpravili. V informacijski dobi je vse razpoložljivo in dosegljivo v trenutku in v trenutku pozabljeno. Ta časovnost nima preteklosti\, prihodnosti\, smisla\, identitete\, zgodovine.  Zanikuje telesne aspekte časovnosti\, saj staranje dojema kot okvarjenost.  V prejšnjih ciklih je bilo slikarstvo formalno aktualizirano (Območja intime\, Trg za skupnost) z umeščanjem informacijskih elementov v kompozicije. V Otokih časa so iz procesa slikanja namerno odstranjeni elementi\, ki so značilni za informacijsko hipnost in razpoložljivost (slikanje pri umetni svetlobi\, po fotografski predlogi\, kolažiranje). \nZa slikanje je ključna slikarjeva veščina\, ki je posledica dolgotrajnega urjenja\, shranjenega v telesnem spominu. Posledično je slikanje prepleteno s telesnostjo\, odraža biološki čas. Ta je cikličen\, poteka v intervalih dneva\, noči\, spanja\, prehranjevanja.  Hkrati je tudi linearen\, saj potekajo ti cikli v obdobju od rojstva do smrti. Otoki časa so nastajali ob dnevni svetlobi\, tihožitja po predlogi\, krajine na prostem\, kar je poudarilo neposrednost čutnih zaznav. \nNa ta način cikel odslikava vsebine narcizma\, odtujenosti\, ekološke krize\, zamegljene meje med realnostjo in iluzijo. Tihožitja se ikonografsko naslanjajo na univerzalno simboliko predmetov in rastlin. Narcise izžarevajo potratno lepoto samoljubja\, kopriva trdoživost\, trn bolečino. \nRastline in dotrajani predmeti kažejo intimno dinamiko časa z gubami\, razpokami\, hrapavostjo. Obkoljeni so z materiali\, ki ne kažejo obrabe. Plastika\, krom\, zrcala so materiali sodobnosti\, ki so degradirali minljivost v obrabljenost. V duhu digitalnosti z odsevi zrcalijo\, reproducirajo organske oblike\, ne razkrivajo pa ničesar o lastni strukturi\, pogled zaustavijo na površini in ga odbijejo nazaj. To odraža slika Jabolka ni\, kjer so gube jabolka soočene z nepropustnostjo keramičnega jabolka\, nato pa se izgubijo v labirintih zrcalnega ozadja. Minljivost organskega izgine v odsevih neorganskih površin. Plastika nadomesti zemljo\, krompir in kruh rasteta iz plastične embalaže (Kruh in plastika\, Kje je zemlja?). Vseprisotna plastika kaže identitetno in ekološko krizo. V Starih poteh dotrajana obutev hrani spomine na prehojene poti. \nOtoki časa privilegirajo minljivost\, organskost in posledično obrabljenost nad zamenljivost\, storilnost in razpoložljivost. Pred stoletjem in pol so impresionisti pod milim nebom našli vsebine\, ki so zamenjale teološke motive. V informacijskem 21. stoletju je slikanje na prostem mogoče še bolj ekscentrično\, kot je bilo na začetku modernizma. \n  \nIgor Papež
URL:https://kcjt.si/dogodek/igor-papez-otoki-casa/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Most-100-x-70-2020.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210326
DTEND;VALUE=DATE:20210504
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T135807Z
LAST-MODIFIED:20250811T135807Z
UID:10000249-1616716800-1620086399@kcjt.si
SUMMARY:RDNM: KRKA SKOZI MOJE OČI
DESCRIPTION:Razstava fotografij\, prispelih na nagradni fotografski natečaj Ribiške družine Novo mesto \nFotografska razstava v Galeriji Kocka \nKrka skozi moje oči \nFotografski natečaj v organizaciji Ribiške družine Novo mesto \n  \n  \nRibiška Družina Novo mesto je kot organizator natečaja z naslovom Krka skozi moje oči skupaj s partnerjema v tem projektu\, Zavodom Novo mesto in studiem Foto Asja\, v mesecu januarju 2020 razpisala fotografski natečaj na temo reke Krke. \n  \nSodelovalo je 20 fotografov (Alen Zulić\, Anita Kožar\, Darja Cesar\, Darko Jakovac\, Elica Pavlič\, Erik Conteras Menciger\, Jan Zalaznik\, Joško Šimic\, Jože Hanc\, Juan Conteras\, Jure Gombač\, Luka Rifelj\, Marina Menciger\, Marko Habjan\, Matjaž Šimic\, Mitja Habjan\, Stane Penca\, Tomaž Mikec\, Urška Juršak\, Vane Urh) s skupno 82 fotografijami. \nOcenjevalno komisijo so sestavljali Zoran Leko\, Črt Šuštar (Ribiška družina Novo mesto)\, Matjaž Kuzma (Zavod Novo mesto)\, Damjan Kozjan (Foto Asja) ter mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin. Komisija je imela težko delo\, kajti odziv na natečaj je bil odličen in prispelo je veliko dobrih fotografij. \n  \nRibiška družina Novo mesto je po presoji komisije in strokovnih utemeljitvah fotografa Boruta Peterlina podelila naslednje nagrade: \n  \n1.       nagrada: TOMAŽ MIKEC \nNa tej fotografiji se svetloba vali po vodi in avtor je z daljšim osvetlitvenim časom pričaral svilnatost gladine Krke\, ki nežno teče proti morju. Fotografijo zaokroži objem mogočnih dreves\, kot nemih opazovalcev. In tako vzdušje pozoren opazovalec podoživi\, kar je magija fotografije\, kot medija. (Borut Peterlin) \n  \n2.       nagrada: ALEN ZULIĆ \nPredstavljam si\, da se bodo gledalci ob prvem pogledu na fotografijo vprašali ali je to sploh reka Krka? Brez dvoma je to zgornji del reke Krke\, pri Šmihelu\, in v tej fotografiji je fantastično ujeta divja narava naše dolenjske lepotice. Nebrzdana\, divje teče proti gledalcu in predstavlja reko Krko\, isto\, kot je bila pred tisočletji. Bralcu priporočam\, da pozorno pogleda barvno paleto prvonagrajene in drugonagrajene fotografije. Barva v obeh fotografijah nosi emocionalni naboj\, v prvem primeru sproščenosti\, v drugem pa divjosti. (Borut Peterlin) \n  \n3.       nagrada: STANE PENCA \nNa tej fotografiji je jez v Vavti vasi in vsebuje barvne palete obeh zgornjih fotografij. Začenši s hladno modrino vode\, prek pastelno rumeno-rdečega mlina\, do nežnega neba. Prav tako nas kompozicija mojstrsko vodi od skal in trdnega jeza v prvem planu\, mlina v središču nato se perspektiva izteče v nebo oziroma odteče skupaj z lepotico Krko. (Borut Peterlin) \n  \n4.       nagrada: DARKO JAKOVAC \nFotografija je slejkoprej narejena z brezpilotnim letalnikom in prikazuje Krko\, če smem uporabiti športni izraz\, v ciljni ravnini. Prečudovit okljuk reke Krke v kostanjeviški ravnini je kronan z gorjanskimi hribi in obsijan z zahajajočim soncem. Prečudovit zaključek serije štirih fotografij\, ki tudi kot celota tvorijo zgodbo o dolenjski lepotici. (Borut Peterlin) \n  \nFotografije so na ogled v Galeriji Kocka (Kulturni center Janeza Trdine\, Novi trg 5\, Novo mesto) od 26. marca 2021 do Svetovnega dneva Zemlje\, 22. aprila 2021. \nGalerija kocka je odprta vsak delovnik od 8.00 do 16.00 ure. Ogled je možen tudi po predhodnem dogovoru na kocka@novomesto.si. \nOgled je možen ob upoštevanju ukrepov NIJZ (nošenje mask\, razkuževanje rok) do štirim obiskovalcem hkrati. \n  \nVabljeni na ogled!
URL:https://kcjt.si/dogodek/rdnm-krka-skozi-moje-oci/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20210503_094011.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201013
DTEND;VALUE=DATE:20201110
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T135628Z
LAST-MODIFIED:20250811T135628Z
UID:10000248-1602547200-1604966399@kcjt.si
SUMMARY:PFUL: 1 + 1\, 2020
DESCRIPTION:Razstava likovnih del Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete\, Univerza v Ljubljani \n. \nRazstavo z naslovom 1+1\, 2020 določajo likovna dela profesorjev in študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Gre za  novejša dela in posledično za vizualni prikaz študijskega utripa na Pedagoški fakulteti. \nSoočenja likovnih del študentov z deli mentorjev\, pri katerih so študentska dela nastala\, lahko predstavljajo za javnost poglobljen vpogled v likovne povezave različnih študijskih likovnih področij. Izbor avtorjev študentskih del\, ki so ga naredili posamezni mentorji\, sodi v sklop predmetov\, ki se redno poučujejo na Oddelku za likovno pedagogiko PeF UL kot del likovnega izobraževanja za pedagoški poklic. Kljub tradicionalni delitvi na likovna področja in pedagoškim temeljem študija se študentska dela mnogokrat aktualno umeščajo v sodobno likovno prakso našega prostora in kasneje nadaljujejo v zrelo umetniško likovno dejavnost\, kar daje razstavi dodatni pomen.
URL:https://kcjt.si/dogodek/pful-1-1-2020/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Anja-Jercic-Jakob-Zlata-drva-2012.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200921
DTEND;VALUE=DATE:20201013
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T135425Z
LAST-MODIFIED:20250811T135450Z
UID:10000247-1600646400-1602547199@kcjt.si
SUMMARY:Alojz Konec: VI.DI
DESCRIPTION:Razstavlja Alojz Konec\, akademski slikar in srednješolski profesor likovne umetnosti. Na ogled je postavil svoje recentne slike zadnjih dveh let v olju in akvarelu. Osredotoča se na zaznavanje hitre\, bežeče\, fragmentirane\, ovirane\, zastrte in indirektne realnosti. Slavi življenje in energijo vividnih barv na belini\, na kateri žarijo v zanosnih potezah čopiča na samem robu prepoznave. \nAlojz Konec (*1956)\, akademski slikar in srednješolski profesor likovne umetnosti je diplomiral iz slikarstva na ALUO  UL Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Samostojno in skupinsko razstavlja doma in po svetu. Član DLUD Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, ZDSLU Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov\, SVA Zavoda Slovenski vizualni avtorji  ter povezan z IWS Mednarodnim združenjem akvarelistov  Slovenija.Samostojno in skupinsko razstavlja doma in po svetu. Živi in ustvarja v Sevnici. \n*** \nKaj? Korakam svoje življenje. Svet se me dotika od zunaj in znotraj. Doživljam in premlevam ga in se najprej spontano odzovem nanj. Krajine\, tihožitja\, portreti so ti stiki\, ki prvi pričajo umetniško dušo. Iz spontanega\, odzivnega beleženja postopoma ostrim svoj opazovalno-raziskovalni duh. Pogled se mi vse bolj ciljno ostri. Postaja vse bolj izbirčen\, selektiven. Osredotočam se na sloj optičnih zaznav bistva. Daleč od pejsažev\, tihožitij in portretov. Spoznavna plat obstoja. Spremembe se dogajajo postopno. Razvoj pa je drastičen. Od impulza taktilnosti do ostrine abstrakcije. \nKako se nam prikazuje ta svet? Blazno hitro in bežeče. Skrito\, prikrito\, zastrto\, velikokrat motno in bolj kot ne sluteno. Odkrivamo ga s pripomočki. Indirektno in s prizadevanji. Posredno\, z neverjetnimi povečavami in raznoraznimi filtri. Večkrat komaj razumljivo in potrebno razmisleka in presoje. Pretvorjeno v našo vidno govorico. Skozi posredovane podatke. Predstavljajo jih fragmentirani pogledi vsled opazovalčevega gibanja\, pogledi skozi daljnogled\, skozi steklo\, zarosen objektiv\, skozi žaluzije in druge ovire\, anamorfične sferizacije\, multizrcaljenja\, konkavne in konveksne deformacije\, lomi in izrezi ter odsevi. V zaznavah so prisotni: fraktalnost\, enigmatičnost\, Cornsweet-ova  iluzija\, (raz)fokusiranje\, bokeh\, popačenje\, moire\, interferenca\, vibriranje\, utripanje. \nIzgleda? Slike se pojavljajo iz beline. Na samem robu prepoznave. Kje je minimum sklepanja in prepoznave likov iz mimetičnega prostora. Konture so v drugem planu slikine pojavnosti in njene zgodbe\, fabule. Like razumevam bolj kot akterje abstrakcije. Še zlasti\, ko prostoru dodamo čas in njegovo popačenje ter relativnost. Zaznavno tako privilegiram odkriti stožčasti prostor s slutenimi zametki nekih reprezentativnih oblik. Njihove silhuete tako postanejo dinamični akterji na samem robu opredeljevanja form. Zame pa so iritantne in taktilne\, subtilne in narativne hkrati. \nGlavno besedo mojih slik imajo barve. Tvorijo armaturo slikinega polja. So njen genski zapis\, gostobeseden in zgovoren. Gradijo njeno harmonijo in nosijo njeno energijo. Življenje in energija vividnih barv na belini. Kaligrafski ples njihoviz potez. Narejenih v zanosu med impresijo in ekspresijo. Položenih na kozmično vse vsebujočo belino. Kot prapok rojenih iz krčev trebušnih mišic. Morfogeneza. \nPoteznost žarenja barv v olju in akvarelu. Zelo kočljivo bi bilo slaviti slikarsko tehniko. Katerokoli. Da ustvarjanje ne prestopi v maniro. Ne maram rutine\, ampak principe. Asociacija je metageneza motiva\, ki je zgolj izhodišče\, tematika. Prerasel sem mimesis in hodim po njenem robu kot aerobat po napeti vrvi abstrakcije vihrajoč z dolgo ročko čopiča za ravnotežje. Zato neponovljivost in nepričakovanost. Kako v olju dobiti akvarelno prosojnost in žar barvne poteze. In kako akvarel na papirju ustvariti za primernega partnerja olju na platnu\, kako ukrotiti surovo belino in belino transparence. Eden drugemu sta lahko skica. Kdorkoli od njiju je lahko v malem ali velikem formatu. Kako v obeh tehnikah doseči zamah svobode. \nAlojz Konec\, avgusta 2020
URL:https://kcjt.si/dogodek/alojz-konec-vi-di/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Alojz-Konec_Fabula-11_akvarel_38x56cm_2020.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200309
DTEND;VALUE=DATE:20200414
DTSTAMP:20260717T051236
CREATED:20250811T135301Z
LAST-MODIFIED:20250811T135301Z
UID:10000246-1583712000-1586822399@kcjt.si
SUMMARY:DLU Insula: BARVA IN KAMEN
DESCRIPTION:Razstavljajo gostje DLU Insula iz Izole:\nMira Ličen\, Vojc Sodnikar Ponis\, Tomo Vran\, Marko Zelenko \nBarva in kamen sta dve prvini\, ki svojstveno zaznamujeta likovno ustvarjalnost primorskih avtorjev. \nUmetnost\, ki jo opredeljuje svetloba\, in ta je ob morju posebna\, v podobah primorskih ustvarjalcev obsežno opredeljuje izraznost na podlagi bohotnega kolorita. \nNa drugi strani pa je kamen material\, ki ima tradicionalen pomen tako v stavbarstvu kot v umetniški kreativnosti tega prostora. \nZato smo za predstavitev naših avtorjev v Novem Mestu izbrali naslov Barva in kamen. Gre za razstavo štirih umetnikov\, slikarjev Toma Vrana in Mire Ličen\, ter kiparjev  Vojca Sodnikarja Ponisa in Marka Zelenka.
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlu-insula-barva-in-kamen/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/vran-2.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR