BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kulturni center Janeza Trdine - ECPv6.15.12.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kcjt.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Kulturni center Janeza Trdine
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241216
DTEND;VALUE=DATE:20250111
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T151738Z
LAST-MODIFIED:20250811T151803Z
UID:10000287-1734307200-1736553599@kcjt.si
SUMMARY:10. NOVOLETNICA 2024/2025
DESCRIPTION:Predstavljena so praktično skoraj samo letošnja likovna dela\, torej nova\, ki z izbranimi in svežimi novostmi motivno\, vsebinsko\, oblikovno z osebnimi poetikami kažejo sodobno smer likovnega jadranja združenega področja imenovanih treh regij in vseslovenske ustvarjalne gladine.\n*** \nNovo \nLikovna umetnost in filozofija sta ločeni\, a hkrati povezani. Sama likovnost se lahko bogati s filozofsko mislijo in dviguje naše čute z modro mislijo. Zagovarjam povezovanje umetnosti in filozofije\, vendar ne za ceno redukcije filozofije na umetnost niti paradigme (znanstvenega vzorca)\, da je umetnost zgolj filozofska kategorija. Umetnost in filozofijo povezuje določen odnos do resnice. Če umetnost proizvaja resnice\, filozofija prikazuje umetnost kot posrednika resnice. To je pravzaprav že stališče Alaina Badiouja (*1937\, Rabat\, Maroko)\, enega najvplivnejših francoskih filozofov in političnih teoretikov. V svojem Priročniku inestetike leta 1989 trdi\, da pozornost obliki pomaga razkrivati ključno vlogo umetnosti\, to je uprizarjanje tistih resnic\, ki so drugače »nevidne«. Tudi zato so v umetnosti zelo pomembne novosti\, ki jih tokrat vidimo v množini: kot nove članice\, kot nova umetniška dela\, kot uvedbo nove nagrade in še prispodobno kot pričakovanje novega v novem letu. \nDruštvo likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja so letos obogatile tri nove članice: Kiki Klimt\, Nina Tomšič Polegek in Alenka Venišnik\, ki so povečale članstvo in vnašajo novo umetnostno sapo v društvena jadra. \nPredstavljena so praktično skoraj samo letošnja likovna dela\, torej nova\, ki z izbranimi in svežimi novostmi motivno\, vsebinsko\, oblikovno z osebnimi poetikami kažejo sodobno smer likovnega jadranja združenega področja imenovanih treh regij in vseslovenske ustvarjalne gladine. \nZačenjamo z novo DLUD Didkovo nagrado in Priznanjem\, ki vstopata v naš kulturno umetnostni prostor. Nagrada je steklena plaketa z listino\, priznanje je listina. Oboje sta častni nagradi DLUD za posamezno leto\, poimenovani po Zoranu Didku (11. 6. 1910–27. 10. 1975). Tričlanska strokovna žirija v sestavi umetnostnega zgodovinarja in dveh članov DLUD na podlagi najnovejših del in nastopov izbere častna nagrajenca. S tem nagradimo razstavno dejavnost doma in v tujini\, prispevajoč tako k utrjevanju identitete regije na nacionalnem nivoju in identitete slovenstva v okviru evropskih narodov. Nagrada hkrati vzpodbuja ustvarjalnost članov in društva\, krepi društvene vezi ter slavi umetnostno dediščino našega velikega slikarskega rojaka. DLUD Didkovo nagrado za leto 2024 prejme Nataša Mirtič za razstavo pregled:odtis (23. 2.–11. 5. 2024\, Jakčev dom\, Dolenjski muzej Novo mesto)\, razstavno nastopanje v tujini in večletno požrtvovalno delo v Društvu DLUD. DLUD Priznanje za leto 2024 prejme Janko Orač za razstavo Lirični svetovi (15. 3.–15. 5. 2024\, Galerija Ulti Novo mesto)\, razstavno nastopanje v tujini in večletno požrtvovalno delo v Društvu DLUD. \n10. NOVOLETNICA 2024/2025 so 10. anali Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja. Poteka tradicionalno od 2014. Sprva je imela namen in željo novoletne prodaje del manjšega formata v stilu Zimskega salona ZDSLU ter tako dostopnejšega nakupa v adventnem in prednovoletnem času obdarovanja. Menjavala in iskala je svoje poimenovanje – Zložena pesem 2014\, Likovne poetike 2015\, Skupinska prodajna razstava 2016\, Jant.art 2017\, Srečna nova slika 2018\, Obešanje z DLUD 2019\, izpad zaradi covid pandemije 2020\, Spektrum 2021\, Novoletna razstava 2022\, Novoletnica 2023 in 10. Novoletnica 2024/2025. Člani se revijalno predstavljajo novomeški in širši kulturni javnosti s svojimi letnimi likovnimi dosežki malega in srednjega formata. Izbrali so jih sami avtorji po lastni presoji in s ciljem pokazati svoje presežne dosežke večidel iz svežega ustvarjalnega opusa. Pomemben moment tega razstavnega društvenega letopisa predstavlja tudi predstavitev novosprejetih članov. \nRazstavljajo: Martina Hegediš\, Kiki Klimt\, Alojz Konec\, Jožica Medle\, Janko Orač\, Marija Rus\, Damjana Stopar\, Andreja Schwenner\, Nina Tomšič Polegek\, Alenka Venišnik\, Uroš Weinberger. \n  \nAlojz Konec\, december 2024
URL:https://kcjt.si/dogodek/10-novoletnica-2024-2025/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/10.NOVOLETNICA_promo-slika.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241119
DTEND;VALUE=DATE:20241214
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T151645Z
LAST-MODIFIED:20250811T151645Z
UID:10000286-1731974400-1734134399@kcjt.si
SUMMARY:SKULPTE: Bajeslovni Gorjanci
DESCRIPTION:Rdeča nit\, ki letos povezuje skupinski ustvarjalni nastop članov umetnostnega društva Skulpte\, je brez dvoma kamen iz različnih geoloških obdobij\, s katerim jim je uspelo za nas oživiti mitološka bitja z območja Gorjancev\, mejnega gorovja med Slovenijo in Hrvaško. \nLetna razstava Društva Skulpte\, 2024 \nBAJESLOVNI GORJANCI \nLikovna ocena razstave \n  \nČas in prostor\, v katerem so po številnih pripovedih zagotovo živela mitološka bitja in morda v sodobni preobleki živijo še danes\, se nahaja v tistem spektru našega dojemanja in prikritega verovanja\, ki se nam je naselilo v skrite kotičke naše zavesti. Le tu in tam nam preko sanj dovoli\, da podoživimo neponovljivo izkušnjo otroštva\, ko so nam starejši pripovedovali neverjetne zgodbe iz zakladnice bogatega ljudskega izročila. Mitološki svet je čas in prostor\, v katerem se prepletajo božansko in demonično\, preprosto in zapleteno\, pa tudi ljudsko in predvsem fantazijsko izročilo. Mitologija ali bajeslovje je ljudski žanr\, ki ga sestavljajo pripovedi in zgodbe tako lokalnega kot globalnega obsega. \nOb izidu in predstavitvi svoje knjige »Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva«\, ki je izšla pri Študentski založbi v zbirki Koda\, je priznani slovenski etnolog Zmago Šmitek duhovito označil mitologijo kot »jamo\, iz katere zlepa ne splezaš« in s tem dovolj zgovorno pojasnil razsežnost ene izmed najprivlačnejših vej etnološke znanosti. \nRdeča nit\, ki letos povezuje skupinski ustvarjalni nastop članov umetnostnega društva Skulpte\, je brez dvoma kamen iz različnih geoloških obdobij\, s katerim jim je uspelo za nas oživiti mitološka bitja z območja Gorjancev\, mejnega gorovja med Slovenijo in Hrvaško. \nKljub temu\, da je bogato ljudsko izročilo z obeh strani pogorja etnografsko in etnološko dobro obdelano\, pa strokovne delavce čaka še obsežno neraziskano gradivo\, ki je predmet nesnovne kulturne dediščine\, skrite v gori in v njenih pobočjih. Mitološkega in bajeslovnega gradiva je torej dovolj tudi za prihodnje rodove. Vsebinsko in pripovedno plat so kiparji povečini iskali v dobro znanih in med Dolenjci izjemno priljubljenih Bajkah in povestih o Gorjancih\, ki jih je zavedni in razgledani zbiratelj ljudskega izročila rešil pozabe in izumrtja. Nekateri ustvarjalci pa niso ostali le v lokalnih okvirih in so tematski sklop letošnje razstave razširili na območje Slovenije\, pa tudi v globoko preteklost antike. \nKaj pa sodobna mitologija? Da\, tudi sedanjost je zastopana z UFO (unidentified flying object) ali po naše NLP (neznani leteči predmet)\, ki jih nad slovenskim nebom spremljamo že od leta 1968. Tu so še stripovski junaki in junaki računalniških igric ter super junaki\, ki premorejo nadnaravne moči (supermen\, betmen\, spajdermen)\, ki v virtualni resničnosti postajajo to\, kar so bili za naše prednike vile in škratje\, zmaji in hibridne pošasti ter zlatorogi (njihov sloves odmeva tudi v albanskih gorah). Da je historična mitologija še kako prisotna med ljudmi\, potrjuje praznovanje rudarskega praznika v Zasavju\, kjer so do zaprtja rudnikov Trbovlje\, Zagorje in Hrastnik kopali premog. Rudarjenje je bilo neločljivo povezano z jamskim škratom perkmandeljcem (popačenka\, skovana iz nemške besede bergman)\, ki je bil nabrit in nagajiv\, ni pa bil nikoli hudoben ali celo zloben. \nIn tako rudarski praznik\, ki ga v Zasavju redno in spoštljivo praznujejo\, ohranja bajeslovnega škrata v zavesti\, ki jim obuja spomin na nekdanje čase. Sicer pa ima sleherni rudnik svojo enačico tega jamskega škrata. V ta okvir praznovanja sodi tudi belokranjsko Jurjevanje\, povezano z obujanjem specifičnega mitološkega izročila o vilinskih bitjih v tem delu naše dežele. \nŽe od nekdaj si ljudje pripovedujemo bajke\, pravljice in povesti in tega ne počnemo samo za zabavo. Pripovedovanje je preprosto družabno dejanje\, ki izkazuje našo identiteto in je pravzaprav genialen način za delitev zgodovinskih vrednot in ohranjanja kulturnega spomina. Pri tem ima ljudsko izročilo neprecenljivo vrednost in je za sleherno občestvo izjemnega pomena. \nTega se v celoti zavedajo tudi na letošnji društveni razstavi predstavljeni kiparji\, zato so se tokrat še posebej zavzeto in seveda neodvisno lotili izbranega tematskega sklopa ter tako na svoj specifičen način poskušali kompleksno tematiko približati likovnemu občinstvu. Pričakujejo in želijo si vaše pozornosti\, obenem pa so prepričani\, da ne boste prezrli\, kako raznovrstno in raznoliko ter po številu del bogato ustvarjalno pot so člani društva prehodili že do sedaj\, ko so se zavzeto in poglobljeno ukvarjali z različnimi slogovnimi pristopi\, tehnikami\, ikonografskimi vsebinami in številnimi žanri. \nMorda se zdi\, takole na prvi pogled\, njihovo likovno udejstvovanje lahkotno in ljubiteljsko sproščeno\, pa temu ni ravno tako. Slehernega ustvarjalca\, ki mu je izražanje čustev in stanja duha nepogrešljiva ustvarjalna potreba in način življenja\, na življenjski in ustvarjalni poti spremljajo vzponi in padci\, dvom in malodušje\, nastavljanje ogledala sebi in svojemu delu in postavljanje vprašanj o upravičenosti in smislu lastnega početja. \nV priložnostnem besedilu letošnjega razstavnega kataloga je vsekakor premalo prostora za poglobljeno razčlembo predstavljenih umetnin\, saj gre za skupinsko razstavo članov. Gotovo pa imata uvodni nagovor in kataloška predstavitev na razstavi sodelujočih avtorjev namen\, da z nekaj temeljnimi izhodišči pojasnita in gledalcu približata avtorsko videnje bajeslovnih bitij v razgibanem sožitju z ljudmi. \nS člani društva Skulpte se poznamo že vrsto let in že ob prvem srečanju\, ki je bilo seveda povezano z likovno umetnostjo\, sem uvidel in spoznal\, da so v mnogih pogledih izjemne osebnosti. S kulturno dejavnostjo\, še zlasti s klasičnim likovnim ustvarjanjem in ustvarjanjem na področju uporabne umetnosti\, so krepko presegli zgolj lokalne okvire in tako svojevrstno zaznamovali svoj čas in prostor. \n  \nJožef Matijevič \numetnostni zgodovinar\, likovni kritik
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-bajeslovni-gorjanci/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Untitled-1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241007
DTEND;VALUE=DATE:20241116
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T151601Z
LAST-MODIFIED:20250811T151601Z
UID:10000285-1728259200-1731715199@kcjt.si
SUMMARY:ALUmni 1974–1978.2024
DESCRIPTION:Razstavlja 21 od 26 uradno vpisanih sošolcev\, to so Aleksič Vojko\, Černič Pretnar Mojca\, De Gleria Blaž\, Demšar Danijel\, Dimovski Boge\, Gorenec Bojan\, Konec Alojz\, Kosmač Stane\, Kumprej Benjamin\, Madžarac Nada\, Makuc Semion Miladi\, Mandić Dušan\, Metlikovič Matej\, Mihelič Igor\, Nikolov Dimče\, Pavlovič Boro\, Praprotnik Janez\, Premoša Ignac\, Sotler Aleš\, Špenko Tanja\, Ulrih Vasja. \n  \n  \nRazstava ALUmni 1974–1978.2024 obeležuje petdeset let določene likovne generacije ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Poskuša dokumentirati in prikazati osebne avtorske dosežke\, generacijski karierni domet in ustvarjalno univerzitetno legitimacijo slikarske\, grafične\, restavratorske in kiparske smeri Akademije dotičnega časa. Prisotna je večina ustvarjalcev\, ki so tvorili študijsko skupino v vpisnem letu 1974–1975. Dela so izbrali avtorji sami. Celotni prikaz je omejen na ustvarjalno razsežnost\, torej izključno risbe\, slike\, grafike in kipi. Razstava tako ponuja celovit vpogled na neko obdobje slovenske umetnosti. Predstavlja poskus umetnostnozgodovinskega pregleda pomembnega segmenta sodobnega časovnega preseka in izhodišče razmišljanja o obdobju\, umetnosti in avtorjih. Hkrati pa je razstava vzporednica srečanju in soočenju zrelih avtorjev okroglih petdeset let po vpisu na ALU. \n(Koprodukcija: DLUD\, Galerija Kocka) \n  \n*** \nDeja Bečaj: ALUmni 1974–1978 \nNa razstavi ALUmni se predstavlja enaindvajseterica diplomantov Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani\, ki letos praznuje 50. obletnico svojega začetka študija. Slikarska\, grafična in kiparska dela\, ki so jih avtorji in avtorice uvrstili na razstavo\, so nastajala vse od konca osemdesetih let do danes\, zato je izbor izredno eklektičen in težko govorimo o rdeči niti\, ki bi povezovala vse predstavljene. Kljub heterogenosti tako razstavnih del kakor tudi njihovih kasnejših poklicnih poti\, avtorice in avtorje povezujeta skupen prostor in čas študija v sedemdesetih letih. \nO sedemdesetih se sicer piše kot o dobi umetniške krize oz. izčrpanosti v slovenski umetnosti po »bumu« izraznih inovacij v šestdesetih letih. Razloge za to lahko pripišemo ekonomski krizi in družbenim ter političnim napetostim v Jugoslaviji. Slednje se je na področju umetnosti odražalo skozi kontrolo države nad kulturnimi institucijami\, kar je prispevalo k enoviti estetiki\, zastopani na razstavah. Porajati so se začela celo vprašanja o koncu slikarstva kot medija nasploh\, ki jih je zanetilo uveljavljanje konceptualizma\, pri nas začenši s Skupino OHO konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Slikarstvo je novo življenje dobilo leta 1976\, ko so Andraž Šalamun\, Tugo Šušnik in Tomo Podgornik z razstavo v Moderni galeriji prekinili s tradicijo evropskih zgledov oz. evropske tradicije »liričnega« abstraktnega slikarstva in za zgled vzeli ameriško fundamentalno oz. primarno slikarstvo. S poudarkom na materialnosti fizičnega likovnega dela so se zoperstavili dominanci konceptualizma in z razstavo bistveno zaznamovali domačo likovno produkcijo za naslednjih slabih pet let. \nTo je le nekaj točk\, ki so do neke mere nedvomno vplivale na oblikovanje ustvarjalne identitete razstavljavcev in razstavljavk. Študijska leta so tako nudila podlago\, ki so jo uporabili za nadaljnje izpopolnjevanje in razvijanje lastnih slogov. Za to so v veliki meri zaslužni profesorji\, ki so v tem obdobju poučevali na Akademiji. Velika imena slovenskega modernizma\, kot so Zdenko Kalin\, Drago Tršar\, Slavko Tihec\, Štefan Planinc\, Milan Butina\, Janez Bernik in Marjan Pogačnik\, so skrbela za prenos tehničnih znanj in visok standard diplomantov\, kot raziskovalci\, ustvarjalci in mnogi pionirji na svojih področjih pa so bili vzor mladim in so jih vzpodbujali k inovativnosti ter eksperimentiranju znotraj uveljavljenih medijev. Kljub naklonjenosti k razvijanju novega se je med staro in mlado generacijo kmalu pokazal razkol. Moderniste z njihovim idealiziranim pogledom na umetnost in njeno vlogo v družbi ter vztrajanjem v tradicionalnih umetniških sredstvih so mladi doživljali kot nazadnjaške – tako kot že tolikokrat poprej in kasneje. Ustaljenim praksam so nasprotovali z vnašanjem kritike\, samorefleksije\, ironije in humorja v dela ter sprejeli vdor novih medijev in tehnologije v ustvarjalno polje\, po čemer so kasneje posegali tudi nekateri umetniki\, zastopani na razstavi ALUmni. \nNa sedemdeseta umetnostna zgodovina gleda kot na prehodno obdobje\, ko se začnejo izoblikovati postavke postmodernizma\, ki polno zaživi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja\, ko so se na umetniški sceni pozicionirali tudi alumni. Ob prvem pogledu na razstavljena dela najdemo več paralel z deli njihovih profesorjev\, ki so se profilirali prav v času študija generacije 1974–1978. O močnejši povezavi z modernistično tradicijo pričajo tudi slike\, ki citirajo določene elemente znanih del\, in umetnike\, kot so Pablo Picasso\, Kazimir Malevič in Yves Klein\, celo navajajo v naslovih. Ravno citiranje in reinterpretacija pa sta podstati postmodernizma\, ki vzpostavlja nov odnos do preteklosti.
URL:https://kcjt.si/dogodek/alumni-1974-1978-2024/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/ALUmni-2024_eVABILO-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240913
DTEND;VALUE=DATE:20241005
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T151447Z
LAST-MODIFIED:20250811T151447Z
UID:10000284-1726185600-1728086399@kcjt.si
SUMMARY:KIKI KLIMT: Vizualna analiza mita Psihe in Erosa skozi Heglovo dialektiko
DESCRIPTION:Arhetipi\, bistva našega bivanja\, ki so neopredeljiva z umom\, se ob izrekanju nujno odenejo v simbole\, da bi nam bili dojemljivi. Ob tem pa zapadejo procesu banalizacije. Bistvo s časom izgine\, ostane le prazna lupina podobe. \n  \n*** \n  \nZgodba gre tako: \nBilo je dekle\, ki je bilo prelepo. \nZa to jo je kaznovala ljubosumna boginja in Psihe se ji je morala žrtvovati s skokom s pečine. \nBil je zaljubljeni Eros\, ki jo je na krilih Zefirja rešil. Obličja svojega rešitelja ni smela ugledati niti\, ko je postal njen ljubimec. Vsako noč se je v čisti temi prikradel k njej in njegov dotik je bilo vse\, kar je poznala. \nBlažene noči sta prekinili zavistni Psihini sestri. \nLjubiš se s pošastjo\, sta dejali. \nPrižgi svetilko. \nVzemi nož. \nZakolji stvora. \nIn Psihe je storila tako. \nA v luči je namesto pošasti ugledala prelepo obličje svojega božanskega ljubimca. Nož ji je zastal. Eros ga je ugledal in strtega srca z enim zamahom kril zapustil nezaupljivo dekle. \nPsihe se je želela ubiti. \nRešila jo je voda\, ki jo je ustavila in dejala: \n»Psihe\, pojdi do Venere in opravi\, kar ti bo naložila\, da pridobiš nazaj ljubezen njenega sina.« \n(Psihe je morala ločiti zrno od plev. V obupu je zajokala\, a so ji pomagale pridne mravljice.) \n(Psihe je potrpežljivo počakala\, da so ovni zaspali in je lahko pridobila njihovo zlato runo.) \n(Psihe je orel pomagal in jo ponesel do vode življenja.) \n(Psihe je z nasveti stolpa odšla v podzemni svet mrtvih in od tam prinesla šatuljo z lepoto.) \nTedaj si je poželela le malo te lepote\, ki bi jo morala predati Veneri. Le malo\, da bi bila vredna svojega božanskega ljubimca. \nV šatulji je bil namesto lepote spanec. \nSpeče dekle je rešil usmiljeni Eros\, ki jo je odnesel v nebeško domovanje. \nTam sta kot bogova bivala še mnoga leta in rodila se jima je hči z imenom Radost. \n  \nTo je bila zgodba. To je bila ena od zgodb. \n  \nStarodavna zgodba\, ki se je prenašala od ust do ust in vsaka usta so jo oblikovala po svoji podobi. \nKo se je prof. dr. Kiki Klimt že dve leti tega na umetniški rezidenci v Grčiji lotila njene upodobitve kot raziskave mita z napotki odraščajočim ženskam\, ji je postalo jasno\, da tu nekaj ni na mestu. Podoba\, ki je zrla s portretov\, je bila prav ta\, prežvečena in zastrta. Kar pred stvaritvijo slik ni bilo razvidno\, je bilo zdaj jasno kot beli dan: Psihe se je za greha svoje lepote in nezaupljivosti lahko odkupila le s tem\, da je bila pridna\, skromna in potrpežljiva – le tako je pridobila odpuščanje ljubimca\, da jo je rešil\, in njegovo rešitev je nemočna potrebovala. \n  \nTako je bilo jasno\, da se projekt ni končal z odhodom iz Grčije. Niti približno – šele začel se je. Pred dr. Klimt je stala uganka: izrazito patriarhalna narativa in vprašanje\, kaj se skriva pod njo. \n  \nRazvozlati se je je lotila z vizualnim projektom\, ki pa ni nič manj sistematičen kot kako znanstveno delo. Kot je zapisala: »Celo mnogi strokovnjaki\, ki se udejstvujejo v svetu vizualne ustvarjalnosti\, ne priznavajo slikarstva kot intelektualnega dela. Še manj jih zares pozna natančni likovni jezik – večina dojema slikarstvo kot intuitivno\, naključno udejstvovanje\, ki je produkt subjektivnih čustev\, izlitih na platno. Slikanje ni psihoterapija ali sprostitev po napornem delovnem dnevu. Slikanje je izrekanje v natančnem jeziku. Če umetnik pozna svoj jezik\, je ta nesporen in objektiven. Tako likovni jezik kot položaj žensk sta še zmeraj vse preveč marginalizirana v sodobni družbi in zavita v tisoče papirjev in pentelj. Želim ju povezati in spremeniti dojemanje obeh; slikarjev in žensk.« \n  \nNjen princip sestoji iz združevanja več kot tridesetletnega študija vizualnega jezika\, filozofije\, mitologije\, psihologije in sodobne znanosti. Za vsako posamezno sliko stoji natančna shema kompozicije in barv\, ki temelji na pitagorejski geometriji\, kemiji\, matematiki in njenih lastnih spoznanjih. Pristop je prilagojen vsaki seriji slik\, vedno pa sledi quadriviliumu\, temelju lepih umetnosti v stari Grčiji. Sestoji iz štirih konceptov: števila in vizualni elementi\, geometrijski elementi\, barve in poteza. Število in geometrija sta v srčiki slehernega izmed njih. Proces priprave je mnogokrat bolj dolgotrajen kot samo slikanje in nič manj pomemben. Za vprašanjem\, kako naslikati\, se namreč skrivata vprašanji\, kaj in zakaj\, in prav tu se porajajo spoznanja. \n  \nTehnika slikanja ni nič manj vestno premišljena in izpiljena kot ves predhodni proces. Po letih študija da Vincijeve tehnike sfumato jo je dr. Klimt nadgradila in poimenovala slikanje s svetlobo. Lazurno nanašanje barv ustvari podobo\, ki zaradi barvnih meglic pridobi prostorsko dimenzijo. \n  \nCeloten sistem temelji na Heglovi dialektiki – zaradi njene jasnosti in sistematične nravi\, ki pritiče kompleksnemu sistemu dela. Hkrati pa dr. Klimt tako kot Hegel\, ki v Fenomenologiji duha prehaja od posameznega k občemu\, s projektom išče tisto obče mita. Vsaka serija slik predstavlja en korak v dialektičnem procesu; začne se z tezo\, ki ji nasprotuje antiteza\, združujeta pa se v sintezi\, ki odpre pot za naslednjo tezo. Serije dialektiki ne sledijo le konceptualno\, temveč tudi vizualno. \n  \nOb začetku dialektičnega procesa ne dr. Klimt ne jaz\, ki sem mu imela čast prisostvovati\, nisva vedeli\, kam bo pot peljala in kako se bo zaključila. In še ni zaključena\, se pa svitajo obronki sinteze. Kar se je začelo kot izraz konfliktnih konceptov narekujočega mita – patriarhalna in feministična narativa\, new age in ‘girlboss’ narativa – se je na neki točki in v neki drugi sintezi vseh konceptov popolnoma otreslo. Bistvena ni bila več predstavitev idej\, temveč iskanje\, ki je tolikanj bolj zanimivo\, ker za razliko od prvega pri tem nikdar ne veš\, kje boš pristal in kaj našel. Jasno pa je\, da gre za iskanje nje. Ona\, Psihe\, je vedno bolj oseba in manj zgolj persona. Kot so bile konceptu podrejene slike\, mu je bila podrejena tudi ona – sleherni ideji\, kaj naj bi ženska bila: lepa\, pridna\, emancipirana\, spiritualna\, feministična\, poslovna\, samostojna – in namesto\, da bi bivala\, je pasivno poosebljala koncept. Ko pa smo koncepte odstranili\, se je v nas zazrla živa oseba. Vedno bolj ločena od njene popolnoma pasivne vloge v prvotnem mitu ni aktivna le v svojih dejanjih v zgodbi sami\, podvržena ni niti našim idejam. Namesto\, da bi narekovali njeno podobo\, nam ona narekuje naše iskanje. \n  \nKot je zapisal C. G. Jung: \n»Modrost in norost se v vilinskem bitju ne le kažeta kot eno in isto\, temveč tudi sta eno in isto\, dokler ju predstavlja anima. Življenje je noro in pomenljivo. In ko se prvemu ne smejemo in ko o drugem ne špekuliramo\, je življenje banalno; tedaj ima vse najmanjšo razsežnost. Tedaj imamo le mali smisel in mali nesmisel. V bistvu je vse brez kakršnegakoli pomena\, kajti ko še ni bilo razmišljajočih ljudi\, tudi ni bilo nikogar\, ki bi razlagal te pojave. Razlaganje je potrebno le nekomu\, ki ne razume. Pomen ima samo to\, kar je nerazumljivo. Človek se je prebudil v svetu\, ki ga ni razumel\, in zato ga je poskušal razlagati.« \n  \nPsihe\, ki nas vabi k iskanju\, je tisto\, kar njeno ime pomeni; anima\, duša. Tako tudi Eros ni več njen božanski ljubimec. V svetu arhetipov\, v katerega vstopimo\, ko se potopimo izza površinskih\, banalnih podob simbolov\, je Eros življenje. Arhetipi\, bistva našega bivanja\, ki so neopredeljiva z umom\, se ob izrekanju nujno odenejo v simbole\, da bi nam bili dojemljivi. Ob tem pa zapadejo procesu banalizacije. Bistvo s časom izgine\, ostane le prazna lupina podobe. Prav to se je zgodilo naši zgodbi. \n  \nNazaj do bistva mita o Psihe in Erosu smo lahko prišli z Heglovo dialektiko\, saj je ta tako kot Jung iskal tisto presežno\, tisto izza. Nemoč je trditi o popolni zvestobi teoriji kateregakoli izmed njiju\, konec koncev pa to ni bil namen projekta. Teorija\, tako kot koncept\, služi kot metoda kreacije – oporna bergla\, s katero lahko začnemo žonglirati\, če nas je pač volja. \n  \nZigi Omerzel\n(Zigi Omerzel je študentka filozofije\, prejemnica zlatega priznanja na državnem tekmovanju v pisanju filozofskega eseja in udeleženka svetovne filozofske olimpijade v letu 2023. Je tudi hči avtorice razstave.)
URL:https://kcjt.si/dogodek/kiki-klimt-vizualna-analiza-mita-psihe-in-erosa-skozi-heglovo-dialektiko/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/klimt2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240812
DTEND;VALUE=DATE:20240914
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T150550Z
LAST-MODIFIED:20250811T150550Z
UID:10000283-1723420800-1726271999@kcjt.si
SUMMARY:LEILA BARTELL: Sanjske pokrajine /Dreamscapes
DESCRIPTION:Slikarstvo Leile Bartell izstopa po gestualnih potezah\, prefinjeni uporabi barv in značilni abstraktni strukturi naslikane površine. Prepoznavni slog je razvila že kmalu na začetku umetniške kariere\, ki se v zadnjem obdobju naglo vzpenja z vidika vse večje razstavne kontinuitete in s tem prisotnosti na širšem prostoru umetnostnega trga. \n  \n  \nČe se je na začetku pokazala javnosti predvsem kot poglobljena raziskovalka čistih likovnih prvin\, je na do sedaj prehojeni ustvarjalni poti dosegla tisto stopnjo zrelosti\, ko se lahko deloma razbremeni zavestnega raziskovanja in pusti prosto pot instinktivnim in čustvenim prvinam svojega umetniškega temperamenta in talenta. Kajti ravno sproščenost ustvarjalnega procesa jo umešča v sedanji likovni trenutek\, katerega dragocena vrednost je spontanost in neposrednost ob prirojeni ustvarjalni potenci. Tokrat se domačemu občinstvu predstavlja s serijo slik malega formata\, poimenovanih Dreamscapes (Sanjske pokrajine)\, v katerih na platno prenaša avtorski izbor intimistične tematike v kombinaciji s konceptualno premišljeno likovno sintakso geste in barv. \nLeila Bartell torej skozi zasnovane podobe spodbuja razmislek o tem\, kako je sodobnemu človeku v labirintu časa težko priti na sled temu\, kar je\, kar potrebuje in kar je zares pomembno in bistveno. Pri tem zgolj na videz preproste abstraktne podobe odražajo analogije in kontraste med zavednim in nezavednim delom človeške psihe\, med razumom in čustvi\, resničnostjo in domišljijo. Obenem zrcalijo pogled na tisto\, kar se v resničnosti evocira v obliki želja\, hrepenenja\, konfliktov ali strahov. Njene sanjske pokrajine ali\, bolje rečeno\, pejsaži duše\, so torej med seboj prepleteni nadrealistični\, fantazijski\, skrivnostni prostori\, ki predstavljajo različne nivoje človekove podzavesti in so simbolna vzporednica njegovi zavesti. Nekakšen vmesni svet\, v katerem domujeta enigmatičnost in simbolna pomenljivost in ki ga v težnji po ekspresivnost avtorica ureja svojim čustvenim in miselnim predstavam adekvatno. \nAvtorica slika podobe na platno »alla prima«\, saj pusti\, da jo vodi nakopičena kreativna energija\, zaradi katere se njihova izvedba in interpretacija naravno razvijata med delom. S tega stališča je njen pristop k slikanju neobremenjen\, spontan\, pri čemer se lahko sklicujemo tudi na njen živahni temperament. Sanjske pokrajine namreč ekspresivno oživlja predvsem z ritmom svoje slikarske poteze. Z njenim tekočim prehajanjem in variabilnim ponavljanjem doseže\, da odseva pigment v sliki takšno frekvenco\, da pride do pravega izžarevanja in valovanja energije\, zaradi česar dobijo oblike povsem organske značilnosti. A njen ustvarjalni svet je enakovredno obdarjen s premišljenostjo in racionalnimi potezami\, na katerih tudi temeljijo njena likovna raziskovanja. V samo jedro likovne izraznosti segajo njene sanjske pokrajine z barvami\, ki se raztezajo znotraj slikovnega polja v globino\, in s tem v kozmos iztekajočega se prostora. Avtorica jih polaga na platno premišljeno ter s pravo mero pretanjenosti\, zaradi poudarjene senzibilnosti pa je mogoče njihovo uporabo razumeti tudi kot utelešenje posameznih občutkov. Največkrat uporablja rdečo\, črno\, modro in zeleno\, pa tudi žlahtne vmesne gradacije. Na slikovno polje jih nanaša v slojih\, z značilno široko potezo\, ponekod jih plasti pastozno\, spet drugod lazurno\, skoraj transparentno. Ker nastopajo barve hkrati kot materija in oblika\, temu primerno spreminja njihovo intenziteto\, ostrino in čistost odnosov; stopnjujoče se odtenke iste barve postavlja skupaj\, pri čemer učinkuje enoviti pramen barve ob stiku s temnejšo površino optično svetlejši in obratno. Včasih je težko določiti\, kaj ima na sliki prednost\, ali sama barva ali ritem\, v katerem se amorfne barvne oblike razprostirajo. Notranja »arhitektura« sanj se namreč nenehno spreminja\, kar je v skladu s stalno spreminjajočo se človeško naravo. \nSlike Leile Bartell imajo torej notranji in zunanji ritem. Avtorica jih gradi tako\, da je v njih vse\, kar je zunanjega\, posledica globokega uvida v notranje življenje in doživljanje. V vsebinskem pogledu večplastno prepleta misli in vsebine\, ki jih je doživela in likovno podoživela. Želi namreč ustvariti samosvoje pokrajine duhovnega prostora\, ki so zrcalna podoba njene občutljive duše\, ki spregovori odprta za pretok vsega\, kar prinaša življenje. In če se morda zdi\, da na podobah za trenutek zaslutimo tesnobo ali nemir\, ta ne prevlada\, ampak se pod odločno radoživim čopičem usklajuje v likovno harmonijo\, kar izpričuje\, da je avtorica\, četudi delno izhaja iz tovrstne predstave o nezavednem\, v bistvu skladna v svoji naravi\, kar sublimira v likovnem zapisu\, ki zaživi pred nami kot resnična (slikarska) afirmacija življenja. \n*** \nLeila Bartell’s paintings stand out for their gestural strokes\, refined use of colour\, and distinctive abstract surface structure. Her recognisable style emerged early in her artistic career and has rapidly ascended in recent years\, marked by increasing exhibition opportunities and a growing presence in the broader art market. \nInitially known for her in-depth exploration of artistic elements\, Bartell has now reached a stage of maturity in her creative journey where she can partly release conscious exploration\, giving free rein to the instinctive and emotional elements of her artistic temperament and talent. It is precisely the very spontaneity of the creative process that places her in the current artistic moment\, where spontaneity and immediacy are prized values\, alongside innate creative potential. \nThis time\, she presents to the Slovenian audience a series of small-format paintings titled Dreamscapes\, in which she translates a personal selection of thematic ideas onto canvas through a conceptual and carefully considered visual syntax of gesture and colour. Through her crafted images\, Bartell encourages contemplation on the complexities of modern existence in the labyrinth of time—how challenging it is for modern individuals to grasp what we are\, what we need\, and what truly matters. Her seemingly simple yet profoundly abstract images reflect analogies and contrasts between the conscious and unconscious aspects of the human psyche\, between reason and emotion\, reality and imagination. These dreamscapes\, or landscapes of the soul\, intertwine as surreal\, fantastical\, and mysterious spaces\, representing various levels of the human subconscious and serving as symbolic parallels to our innermost thoughts. Bartell paints “alla prima\,” guided by accumulated creative energy that naturally evolves during the process\, resulting in interpretations that are spontaneous and uninhibited. Her vibrant temperament influences the expressive vitality of her brushstrokes\, breathing life into her dreamscapes through rhythmic painting movements. With fluid transitions and variable repetitions\, she achieves a pigment resonance that emanates energy waves\, giving organic form to her shapes. Her creative world is equally balanced with deliberation and rational strokes\, forming the core of her artistic expression. Within her dreamscapes\, colours stretch into the depths of the pictorial field\, creating a cosmos of expansive space. Bartell applies them in layers\, using broad strokes that vary from thickly layered to nearly transparent\, adjusting their intensity\, sharpness\, and purity to enhance relationships within the composition. Sometimes it is challenging to determine whether colour or rhythm takes precedence in her paintings\, where amorphous forms disperse across the canvas. The inner “architecture” of dreams continually shifts\, echoing the ever-changing human nature. \nThus\, Bartell’s paintings possess both internal and external rhythms\, reflecting her deep insights into inner life and experience. Multilayered in content\, they weave together thoughts and experiences that she has lived and visually interpreted. Her aim is to create unique landscapes of spiritual space\, mirroring her sensitive soul\, which speaks openly to the flow of life. Even if her images momentarily evoke anxiety or unrest\, these emotions do not dominate; rather\, under her confident and lively brush\, they harmonise into a visual symphony. This affirms that Bartell\, while drawing inspiration from the unconscious\, is fundamentally harmonious in nature\, manifesting in artworks that resonate as authentic affirmations of life.  \n  \nKatarina Dajčman \nDolenjski muzej Novo mesto
URL:https://kcjt.si/dogodek/leila-bartell-sanjske-pokrajine-dreamscapes/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/SLIKE_02.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240610
DTEND;VALUE=DATE:20240812
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T150458Z
LAST-MODIFIED:20250811T150458Z
UID:10000282-1717977600-1723420799@kcjt.si
SUMMARY:HARUMI SONOYAMA
DESCRIPTION:Harumi Sonoyama je mojster japonske sodobne grafike\, ki se je uveljavila prek grafičnega\ngibanja sōsaku-hanga z osnovnim izhodiščem\, da so vse faze procesa izdelave grafike delo\nenega človeka. \n  \nHarumi Sonoyama je diplomiral na Univerzi Zokei v Tokiu leta 1971. Živi in dela v Jokohami na Japonskem. Je član in direktor upravnega odbora prestižnega združenja japonskih grafičnih umetnikov JPA Japan Print Association. Že več kot štiri desetletja ustvarja in sodeluje na številnih razstavah ter je prejemnik več pomembnih nagrad\, njegova dela pa so uvrščena v številne zbirke\, med drugimi Museum of Contemporary Art Tokyo (Japonska)\, British Museum (Velika Britanija)\, Moderna galerija Ljubljana (Slovenija)\, Museum of Modern Art Taipei (Tajvan)\, Machida City Museum of Graphic Arts (Japonska). \nHarumi Sonoyama je mojster japonske sodobne grafike\, ki se je uveljavila prek grafičnega gibanja sōsaku-hanga z osnovnim izhodiščem\, da so vse faze procesa izdelave grafike delo enega človeka. Njegove črno-bele in barvne litografije delujejo kot fotografije\, kar nakazuje\, da umetnik z izjemno veščino tehnično obvlada detajle. Prevladujoči motivi njegovih litografij so vsakdanji predmeti v njegovem bivanjskem okolju. \nIzdelujem litografije za vse vrste grafičnih odtisov. Tehnično gledano uporabljam tradicionalne kamnite plošče\, cinkove plošče in aluminijaste plošče\, polirane s smirkom in obdelane. Slikam samo ročno\, z barvicami in tušem. Čeprav moja dela pogosto zamenjujejo s fotolitografijami\, so vse poslikane ročno\, seveda ne uporabljam računalnika. Dela in tehnike so neločljivi in kot nekdo\, ki je izhajal iz starih tehnik\, te stare tehnike spoštujem in cenim pri ustvarjanju svojih del.\n– Harumi Sonoyama \n  \n**** \niz spremne besede Leona Zakrajška: \n  \nHARUMI SONOYAMA – MOJSTER SVETLOBE IN MAGIJA LITOGRAFIJE \nJaponska je nesporno dežela z eno najdaljših umetniških in kulturnih praks ter tradicij na svetu. \nZa primerno razumevanje dela prof. Harumija Sonoyame je potrebno pogledati v bogato preteklost razvoja grafike v deželi vzhajajočega sonca\, saj prav zaradi nje dela modernih avtorjev Japonske izražajo in zrcalijo posebno kakovost\, ki je edinstvena na svetu. Sonoyama je zagotovo najboljši primer\, je avtor\, ki je prestopil meje svoje domovine in je pravi ambasador japonske umetnosti na svetovnem umetniškem prizorišču. \nGrafika je na Japonskem prisotna že od leta 770\, ko so menihi pod vplivom kitajskega budizma prinesli prva besedila v lesorezu. Preko medija odtiskovanja svetih besedil v lesorezu so z željo po širitvi vere in filozofije tako prodirali po otoku\, ki je bil v nekem smislu vedno izoliran in zaprt za tujino. \nKasneje je v obdobju Tokugawa (1603–1867) umetnik Tawaraya Sotatsu\, ki je bil v prvi vrsti slikar\, začel v lesorezih izražati poseben grafični jezik in ustvaril bolj sodobno\, novo likovno govorico.  Leta 1765 je osnovnemu linijsko črnobelemu lesorezu sledila prva barvitost in novi principi tiska večbarvnega lesoreza. Tehnologija odtiskovanja lesenih matric je hitro požela zanimanje\, nova znanja so prinesla tudi razvoj cehovskih centrov\, ki so od vsega začetka stremeli k vrhunski kakovosti izdelkov. \nJaponski mojstri so bili vedno znani po vrhunski dodelanosti in tehničnem znanju\, ki sta se razvijala največkrat znotraj družinskih delavnic. Ta tradicija se je prenašala več stoletij iz roda v rod do današnjih dni.  Mnoga obdobja\, ki so bila posvečena razvoju grafike\, so močno zaznamovala umetnost Japonske. Japonski lesorez mokuhanga je izrazita in izvirna likovna govorica. \nIzbiram dve obdobji\, ki sta po mojem mnenju najbolj pomembni prelomnici v umetnosti Japonske\, saj sta še posebej močno izražali likovni jezik japonske tradicije v grafiki: obdobje ukiyo-e\, ki je izoblikovalo likovno govorico Japonske z deli\, posvečenimi sveti gori Fuji\, samurajem\, pokrajini\, kabukiju in Bijin-ga lepoticam. Skozi obdobje ukiyo-e  se je že v 17. stoletju razvil posebne vrste realizem\, primerljiv z evropsko renesanso. Umetnost tega obdobja je kot prva zaslovela v Evropi zaradi izvoza porcelana v holandska pristanišča\, kamor so z ladjami tovorili lomljivi porcelan\, zavit prav v odtise ukiyo-e. Takrat te grafike na Japonskem še niso slovele kot umetniška dela in so bila obrtniški izdelki. Znana so dela velikih umetnikov iz tega obdobja; Katsushika Hokusai (1760-1849)\, Kitagawa Utamaro (1753–1806)\, Utagawa Hiroshige (1797–1858) in mnogih drugih. \nV začetku 20. stoletja je nastopilo obdobje sōsaku-hanga\, za katerega je značilen preplet z evropskimi likovnimi trendi. Takrat so namreč japonski umetniki pričeli obiskovati evropske šole\, kar je prineslo mešanje stilov in tehnik\, ki so obojestransko obogatile umetniški jezik\, sinergija umetniških praks pa je prinesla povsem nov likovni izraz in kakovost tudi v tehničnem smislu. \nBogastvo vseh teh znanj je vidno tudi v umetnosti današnjega časa\, čeprav zadnjih štirideset let\, odkar se ukvarjam z japonsko grafiko\, opažam velike spremembe v likovnem in tehničnem jeziku. Kot kaže\, stare grafične tehnike in znanja počasi izumirajo tudi na Japonskem\, saj ne morejo več tekmovati z novimi tehnologijami\, ki so – na mojo žalost – prevzele naša življenja in posegajo tudi v umetnost\, žal pa imajo pogosto za posledico izgubo tako na kakovosti kot izvirnosti. Način življenja se spreminja in mlajše generacije avtorjev nimajo več potrpljenja in želje po delu s tradicionalnimi tehnikami\, k temu pa pripomore tudi dejstvo\, da mnogi kustosi in muzeji niso naklonjeni originalni grafiki. \nKljub vsemu obstaja na Japonskem še vedno veliko umetniških združenj\, ki skrbijo za prenašanje in varovanje tradicije in znanj. Med njimi je vodilno JPA Japan Print Assdociation –Nihon Hanga Kyoukai\, eno najstarejših in najboljših\, ki skrbi za ohranjanje japonske tradicionalne grafike. \nSonoyama je pomemben član in aktivist omenjenega združenja in je močno vplival na povezovanje japonske grafične umetnosti s tujino in obratno\, bil je mentor in profesor na Tokijskih akademijah. Je nagrajenec mnogih pomembnih mednarodnih bienalov in razstav. Zadnja leta širi svoje znanje v vlogi profesorja in mentorja v azijskih državah ter razstavlja v pomembnih muzejih. V slovenskem in evropskem prostoru je dobro znan\, saj je bil leta 1985 dobitnik nagrade na Grafičnem bienalu Ljubljana. \nEvropo redno obiskuje in razstavlja kot član združenja in tudi samostojno. Imel sem veliko srečo\, da sem ga osebno spoznal že leta 1988\, in od takrat sva močno povezana. Prav prof. Harumi Sonoyama mi je odprl vrata na Japonsko in imel sem čast\, da sem se med letoma 1997 in 1998 izpopolnjeval in bogatil svoje znanje v njegovi delavnici kot štipendist japonske vlade. Predstavil me je dvema mojima bodočima profesorjema\, starostama mokuhanga lesoreza prof. Fumiu Kitaoki (1918–2007) in prof. Yukiu Reiu (1928–2003)\, od katerih sem črpal bogato znanje japonskih grafičnih in slikarskih tehnik. Odprl mi je vrata do članov združenja JPA in tako sem sprva postal promotor japonske grafike v Evropi in leta 2022 tudi član. Zasluga za vse to gre prav njemu. Neizmerno sem mu hvaležen za vso pomoč\, vodenje in prijateljstvo. \nNjegovo umetniško delo je od vsega začetka posvečeno tehniki litografije v kamnu in izvedbi litografije na ploščah. \nMed letoma 1968 in 1972 je študiral na Univerzi Zokei v Tokiju in leta 1976 s pomočjo japonske vlade odšel za dve leti v Pariz in Združene države Amerike. Svoje znanje je izpopolnjeval v slovitih grafičnih studijih. \nOdlikujeta ga vrhunska dovršenost v tehničnih veščinah in izvirna in svetovno prepoznana likovna govorica. Zaradi svojega mojstrstva je bil prepoznan že med bivanjem v Parizu in je tiskal za mnoge avtorje. Omenim naj japonskega umetnika Kumia Sugaia (1919–1996)\, ki je več desetletij živel v Parizu\, prof. Harumi Sonoyama pa je bil njegov osebni tiskar. \nPo vrnitvi na Japonsko je odprl svoj studio za grafiko v Tokiju\, potem pa se je preselil v bližino Jokohame in začel tiskati za najpomembnejše japonske umetnike\, med drugimi tudi za slovite umetnike\, kot so Tamako Kataoka (1905–2008)\, Toko Shinoda (1913–2021) in Shiko Munakata  (1903–1975). Tiskal je tudi za ameriško umetniško legendo Sama Francisa (1923–1994). \nIntimni umetniški svet mojstra litografije Harumija Sonoyame je močno zaznamovan predvsem z izjemno dovršeno grafično tehniko\, ki ji je zvest že petdeset let.\nVsa njegova dela odlikuje vrhunska izvedba in odličnost likovne govorice\, skozi katero se barvni odtenki in nanosi prekrivajo s pomočjo tiskanja večjega števila matric. Barvni nanosi so lazurni in včasih izvedeni tudi v tehniki\, ki koketira s tradicionalno metodo bokashi. Omenjena metoda velja za največje mojstrstvo prehodov barvnih tonov\, ki se medsebojno prelijejo v koprenaste meglice ter pričarajo motiv v mehkobi svetlobe in likovnega jezika. Zanj bi rekel\, da je sočen in veličasten v svoji prikriti melanholiji. Motivi v njegovih delih so najpogosteje predmeti iz vsakdanjega življenja\, kar deluje arhaično\, na trenutke celo renesančno\, a hkrati zelo moderno.\nGledalca prevzame realizem\, ki deluje kot fotografski zapis\, a je mojstrska risba\, sta oko in roka umetnika\, ki skozi vrhunsko znanje in pretanjen občutek vodita v izvirnen umetniški izraz. \nZelo sem hvaležen prof. Sonoyami\, da je v kratkem času že drugič letos obiskal Zagreb in Slovenijo. Hvaležen sem za njegovo pripravljenost\, da je našel čas in prišel\, predstavil svojo umetnost in znanje. Od srca se zahvaljujem. \nLeon Zakrajšek\nZagreb\, maj 2024
URL:https://kcjt.si/dogodek/harumi-sonoyama/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/sonoyama_tisk.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240527
DTEND;VALUE=DATE:20240528
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T150134Z
LAST-MODIFIED:20250811T150214Z
UID:10000279-1716768000-1716854399@kcjt.si
SUMMARY:RAZVOJ VIZUALNE PISMENOSTI IN IZKUŠNJA UMETNOSTI V ŽIVO / nacionalni medresorski strokovni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji
DESCRIPTION:RAZVOJ VIZUALNE PISMENOSTI IN IZKUŠNJA UMETNOSTI V ŽIVO / nacionalni medresorski strokovni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji\n\nVizualno pismenost definiramo kot sposobnost branja in interpretiranja vizualnih podob; gre za primarno pismenost in del osnovne kompetence 21. stoletja. Dnevno nas obkrožajo informacije\, ki temeljijo v vizualnemu jeziku\, vključujejo vizualno simboliko in uporabljajo komunikacijske načine\, ki zahtevajo specifično razbiranje vsebin – vizualno mišljenje.\n  \nPosvet\, ki povezuje izobraževalce in kulturno umetniške snovalce\, namenjamo strokovnim delavcem s področja vzgoje in izobraževanja ter kulture in zainteresirani širši javnosti. \nNacionalni posvet na temo razvoja vizualne pismenosti v razmerju med kulturnimi ustanovami in vzgojno-izobraževalnimi zavodi bo potekal po zaključku medresorskega projekta Tedna umetnosti v vrtcih in šolah\, katerega častni pokrovitelj je Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. \n  \nNACIONALNI MEDRESORSKI STROKOVNI POSVET O KULTURNO-UMETNOSTNI VZGOJI\nRAZVOJ VIZUALNE PISMENOSTI IN IZKUŠNJA UMETNOSTI V ŽIVO\nKulturni center Janeza Trdine\, Novo mesto\nponedeljek\, 27. maj 2024\, 8.30–17.30\n  \n>>>>>>> PRIJAVA\n______________________________________________________________________________________ \nPROGRAM\n8.30–9.15 / Zbor udeležencev\, akreditacija in prevzem darilne vrečke \n  \n______________________________________ \n1. DEL\n  \n9.15–9.30 / Pozdravni nagovori \n9.30–9.45 / Nada Požar Matijašič / Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS: Predstavitev dokumenta\, ki je bil sprejet na tretji svetovni UNESCOvi konferenci o kulturno-umetnostni vzgoji v Abu Dabiju \nNa letošnji UNESCO 3. svetovni konferenci o kulturno-umetnostni vzgoji so ministri in predstavniki držav z vsega sveta potrdili dokument\, ki določa okvir in smernice za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje. S sprejetjem dokumenta so prepoznali nepogrešljiv prispevek kulture in umetnosti k celostnemu in vključujočemu razvoju posameznikov in družb ter podprli nadaljnja svetovna in nacionalna prizadevanja o povezovanju izobraževalnih in kulturnih resorjev. Predstavljen bo kratek oris dokumenta in skladnost z aktualnim dogajanjem v vzgojno-izobraževalnem ter kulturnem prostoru. \n  \nZačetek zbiranja vprašanj obiskovalcev preko aplikacije. \nPosvet na ustvarjalni način interpretira slikar Jože Kotar. \n  \n9.45–11.15 / Plenarni predavanji \n  \n9.45–10.30 / Ciril Horjak / ilustrator\, stripar\, likovni pedagog in prejemnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2023: Človeštvo za preživetje potrebuje likovno pismenost \n»Ves svet se maje\, jaz pa rojen\, da mu ravnam tečaje\,« pravi Hamlet v slovenskem prevodu Milana Jesiha. Stripar in ilustrator Ciril Horjak neravnovesje naše nove resničnosti komentira v risbi in besedi. Je eden tistih ljudi\, ki verjame\, da sta za rešitev človeštva potrebni tudi likovnost in dobra stara obrt. To zagovarja z vso epistemološko strastjo\, ki jo premore\, zato mu velja prisluhniti. \nCiril Horjak\, ki se večkrat podpiše s psevdonimom dr. Horowitz\, je med najbolj prepoznavnimi avtorji slovenske karikature in stripovske umetnosti. Rojen v Slovenj Gradcu\, delujoč v Ljubljani\, diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Jožefu Muhoviču in Milanu Eriču. Doslej je izdal vrsto avtorskih stripov in soustvaril različne stripovske almanahe\, svoje karikature pa je objavil v številnih domačih in tujih revijah in časopisih. Za svoje delo je prejel več mednarodnih in domačih nagrad\, med drugim ga je leta 2017 nagradilo tudi Društvo novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske dosežke. \n  \n10.30–11.15 / Katarina Dajčman / umetnostna zgodovinarka in kustosinja / Dolenjski muzej Novo mesto: Razvoj vizualne pismenosti in izkušnja umetnosti v živo \nKatarina Dajčman predstavlja izjemen pomen doživetja umetnine v živo znotraj muzeja ali galerije. Izpostavlja raznolikost »branja« in interpretiranja likovnih del v različnih kontekstih\, vključno z vizualnimi podobami\, ki jih srečujemo v javnem prostoru. Dotika se tudi vprašanj\, kako je razvoj umetnostnozgodovinske stroke vplival na napredek vizualizacije pri podajanju vsebin. \nKatarina Dajčman je umetnostna zgodovinarka\, zaposlena kot kustosinja v Dolenjskem muzeju Novo mesto.  Ukvarja se z lokalno in regijsko likovno umetnostjo od baroka do sodobnosti. Postavlja avtorske razstave in deluje kot kuratorka razstav sodobnih likovnih ter vizualnih ustvarjalcev. Je avtorica več razstavnih katalogov\, besedila objavlja v različnih publikacijah in revijah. Je članica Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva ter Slovenskega muzejskega društva. \n  \n11.15–11.30 / Odmor \n  \n11.30–12.45 / Predstavitev primerov dobrih praks \nV slovenskem šolskem prostoru je mogoče velikokrat najti navdihujoče primere dobrih poučevalnih praks s področja umetnosti. Nekateri izmed primerov se še posebej dotikajo področja vizualne pismenosti\, ki jo pedagogi skupaj z mladimi razvijajo skoz igro\, ob neposrednem delu z umetninami\, v sodelovanju z institucijami s področja umetnosti\, ob medpredmetnem povezovanju ter povezovanju z drugimi področji umetnosti. Skozi deset primerov dobre poučevalne prakse predstavljamo učinkovite pristope na raznolikih ravneh. \n  \n>>> Jakčeva steza (vrtec in 1.–5.razred OŠ)  \n1. Klavdija Kotar / JSKD OI Novo mesto: Do meja hotenj in zmožnosti … ustvariti prostor\, da se razkrije ustvarjalnost \nV okviru delavnic ustvarjamo pogoje za ustvarjalno delovanje\, širimo splošno likovno razgledanost in spodbujamo k individualnemu umetniškemu ustvarjanju do meja posameznikovih zmožnosti in hotenj. Raznovrstni programi omogočajo našim udeležencem bodisi sistematično poglabljanje v eno likovno temo\, bodisi prehajanje s področja na področje ter širjenje likovnega obzorja.  \n2. Lavra Fabjan / Dolenjski muzej: Krepitev vizualne pismenosti skozi ustvarjalne delavnice / Dolenjski muzej v sodelovanju z vrtci in nižjimi razredi OŠ \nČe želimo\, da bodo ljudje radi obiskovali muzeje\, moramo poskrbeti\, da bodo že najmlajši obiskovalci začutili\, da je neposredni stik s predmeti iz preteklosti zanimiv. Izkušnje kažejo\, da drži dejstvo: kar slišimo\, pozabimo\, kar vidimo\, si zapomnimo in kar naredimo\, znamo. \n3. Meta Potočnik / Vrtec Pedenjped: Vrtec na obisku v kulturni ustanovi \nRazvijanje kulturne zavesti in sprejemanje kulture in umetnosti je pomemben delež v najzgodnejšem obdobju življenja vsakega posameznika. V vrtcu Pedenjped dajemo dojemanju umetnosti še poseben poudarek skozi dodatne dejavnosti. \n4. Katja Štesl / Stripburger: Živel strip! Živela Animacija! \nStrip kot multimodalno besedilo\, kjer se prepletata dva koda branja; verbalni in vizualni kod s svojo igrivostjo in možnostjo lastnega izraza že od nekdaj nagovarja mlade k branju in ustvarjanju. Festival Živel strip! Živela Animacija! preko stripa že vrsto let razvija vizualno pismenost med mladimi ter spodbuja mlade stripovske avtorje k zapisu svojih doživetij znotraj kadrov in oblačkov. \n5. Matjaž Geder\, Hedviga Kovač\, Miran Flegar / OŠ II Murska Sobota in OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova: Razvoj vizualne pismenosti mladih skozi aktivnosti v galerijskem prostoru (Galerija Božidar Jakac\, Kostanjevica na Krki in 4. CestArt Festival Gornja Radgona) \nPredstavitev primera dobre prakse posega v vizualno pismenost skozi tri projekte dveh med seboj povezanih osnovnih šol: Kultura skozi petje\, Likovne delavnice v galeriji Božidar Jakac ter 2. Razstava dveh osnovnih šol z izdelki “NE – BESNE ŽIVALI” na 4. CestArt Festivalu Gornja Radgona. \n  \n>>> Lamutova steza (6.–9. razred OŠ in srednje šole) \n1. Uroš Strugar / OŠ Grm: Likovne kolonije / Vizualna pismenost raste s pomočjo praktičnega spoznavanja različnih likovnih govoric \nLikovne kolonije nudijo učencem rast vizualne pismenosti s pomočjo praktičnega spoznavanja različnih likovnih govoric s pomočjo mentorjev oz. njihovih tolmačenj likovnega sporočanja na tovrstnih srečanjih in so zaželeno in uspešno dopolnilo primarnemu osnovnošolskemu likovnemu izobraževanju. \n2. Tamara Rifelj / Ekonomska šola Novo mesto: Krepitev vizualne pismenosti in video delavnice \nV sodelovanju s kulturnimi ustanovami in izborom kakovostnih vsebin\, ki so prilagojene sodobnemu času in tehnologiji ter miselni naravnanosti mladih\, ustvarjamo prostor za razumevanje\, izražanje in ustvarjanje naših dijakov. \n3. ddr. Lorena Mihelač / Srednješolski center Novo mesto: Preplet vizualnega in glasbenega: novi pristopi k percepciji umetnosti \nVizualna in glasbena umetnost se ne zdita povezani\, vendar je dandanes v sodobnih kulturah njihov preplet vse bolj običajen in pomemben. Eksperimentirati s prepletanjem vizualne in glasbene umetnosti pomeni raziskati nove izrazne možnosti in obogatiti vseobsegajočo lastno izkušnjo. \n4. Sabina Mattersdorfer / OŠ Jožeta Moškriča: Razvoj vizualne pismenosti mladih s fotografijo in animiranim filmom \nFotografija in animirani film pritegneta pozornost učencev in jih še bolj motivirata k likovnem ustvarjanju in k razvijanju lastne vizualne pismenosti. Predstavitev ponuja vpogled v primere fotografiranja po postopku risanja s svetlobo ter oblikovanja animiranih filmov osnovnošolcev. \n5. Klavdija Kotar / JSKD OI Novo mesto: Do meja hotenj in zmožnosti … ustvariti prostor\, da se razkrije ustvarjalnost \nV okviru delavnic ustvarjamo pogoje za ustvarjalno delovanje\, širimo splošno likovno razgledanost in spodbujamo k individualnemu umetniškemu ustvarjanju do meja posameznikovih zmožnosti in hotenj. Raznovrstni programi omogočajo našim udeležencem bodisi sistematično poglabljanje v eno likovno temo\, bodisi prehajanje s področja na področje ter širjenje likovnega obzorja.  \n  \n12.45–13.45 / Odmor za kosilo \nZaključek zbiranja vprašanj \n  \n13.45–14.30 / Okrogla miza: Krepitev vizualne pismenosti skozi obisk umetnosti v živo in odgovori na zbrana vprašanja \nOkrogla miza z izhodiščem v naslovni temi posveta si postavi vprašanje:  kakšna  je in kakšna naj bo izkušnja umetnosti v živo\, da bomo razvijali vizualno pismenost? \nSodelujejo: Vlasta Henigsman / OŠ Belokranjskega odreda Semič; Lili Šturm / MGLC  Ljubljana; Primož Krašna / Zavod RS za šolstvo\, Teden umetnosti v šoli \nModeratorka: Nina Ostan / Zavod RS za šolstvo \n  \n______________________________________ \n2. DEL\n  \n14.30–17.30 / Sklop predstavitvenih delavnic in obisk razstavnih prostorov v Novem mestu: \n  \n• Likovna delavnica (JSKD OI Novo mesto) \nGRAFIČNA DELAVNICA  \nUdeleženci se bodo seznanili z različnimi grafični tehnikami\, podrobneje pa bodo spoznali grafične tehnike visokega tiska.  \nSLIKARSKA DELAVNICA  \nUdeleženci se bodo seznanili z osnovnimi barvnimi teorijami (barvni krog\, mešanje barv\, barvno skladje\, modulacija)\, razlika med risbo in sliko\, pozitivni in negativni prostor slike.   \n• Voden sprehod po Novem mestu / vizure in vizualne točke (dr. Tomaž Slak\, u.d.i.a.) \nSprehod z mestnim arhitektom in profesorjem na Fakulteti za arhitekturo dr. Tomažem Slakom ter opazovanje prostora ob strokovni razlagi o prenovi starega mestnega jedra\, o podrobnostih v arhitekturni zasnovi\, ki na prvi pogled niso opazne\, a so zaznavne\, o pogledih\, s katerih opazujemo arhitekturo in še o marsičem. \n• Delavnica stripa (Matej Kocjan) \nLikovna delavnica »Stripo-uk« udeležence vpelje v načine in orodja\, s katerimi lahko vključimo strip v poučevalni proces kot uvodno motivacijo\, razlago in predvsem ustvarjalen odziv učencev na določeno temo/snov\, ki jo obravnavamo v razredu.   \n• Igriva arhitektura za odrasle (Natalija Zanoški\, mag. arh.) \nAli mora biti ta hiša ravno taka?Podali se bomo v ozadje ustvarjalnega sveta nastajanja enodružinskih hiš in si ob koncu odgovorili na naslovno vprašanje slovenskega arhitekta Edvarda Ravnikarja\, ki se je rodil v Novem mestu. \n• Ogled novomeških razstavnih prostorov in razstav \nGalerija Dolenjskega muzeja (Življenje na tej in oni strani – Novo mesto pred 3000 leti)\, Jakčev dom (Stalna likovna razstava Dolenjskega muzeja: Božidar Jakac)\, Galerija Ulti (Andreja Schwenner: Linija)\, Galerija Kocka (Vladimir Leben: Ogrožena Vrsta) \nPRIJAVA \nNa brezplačno strokovno usposabljanje se prijavite z e-prijavo\, ki jo najdete na www.kcjt.si/galerija-kocka \nZaradi učinkovitejše organizacije in zaradi omejitev udeležbe na posameznih dogodkih prijavo posredujte čim prej\, najpozneje do 20. maja 2024. Udeleženci celodnevnega posveta prejmejo potrdilo o udeležbi na strokovnem usposabljanju. E-prijava je potrebna tudi\, če se želite udeležiti le posameznih programskih dogodkov. \n  \nOrganizatorja posveta: Zavod Novo mesto / Galerija Kocka in Zavod RS za šolstvo\nSoorganizatorji in partnerji: Ministrstvo za kulturo RS\, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS\, JSKD OI Novo mesto\, Dolenjski muzej Novo mesto\, Vrtec Pedenjped Novo mesto\nProgramsko-organizacijski odbor: Sandra Hrovat\, Lili Šturm\, Nina Ostan\, Primož Krašna\, Nada
URL:https://kcjt.si/dogodek/razvoj-vizualne-pismenosti-in-izkusnja-umetnosti-v-zivo-nacionalni-medresorski-strokovni-posvet-o-kulturno-umetnostni-vzgoji/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/logo_PJSDP.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240513
DTEND;VALUE=DATE:20240608
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T150359Z
LAST-MODIFIED:20250811T150359Z
UID:10000281-1715558400-1717804799@kcjt.si
SUMMARY:VLADIMIR LEBEN: Ogrožena Vrsta
DESCRIPTION:Lebnova likovna pripoved je vizualni tekst\, ki je vselej v kontekstu izpovedi v  ilustrativnem smislu obravnave. Izhaja iz zaznanih\, doživetih in dojetih karakterizacij\, ugotovitev\, dovtipnih pripomb. S posluhom jih vizionarsko razgrne v satire. \nKaj bi rekel Adorno\n  \nIkonografija živali na Lebnovih platnih so animalistične scenerije – živalski motivi in animalistični žanr. Njegova animalistika je nekakšen bestiarij\, vseskozi prežet z moralnimi nauki. Kot naslikane živalske pripovedi nosijo literarne parabole\, pripovedke\, ki nudijo prenekatera aktualna etična spoznanja in moralna vodila. Lahko gledamo njegove personifikacije živali ali pa animalizacije ljudi. Postavlja vprašanje empatije v različne objektivnosti\, resnice in resničnosti. In ponujeno nam je ogledalo\, v katerem se ugledamo kot družba in kot naše početje. \nAnimacija\, ki jo je Leben sedem let predaval na ljubljanski Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani\, je tudi skelet njegovega slikarstva. Dinamična animacija gibljivih slik iz risank postane statična animacija na njegovih slikah. Oživljanje gibanja se preobrazi v oživljanje karakterja in duše naslikanega upodobljenca – bodisi vidnega\, bodisi prezentiranega. \nStilistika ob prvem pogledu na Lebnova dela potrjuje njegova pop-artistična izhodišča izpred trideset let in dodatno z barvnim chiaroscurom reminiscira na ameriškega slikarja Edwarda Hopperja (1882–1967)\, ki je bil eden desetih najslavnejših ameriških slikarjev med realizmom in simbolizmom ameriškega načina življenja. Odslikaval je mistično atmosfero vsakodnevnega urbanega ameriškega življenja\, ki se globalno širi. Tega motri ter slikarsko obravnava tudi Leben. \nNaracija – Lebnova likovna pripoved je vizualni tekst\, ki je vselej v kontekstu izpovedi v  ilustrativnem smislu obravnave. Izhaja iz zaznanih\, doživetih in dojetih karakterizacij\, ugotovitev\, dovtipnih pripomb. S posluhom jih vizionarsko razgrne v satire: bivanjsko\, osebno\, psihološko\, družabno\, družbeno\, filozofsko ali politično v smislu Orwellove Živalske farme iz leta 1945. Pojavi se distopija\, antiutopija ali negativna utopija kot zvrst neke več ali manj delne fikcije. Kot naslednica utopije za usodo človeštva prinaša grozo\, pri čemer pa ne nudi nobenega velikega upanja. Tak je tudi Lebnov aktualni razstavni nastop Ogrožena vrsta v novomeški Galeriji Kocka. Njegova predstavitev tokrat obsega štiri vsebinske sklope\, nize oljnih slik na platnu kot nekakšne poliptihe: Škofjeloški pasijon\, Orthodogs\, Beg možganov\, Arrivals-Departures & Becerillo. Pripovedujejo že njegovi naslovi del. \nForma ali videz Lebnovih slik je vselej dodelan: na izhodišču kompleksnega genskega zapisa stojijo duhovite ideje\, iz katerih zraste zelo trdno risarsko izdelana statična konstrukcija animacije\, ki ji v številnih lazurnih slojih oljne barve namesti » »mišičevje in kožo«\, da finalno naravnost odrsko zažari. Prizor deluje kot vizualno zaključena\, notranja\, samozadostna odrska chiaroscuro iluzija\, ki nagovarja gledalce in odmeva svoje komuniciranje tudi s širšo sociološko javnostjo oziroma z različnimi javnostmi. \nEstetika\, mimesis in svoboda izražanja več ali manj avtomatično pripeljejo do estetskih razmišljanj filozofa in sociologa estetike modernizma Theodorja W. Adorna (1903–1969). Umetniška dela v Adornovi estetski teoriji so in niso to\, kar so. To docela aplicirajo Lebnova dela\, ki svojo vsebinsko pripoved gradijo na večpomensko strukturiranih upodobljenih podob in njihove neposredne ter drugotne simbolike. Adornova lepota je avtonomna kognicija\, tako tudi Lebnova\, čeprav ustvarja v določenih nizih oziroma ciklih. Oba kognitivno razlagata fenomene avtonomne umetnosti estetskega modernizma. Predstavljata resnico in estetiko industrijskih proizvodov še vedno aktualne množične (pop)kulture. Ta resnica biva nekje med gledalci in umetniškim delom. Resnica umetniškega dela tako izmuzljivo pulzira med vsemi možnimi utemeljitvami\, kar pa predstavlja izhodišče za Adornovo estetiko trenutka. Po njegovem mnenju umetniška dela predstavljajo epifenomene\, se pravi nekaj\, kar se neprestano spreminja in česar ni moč natančno določiti. \n  \nAlojz Konec\, aprila 2024
URL:https://kcjt.si/dogodek/vladimir-leben-ogrozena-vrsta/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vabilo_V.LEBEN_OGROZENA-VRSTA.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240415
DTEND;VALUE=DATE:20240514
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T150311Z
LAST-MODIFIED:20250811T150311Z
UID:10000280-1713139200-1715644799@kcjt.si
SUMMARY:DLUPP\, DLUM\, DLUSP\, LDK\, DLUD: Dobimo se v Novem mestu
DESCRIPTION:. meddruštvena razstava predstavlja obliko meddruštvenega mreženja in obsega 25 likovnih del 25 umetnic in umetnikov iz DLUPP\, DLUM\, DLUSP\, LDK in DLUD\, petih od devetih konstitutivnih društev ZDSLU. \nLetošnji organizator mreženja\, ki je bilo v širši ediciji postavljeno v KC PT Šentjernej pod naslovom Rdeča nit\, je DLUD.\nRazstavo je kurirala umetnostna zgodovinarka Kristina T. Simončič\, ki med predhodno izbranimi in sedaj prikazanimi deli ugotavlja rdečo nit njihovega v splošno aktualnost umeščenega likovnega ustvarjanja\, ki avtorje in razstavljena dela povezuje v prepoznavne dele niti. \n  \nRazstavljajo: \nBagrat Arazyan\, Vladimir Bačič\, Igor banfi\, Brut Carniollus\, Jože Denko\, Matjaž Duh\, Andreja Eržen\, Lučka Falk\, Endre Göntér\, Endre Göntér\, ml.\, Cvetka Hojnik\, Azad Karim\, Alojz Konec\, Jože Marinč\, Peter Marolt\, Klavdija Marušič\, Slađana Matić Trstenjak\, Jožica Medle\, Janko Orač\, Andrej Perko\, Damjana Stopar\, Lucija Stramec\, Teja Tegelj\, Aleksander Vukan Šanji\, Kaja Urh \n  \n*** \nPred nami se na tokratni razstavi – mreženju ZDSLU\, na kateri sodeluje 25 umetnic in umetnikov\, razpira pahljača 75 likovnih del. Večina avtorjev in avtoric se (vendar ne izključno) predstavlja tudi z deli\, ki so nastala namensko za tokratno razstavo. \nIskanje rdeče niti\, ki jo napoveduje naslov razstave\, je bil precejšen izziv\, saj so bila dela izbrana s strani društev in sem jih do same postavitve razstave imela moč videti le v digitalni obliki\, ki pa ne more nikoli zamenjati pristnega stika med pogledom očesa in likovnim delom. Rdeča nit v tako raznoliki in pestri produkciji ne more biti enoznačna. Prispodoba\, ki mi je bila ob njenem iskanju v tem mrzlem zimskem času še najbližje\, je\, da si lahko povezave med prikazanimi deli predstavljamo kot raznobarvno nit\, prepleteno s kvačkanjem v eno samo odejo ali šal. \nVelika večina del je narejena v klasičnih likovnih tehnikah\, zato toliko bolj izstopajo avtorji\, ki so dela ustvarili s pomočjo digitalne tehnologije. Vladimir Bačič gradi svoja dela z močnim svetlo-temnim kontrastom in naglasi v živih rdečih in rumenih odtenkih. Na njegovih abstraktnih printih oko opazovalca občuti vibriranje oblik\, ujetih v dinamične kompozicije. Bagratu Arazyanu in Brutu Carniolliusu je skupna tehnika digitalnega kolaža. Arazyan konstruira svoja dela s pomočjo linij in ploskev\, s plastenjem pa odpira navidezne prostore. Tako Arazyan kot Peter Marolt se spogledujeta z odmevi (ruskega) konstruktivizma. Slednji nas vabi na tridimenzionalno potovanje med linijami in geometrijskimi oblikami z arhitekturno občutenimi reliefi. Carniollus je za tematiko svojih kolažev Fruits of Passion izbral sadje\, preslikano na silhuete delov ženskega telesa\, med katerim izstopa granatno jabolko\, simbol plodnosti pa tudi modrosti in kreativnosti\, ki se povezuje s številnimi antičnimi in biblijskimi zgodbami. \nSledeča zanka na niti so dela\, ki v ospredje postavljajo človeško figuro. Najbolj neposredno telesno ljudi upodablja Aleksander Vukan-Šanji v fauvistični barvni paleti. Igor Banfi pa človeško figuro abstrahira do osnovnih oblik silhuete in jo postavi v zabrisani in nedoločljivi svet ob vodi. Njegova meditativna dela se po temi in barvni paleti povezujejo z abstraktnimi deli Klavdije Marušič\, ki razmišljujočo in umirjeno plat doživljajskega sveta človeka naglašajo tudi v naslovih\, kot sta Počitek in Sanje. Drugi spekter emocij pred nas razgrnejo risbe Teje Tegelj\, ki govorijo o svetlobi\, ljubezni in hrepenenju ter (erotični) sli po življenju. Sorodno koncept svetlobe v likovnem delu raziskuje umetnica Andreja Eržen. Osvetljeni motivi ljudi in živali na njenih svetlobnih risbah na pleksi steklo tvorijo zgodbe iz fragmentov\, prosojnih in hipnih doživljanj utrinkov vsakdana\, ki nas popeljejo do naslednje zanke na niti. \nJože Marinč in Alojz Konec čutenja notranjega sveta človeka in scene iz vsakdanjega življenja prevajata v barvit\, dinamičen likovni jezik. Marinč upodablja doživete trenutke z energičnimi potezami živih barv\, ki zapolnjujejo celotno likovno polje v svojstveni maniri abstraktnega ekspresionizma. Konec v nasprotju z njim pušča praznino\, ki živahnim\, barvitim motivom dodaja lahkotnost in spontanost otroško-igrive risbe\, na katerih v shematskih obrisih prepoznavamo predmete in živali. Drobci vsakdana\, ki jih s takšno lahkoto zabeležimo s fotografijami na mobilni telefon\, tvorijo snov za premislek o minevanju časa in percepciji sveta okrog nas na delih Kaje Urh\, ki digitalne podobe z analognimi potezami sopostavi v nova razmerja in združuje v izvirne motive slike v sliki. \nRousseaujevski klic »Nazaj k naravi!« bi bila naslednja pentlja umetnikov\, ki v ospredje svojih del postavljajo krajine in subjektivne vizije narave. Magično moč narave je v odsevih senc skozi kopreno na fotografski film ujel Andrej Perko v svoji seriji Hortus magicus. Odsevi pokrajine v vodi so navdihnili tudi Jožeta Denka\, ki zrcali drevesa na površini reke z zabrisanimi impresionističnimi potezami in oblikami. Navidezni neskončni tok reke je v liričnih modrih variacijah na platna ujel Janko Orač. Kapljice vode pletejo abstraktne kompozicije na ozkih platnih in diptihu Damjane Stopar. Simbolika modre barvne palete se pojavi tudi v krajinah Slađane Matić Trstenjak\, ki jih avtorica povezuje s svojimi spomini na njej domače kraje. Podobna harmonija modrih in rožnatih odtenkov zapolnjuje lirični in intimni svet barvitih in v obilje cvetov potopljenih tihožitij Lučke Falk. Kontemplacijo ob prizorih dreves in gozda razgrinjajo risbe s tušem Lucije Stramec\, ki presenetijo z rdeče-belim kontrastom. Ta naravne prizore spremeni in odtuji razpoznavi v abstraktnem prepletu linij in ploskev. Barvna harmonija in določljiv horizont pa tvorita most do razpoznave panonske krajine na delih Endreja Göntérja st.\, prostora\, polnega kulturnih prepletanj\, v katerem avtor išče svojo identiteto. V nasprotju z njim rothkovsko občutena platna Endreja Göntérja ml. nagovarjajo s simboliko zelene barve in govorijo o strukturi in redu v naravi\, ki jo poudarjajo tudi naslovi njegovih del. Polje nezavednega\, skrivnostnega in posledično strašljivega nam s črnino noči in okroglo obliko meseca odpira Cetka Hojnik\, ki si postavlja vprašanje\, kaj se skriva na tisti drugi\, nam nevidni strani Lune. \nKaj obstaja na drugi strani razuma in dobrega v človeku pa nam pri zadnji zanki razgrinjajo avtorji\, ki se v svojih delih družbeno kritično odzivajo na stanje v svetu\, vedno bolj razdeljenem s konflikti in uničevalnimi vojnami. Neposredno na grozote vojne opozori Matjaž Duh s klicem in pozivom po končanju agresij na svojih abstraktnih platnih s hiperrealističnimi motivi fotografij. Azad Karim naslika Tiha polja\, preplavljena z dežnimi kapljami (ali solzami?) in potopljena v oglušujočo tišino odsotnosti ljudi. Jožica Medle pa v svojevrstnem triptihu v simboličnih barvah raziskuje priokuse čutenj in stanj\, ki jih med vojno na poti do zmage okuša človeštvo. Kljub vsemu ohranja njeno zeleno platno v sebi seme upanja na svet\, ki ne bo razdeljen in bo v njem mogoče bivati v sožitju. \nZadnja zanka niti kot zadnja nota v skladbi tako zaokrožuje in zaključuje letošnji (i)zbor umetnikov in umetnic. Raznovrstne avtorske poetike so kot glasovi pevcev – po barvi in intenziteti različni\, a vsi enako pomembni za ubrano melodijo letošnje razstave. Vsem obiskovalcem želim na tem velikem »koncertu umetnin« veliko užitka ob ogledu! \n  \nKristina T. Simončič
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlupp-dlum-dlusp-ldk-dlud-dobimo-se-v-novem-mestu/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Vabilo_DOBIMO-SE-V-NM-2024.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240318
DTEND;VALUE=DATE:20240416
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T150055Z
LAST-MODIFIED:20250811T150113Z
UID:10000278-1710720000-1713225599@kcjt.si
SUMMARY:MATJAŽ DUH: Portali
DESCRIPTION:Predstavljamo novejšo likovno-ustvarjalno fazo dr. Matjaža Duha\, ki pomeni vrhunec njegovega dosedanjega opusa in hkrati s svojo večpomenskostjo in simboliko tudi dobrodošla izjema na slovenski likovni sceni. \nDr. Matjaž Duh je svojo novejšo\, dejali bi vzporedno ustvarjalno fazo Portalov\, zasnoval že pred časom na likovnih kolonijah sredi vinogradov\, kjer je pričel upodabljati osnovno obliko trte\, vendar posušene\, brez sadov in listja. Slednjo je nato razvijal v oblike grmov\, če omenimo tudi ograde kot pomembno izhodišče za več ciklov\, in dreves\, sprva v manjših skupinah\, nato pa se pojavijo daljši\, adicijsko komponirani drevoredi\, ki počasi prehajajo v skupke pravljično učinkujočih starodavnih zgradb\, tako rekoč od roba do roba slikovne površine\, v obliki domišljijskih\, celo magično učinkujočih vedut s skrivnostnimi portali\, razvijajoč se v stolpaste konstrukcije\, z obzidji in zvoniki\, ki pa še zmeraj spominjajo na drevesa. Te stavbe se lahko tudi spremenijo nazaj v svoja izhodišča\, saj gre za neke vrste oblikovnih ali motivskih metamorfoz\, ki so plod Duhove neizčrpne domišljije. Če se samo spomnimo na ogromna drevesa s koreninami\, ki so prerasle templje v khmerskem Angkor Vatu in postale del arhitektonske konstrukcije. \nČloveški lik je popolnoma odsoten v teh pseudo urbanih konstrukcijah\, ki bi jih morda lahko primerjali s Kafkovim Gradom\, saj je več kot očitno\, da se nihče ne more niti približati\, kaj šele vstopiti v te »zaklete« stavbe. Hkrati se pojavijo trije prostorski plani. Spodnji je temnejši in nevtralen ter nakazuje zemljišče\, na katerem stoji mesto ali utrdba\, pogosto segajoče vanj v obliki malodane zrcalnih korenin; v srednjem planu seveda prevladuje veduta\, za katero se zdi\, kot bi nastajala iz dreves; zgoraj pa je\, kot običajno\, prostorski plan z nebom in oblaki\, občasno pa se pojavi tudi bistvena novost. To je bodisi naslikan poln mesec\, če je veduta nočna\, ali sonce\, če je veduta dnevna\, pogosto pa je takšna krožna ploščica lahko tudi kovinska\, s srebrnim sijajem in prilepljena na slikovno površino. Ti nebesni telesi (mesec\, sonce) lahko doživljamo tudi simbolno kot vsevidno božje oko\, ki se molče razgleduje po pokrajini\, iščoč morda vsaj majhno navzočnost življenja. Zaman. \nHkrati je treba opozoriti še na en bistven pojav\, ki postane razviden šele z najnovejšim Duhovim ciklom War Pigs\, kjer je tri likovna dela z vojaki in konji iz I. svetovne vojne\, opremljenimi s plinskimi maskami\, imenoval Iperit\, kar asociira na uporabo strupa agent orange\, ki so ga Američani med vietnamsko vojno posipavali po gozdovih\, povzročajoč popolno ogolelost dreves. Tako ogolela so tudi Duhova drevesa\, grmi\, plotovi in navsezadnje gradovi\, kot priče izumrtja starodavnih civilizacij. Bo naslednja naša? Navzočnost sporočila vanitas ali memento mori je tako stalnica umetnikovega najnovejšega opusa. Izraz vanitas\, nečimrnost\, srečamo v znamenitem Koheletovem ali Pridigarjevem starozaveznem citatu: »Vanitas vanitatum\, omnia est vanitas.« (lat. iz Vulgate) \nNič manj nenavadna ni umetnikova odločitev\, da v zgornji ali spodnji plan umešča skrivnostne\, enovrstične napise v glagolici\, ki likovni celoti posredujejo srednjeveško vzdušje\, spominjajoč na rojstvo slovanske pisave. Gre za izvirni izum sv. Cirila ali Konstantina\, ki pomeni nevtralno\, panslovansko pisavo\, glagoljaši pa so širili južno slovanske jezike kot liturgični jezik na podlagi te pisave brez primere. Seveda se dr. Matjaž Duh tudi v ciklu Portali\, ali\, če upoštevamo sosledne in vzporedne cikle\, ni hotel odpovedati svojemu strukturalističnemu\, mestoma nizkoreliefno učinkujočemu obravnavanju slikovne površine\, ki ga spremlja že vrsto let\, pri čemer na grundirano platno nanaša belo pastozno substanco\, ki jo z različnimi orodji razbrazda\, bodisi v vodoravni ali navpični smeri\, in šele nato prekrije z izbranimi barvami\, ustvarjajoč tako notranjo dinamiko sicer statično učinkujočih likovnih objektov. \nČe upoštevamo vse do sedaj povedano\, lahko povzamemo\, da je novejša likovno-ustvarjalna faza dr. Matjaža Duha vrhunec njegovega dosedanjega opusa in hkrati s svojo večpomenskostjo in simboliko tudi dobrodošla izjema na slovenski likovni sceni. \n  \nMario Berdič Codella\, marec 2024 \n  \n*** \nMatjaž Duh (1957)\, rojen v Mariboru\, je doktor likovno pedagoških znanosti\, zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru kot redni profesor za specialno didaktiko\, področje likovna umetnost. \nPoleg svojega raziskovalnega dela je dejaven tudi na področju likovne umetnosti. Na njegovo umetniško rast so vplivali S. Kores\, L. Pandur in A. Krašna. Zgodnejši ustvarjalni cikli so predstavljale risbe\, grafike in računalniške grafike. V zadnjem času je v slikarstvu ustvaril več obsežnih ciklov. Za svoja likovna dela je prejel več priznanj in nagrad. Udeležuje se likovnih kolonij doma in v tujini. Dela je razstavljal na številnih samostojnih (WAR PIGS in PORTALI\, 2022 UKM; War pigs Atelje MS\, Zreče\, 2023) in skupinskih razstavah (Zimski salon ZDSLU 2022\, 2023; University of Graz Library\, 2022; Dvorski likovni dnevi: 2022\, 2023; Südpol 17.0 : Galerie Vorspann\, 2022; Lokarjea galerija Ajdovščin\, 2022; Vino art: Ocean Orchids\, Dobrovnik\, 2022\, 2023; Natura 2022 Dom kulture Ruše; Modra črta: Majski salon ZDSLU 2022\, 2023; Tangenta: 2023\, Trakošćan;\, Od Pabla Picassa do Petra Weibla: Galerija DLUM\, 2023; Mladinsko razstavišče Avla 2023; 20ART23: Pašman; Nepredvidljive simbioze: Galerija DLUM 2023;  SloArt 2023 Zavičajni muzej\, Biograd; World art day: Art Meez Gallery 2023) če zapišemo le pomembnejša zadnjih dveh let. \nJe član DLUM in Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije (ZDSLU). Živi in dela v Mariboru.
URL:https://kcjt.si/dogodek/matjaz-duh-portali/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/M.DUH-Portal-MI-2021.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240208
DTEND;VALUE=DATE:20240316
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T145929Z
LAST-MODIFIED:20250811T145953Z
UID:10000277-1707350400-1710547199@kcjt.si
SUMMARY:LENART MERLIN: V mestu (+ umetniški projekt Janus)
DESCRIPTION:Razstavljena dela Lenarta Merlina so opremljena z zvočnimi zapisi\, »skladbami«\, ki se odzivajo na likovno podobo na podlagi štirih čustvenih stanj. \n\n  \n  \nV MESTU\n  \nLenart Merlin spada med najmlajšo generacijo likovnih ustvarjalcev. Številni ga bolj poznajo kot basista popularne rock skupine MRFY. V slovenskem prostoru imamo kar lepo število slikarjev različnih generacij\, ki so obenem tudi aktivni in prepoznavni glasbeniki. Naveza med glasbo in likovnostjo verjetno obstaja od samih začetkov človekovega izražanja\, odkar imamo pisne vire o življenju umetnikov\, pa je tudi dokumentirana. Tako vemo\, da so muzikaličnost prenesli v svoje poetične podobe že beneški renesančni slikarji\, o povezavi med barvami in zvoki so razmišljali umetniki in teoretiki v 19. stoletju\, najbolj sistematično pa se je o tem razpisal ruski slikar Vasilij Kandinski ter ideje v praksi uspešno prevedel v nov\, povsem abstrakten likovni jezik. V ateljejih večine likovnih ustvarjalcev bomo skoraj zagotovo slišali glasbo\, ki je za mnoge najboljša podlaga ob njihovem ustvarjanju. Glasba lahko ustvari ustrezno vzdušje\, da energijo in ritem ali pa je med delom prisotna zato\, da preglasi tišino\, ki je likovniku včasih bolj v breme kot spodbudo. \nVendar pa te povezave med glasbo in likovnostjo niso nujno vedno neposredne. Ko sem poslušal Merlinovo glasbo\, ki jo ustvarja za samostojne projekte\, in nato opazoval njegove slike\, se mi je zdelo\, da pri vsakem od obeh medijev uporablja drugačno strategijo\, oziroma\, če rečem grobo neposredno\, po poslušanju njegove glasbe sem pričakoval drugačne slike. Projekcije\, ki jih poslušalec/gledalec usmeri v delo nekoga drugega\, so seveda rezultat njegovih občutij in pričakovanj in imajo lahko s hotenji ustvarjalca celo malo ali nič skupnega. Tokrat pa je avtor potrdil moje slutnje. V pogovoru ob slikah mi je namreč Merlin dejal\, da slika neodvisno od glasbenega dela in se mu njegovo lastno delo v glasbi in slikarstvu sploh ne zdi povezano – razen seveda zaradi dejstva\, da ga opravlja ista oseba. Seveda pa avtorjev pogled v ničemer ne zavezuje gledalca\, da ne bi v slikah iskal in našel prisotnosti glasbenih elementov\, Merlinovih ali kakšnih drugih. \nMerlinove slike so pretežno abstraktne\, čeprav se včasih vanje hote ali naključno prikradejo razpoznavne oblike ali oblike\, za katere se zdi\, da nekaj predstavljajo (zgoraj omenjeni Kandinski se je veliko ukvarjal z lastnostjo človekovega tolmačenja vizualnega in njegovo potrebo po prepoznavanju še tako samovoljnih oblik kot oblik\, ki nekaj predstavljajo). Sicer pa so slike formalno eklektične. V njih najdemo tako elemente ekspresivnega slikarstva kot grafitov\, stripa in celo ornamenta. Merlin slike pogosto uokviri znotraj slikovnega polja in tako prepreči podobi\, da bi se – pa naj je še tako razigrana in nemirna – razlila čez rob. V tem nekatera njegova dela spominjajo na slikarstvo belgijskega umetnika Pierra Alechinskega\, ki se je sredi prejšnjega stoletja v podobni likovni govorici veliko ukvarjal z vprašanjem središča in roba na sliki. V nekem intervjuju je dejal: »Izven okvirja je zunanji svet\, hrup … Slika pa je včasih izolirana in zapuščena\, zato je ranljiva in potrebuje zaščito.« Izjavil pa je tudi naslednje: »Slika ni vedno samozadostna\, potrebuje referenčno telo\, da ujame pogled.« \nMerlinove slike v svoji neposrednosti spominjajo tudi na dela umetnikov t. i. Nove podobe iz zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vendar med deli izpred skoraj pol stoletja in Merlinovimi slikami obstaja ključna razlika\, ki je odraz  družbenih sprememb in občutij med generacijo\, ki je živela in ustvarjala pred prelomom tisočletja\, in generacijo\, ki v likovni svet vstopa danes. Zdi se\, da v njegovih slikah navidezna lahkotnost in frivolnost v odnosu do slikarstva kot medija z dolgo in bogato tradicijo prekrivata boleče občutje ujetosti v sistem\, ki ne ponuja sprememb. Brezup\, brezsmiselnost in vseprisotno ponavljanje o katastrofičnem jutri se plazijo pod površino barvnih mas. V kotu slike najbolj živih barv (2020) nad slikarjevim podpisom tank in helikopter obstreljujeta ljudi\, ki se streljajo med seboj. Na diptihu Alegorija 20. stoletja je v krvavo rdečo površino ujeto telo brez rok in brez obraza\, na sliki Bog pa bel golob in drug\, ki je bolj podoben znani rumeni gumijasti rački\, tekmujeta za gledalčevo pozornost. Rustikalna bageta bolj kot na kruh spominja na naluknjane ruševine mesta. Merlin pripada generaciji\, ki je odraščala z razvojem digitalne slike in družbenih medijev. Na spletnih straneh se brez razmisleka in presoje ob boku znanstvenega članka mimogrede znajde glasno mnenje vplivnice\, podobe vojn se izmenjujejo z reklamnimi sporočili – tako tudi na sliki Citroen C3 Aircross nekaj krvavega dežja pade na sončno podobo novega avtomobila. Umetnikov Avtoportret je brezštevilno multiplicirana instagramska podoba\, ki se pod slikarjevim čopičem levi v živopisen grafit. Vse je sočasno\, enako (ne)pomembno\, vse je dosegljivo na dotik in nič ni oprijemljivo\, vse je na spletu\, ampak Ne verjet nič\, kar prebereš na internetu\, razen mogoče novici o Bivšem od Kim.  \nMerlinove slike na prvi pogled morda res učinkujejo kot spontano naslikana zafrkancija\, ki se ne trudi biti niti kompleksna slikarska študija niti všečna podoba. Iz zgodovine slikarstva (predvsem 20. stoletja) avtor pobira poljubne formalne rešitve in jih sestavlja po lastni potrebi. Rezultat je\, čeprav na površini sestavljen podobno kot novičarska spletna stran\, v bistvu trpek\, vase usmerjen krik. In če v stvarnem in virtualnem svetu lahko sočasno obstaja kopica nepovezanih\, med seboj nasprotujočih\, izključujočih\, relevantnih in povsem brezveznih informacij\, kako drugačna bi torej lahko bila sodobna slika? \nJanez Zalaznik \n  \n*** \n  \nUMETNIŠKI PROJEKT JANUS\nUmetniški projekt Janus\, v katerem raziskujemo povezave med barvami in zvokom\, smo v Zavodu Novo mesto / Galerija Kocka razvili v partnerstvu s Šolskim centrom Novo mesto\, mentorico zvočnih replik ddr. Loreno Mihelač in mentorico likovne teorije Aleksandro Matjašič ter dijaki in dijakinjami SGLVŠ. \n  \n  \nZvok in barva sta kot dvojna plamena zaznave\, ki plešeta skupaj\, da ustvarita poezijo obstoja. (Neznani avtor) \nKaj je bilo na začetku stvarjenja sveta? Zvok ali svetloba? Tretji verz Geneze vsebuje najzgodnejšo dokumentirano omembo zvoka: »In Bog je rekel: Naj bo svetloba. In pojavila se je svetloba.« Bog je torej najprej spregovoril\, da je nastal zvok\, po tej besedi pa nato še svetloba\, domnevno barva vidne svetlobe. Ne glede na globalno raznolikost in kompleksnost sveta\, v katerem živimo\, imajo različne civilizacije ne samo različno pojmovanje zvoka\, temveč tudi pogled na zvok kot temeljno komponento pri oblikovanju vesolja. V Indiji na primer je imel  zvok skozi zgodovino vedno poseben namen in pomembnost in je še naprej povezan z Bogom\, znanim kot »Zvok«. \nTako torej znanstveno raziskovanje\, katere zaznave imajo v prostoru in času prednost\, postaja zelo zanimivo. Dajanje prednosti zvoku pred barvami v evolucijski kronologiji človeških izkušenj temelji na osnovnih mehanizmih\, po katerih so se skozi zgodovino razvijala in delovala naša čutila. Evolucijska biologija kaže\, da so ljudje najverjetneje razvili sposobnost »slišati«\, preden so razvili sposobnost »videti«. Primitivni ljudje so bili podobno kot druga bitja za svoj obstoj močno odvisni od svojega slušnega zaznavanja. Sposobnost zaznavanja in razumevanja slušnih dražljajev je imela ključno vlogo pri odkrivanju potencialnih groženj\, vključevanju v socialne interakcije z drugimi posamezniki v skupnosti in lociranju bistvenih virov\, kot sta hrana in voda. Zvočni signali so prenašali ključne podatke o okolici\, kar je daljnim prednikom omogočilo učinkovito gibanje in prilagajanje različnim okoliščinam. \nČeprav je barvni vid bistvena sestavina človeškega zaznavanja\, je možno\, da se je razvil in se izboljšal na poznejši stopnji v procesu evolucije. Primitivni ljudje so imeli domnevno manj razvit barvni vid v primerjavi s sodobnimi ljudmi\, saj je zmožnost zaznavanja različnih barv postala koristna za razlikovanje zrelih sadežev\, ocenjevanje stanja rastlin in odkrivanje morebitnih nevarnosti v kasnejšem obdobju. \nZato ideja\, da je bil zvok človekova prvotna čutna izkušnja\, temelji na pomenu slušnega zavedanja v evolucijskem smislu posameznikovega preživetja in razvoja. Ko so se ljudje razvijali in je njihova okolica postajala vse bolj zapletena\, je postajalo pridobivanje barvnega vida postopoma koristno za razumevanje sveta in sodelovanje z njim na nove načine. Zelo res je\, da sta slušno in vizualno zaznavanje bistvena vidika človeške izkušnje\, vendar pa evolucijska zgodovina kaže\, da bi lahko imel zvok odločilno vlogo v zgodnjih fazah človekovega razvoja. \nV zgodovini človeštva pa se niso spraševali le\, kaj je bilo na samem začetku\, zvok ali barva\, ampak tudi\, kako sta zvok in barva povezana. Grški filozof Pitagora je svojo pozornost usmeril predvsem v matematične zapletenosti glasbenih intervalov. Vendar kasnejše interpretacije in viri kažejo\, da se je morda poglobil v obsežnejše povezave med matematiko\, zvokom in verjetno barvo. \nSir Isaac Newton\, znan po svojih raziskavah svetlobe\, je disperzijo svetlobe razvrstil v spektralne komponente\, natančneje v sedem barv ; vijolična\, indigo\, modra\, zelena\, rumena\, oranžna in rdeča. Zgodnji prikaz diagrama kromatičnosti je bil pomemben prispevek na tem področju. Newton je v svojih izračunih valovne dolžine svetlobe zanimivo povezal sedem spektralnih komponent/barv s sedmimi glasbenimi notami\, začenši z noto D\, ki predstavlja rdečo barvo. Newtona je glasba motivirala\, da je razširil tradicionalni srednjeveški koncept »mavrice«\, ki je prvotno sestavljen iz samo petih barv. Uvedel je dve dodatni barvi\, oranžno in indigo\, da bi uskladil barve s strukturo glasbene lestvice (za nadaljnje podrobnosti glej Newtonovo knjigo Opticks\, izdano leta 1730). \nV naslednjih stoletjih napredek v empiričnem opazovanju\, eksperimentih in formalizaciji znanstvenih metodologij ni le olajšal sistematičnega raziskovanja korelacije med zvokom in barvo\, ampak je še naprej ostajal zanimiva in interdisciplinarna tema\, ki je navduševala filozofe\, pisatelje\, znanstvenike in umetnike v preučevanju soodvisnosti vizualnih in slušnih dražljajev. Rezultat tega je obsežen korpus literature\, raziskav in diskurza ter globlje razumevanje znanstvenih principov\, ki so podlaga za povezavo med barvo in zvokom. \nČe odmislimo predmet raziskovanja\, kaj je bilo v začetku stvarjenja sveta – zvok ali barva\, se pojavi drugo vprašanje\, in sicer\, zakaj človeštvo zanima povezovanje med barvo in zvokom. Pomembno je poudariti\, da povezava med barvo in zvokom presega zgolj primerjavo lepote bodisi barve ali zvoka in sega na področja\, kot so psihologija\, umetnost\, znanost in celo izobraževanje. Raziskovanje barv in zvoka\, bodisi z umetniško predstavitvijo\, bodisi z znanstvenim raziskovanjem\, razkriva kompleksno mrežo povezav\, ki bogatijo naše razumevanje zaznavanja in interakcije med več čutili. \nZnotraj področja umetnosti in oblikovanja pojem barvne harmonije in njegovi analogni primerki v glasbeni kompoziciji poudarjajo temeljne povezave med barvo in zvokom. Tako vizualni kot slušni dražljaji izzovejo čustvene reakcije in umetniki pogosto uporabljajo ta skupni čustveni jezik za ustvarjanje poglobljenih in vplivnih izkušenj. Uporabo živahnih in svetlih barv lahko primerjamo z živahnimi in optimističnimi glasbenimi kompozicijami\, medtem ko lahko hladnejši toni ustvarijo občutek tišine in spokojnosti\, kar odraža sproščujoče lastnosti določenih zvokov. \nZ znanstvenega vidika so za barvo in zvok značilna skupna načela\, vključno z valovno dolžino in frekvenco. Spekter vidne svetlobe vsebuje paleto barv\, medtem ko slušni spekter vključuje številne zvočne frekvence. Ta primerjava sproža zanimive razprave o tem\, kako sta si ti dve senzorični modaliteti podobni ali različni v smislu zaznavanja. Z izobraževalnega vidika nekatere barve in zvoki prispevajo k ustvarjanju ugodnejšega okolja za učenje. Uporaba multisenzoričnega pristopa v poučevanju pomeni razumevanje\, da lahko določene barve izboljšajo kognitivno delovanje\, medtem ko določeni zvoki spodbujajo koncentracijo in angažiranost. Ne glede na to\, ali gre za interaktivne vizualne pripomočke\, barvno kodirane zapiske ali izobraževalne aplikacije\, ki vključujejo slušne namige\, učečim pomaga razumeti\, kako lahko senzorični elementi prispevajo k bogatejši in bolj poglobljeni učni izkušnji. \nTo dognanje o vplivu sinestezij je v sodobnem svetu zelo aktualno in prav to je botrovalo našemu sodelovanju v umetniškem projektu Janus\, in sicer štirinajstih dijakov[1] Šolskega centra Novo mesto\, SGLVŠ\, vključenih v izbirni predmet glasbeno izražanje\, ter šestnajstih dijakov[2]\, vključenih v izbirni predmet likovno izražanje. Za večino dijakov je bilo raziskovanje povezave med barvo in zvokom enkratna življenjska izkušnja. Z uporabo znanosti\, umetnosti in umetne inteligence za ustvarjanje glasbenih kompozicij\, ki temeljijo na barvah\, pridobljenih iz Merlinovih slik na razstavi v Galeriji Kocka\, oz. likovne analize Merlinovih slik\, smo dokazali bistven pomen sinestezij\, učečim pa priložnosti za navdih\, ustvarjalnost in raziskovanje njihove domišljije. \nddr. Lorena Mihelač \n(Jezikovno pregledala : prof. Marija Nemanič) \n[1] V projektu so pod mentorstvom ddr. Lorene Mihelač sodelovali dijaki\, vključeni v izbirni predmet glasbeno izražanje: Vita Gorenčič\, Nina Hribar\, Laura Klobučar\, Nastja Klukej\, Pija Saje\, Katja Šiško\, Mirjam Borštnar\, Urša Grčar\, Lana Hribar\, Nika Kovačič\, Saša Lenart\, Nina Šteblaj\, Nadja Trunkelj\, Žiga Žepič.\n[2] V projektu so pod mentorstvom prof. Aleksandre Matjašič sodelovali dijaki\, vključeni v izbirni predmet likovno izražanje: Nikolina Avramović\, Žana Bačar\, Klodiana Gacaferi\, Kim Jeršin\, Manca Krajnc\, Hana Lovšin\, Ana Pevec\, Marija Razinger\, Neža Drečnik\, Maksim Hidanovič Stariha\, Eva Nemanič\, Maj Ogulin\, Anila Osmanaj\, Daša Schweiger\, Sara Štukelj. \n  \nVse srednješolce\, ki obiskujete predmete v povezavi z umetnostjo\, vabimo k reševanju ankete\, ki nam bo v pomoč pri nadaljnjem razvoju projekta TUKAJ.
URL:https://kcjt.si/dogodek/lenart-merlin-v-mestu-umetniski-projekt-janus/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/www_2020-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240115
DTEND;VALUE=DATE:20240206
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T145844Z
LAST-MODIFIED:20250811T150642Z
UID:10000276-1705276800-1707177599@kcjt.si
SUMMARY:Mladi likovni talenti
DESCRIPTION:Predstavljamo izbrana najboljša likovna dela učencev in dijakov po izboru likovnih pedagogov\, najboljše tri pa bo izbrala žirija v sestavi Jasne Kocuvan Štukelj\, Janka Orača in Nataše Mirtič ter jih razglasila na odprtju razstave. \nPredstavljamo izbrana najboljša likovna dela učencev in dijakov po izboru likovnih pedagogov\, najboljše tri pa je izbrala žirija v sestavi Jasne Kocuvan Štukelj\, Janka Orača in Nataše Mirtič ter jih razglasila na odprtju razstave. \n  \nRazstava MLADI LIKOVNI TALENTI je novonastali projekt\, ki poteka v partnerstvu Galerije Kocka z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami v Mestni občini Novo mesto. \nZ razpisom in razstavo želimo mladim odpirati razstavni prostor\, jim nuditi podporo pri njihovem ustvarjanju ter jih skozi strokovno mnenje komisije spodbudno pospremiti v nadaljnjo umetniško pot. \n  \nKomisija v sestavi Jasna Kocuvan Štukelj\, Nataša Mirtič in Janko Orač je podelila: \n  \n1. nagrado ANJI TOMANIČ za celostno povezanost predstavljenega dela z močnim vsebinskim sporočilom o izgubljanju identitete in stiskah mladih\, različne kompozicijske pristope\, skladnost forme in vsebine ter dobro vsebinsko in tehnično izvedbo del (mentorica Tamara Rifelj\, Ekonomska šola Novo mesto)\, \n2. nagrado HANI ROSTOHAR za poglobljeno likovno razmišljanje\, poznavanje likovne zgodovine in citiranje del znanih umetnikov na svojevrsten način tako\, da avtoričina interpretacija izrazno prevladuje nad citiranim avtorjem ter dober občutek za barvo in kompozicijo (mentorica Tamara Rifelj\, Ekonomska šola Novo mesto)\, \n3. nagrado PATRICIJI PEČARIČ za poglobljeno likovno razmišljanje\, učinkovito transformacijo motiva\, zelo močno gradnjo zgodbe in večplastno likovno misel\, prežeto s filmskim načinom razmišljanja\, s katerim je ustvarila delo\, za katero je potreben čas za ogled\, saj se ga ne da dojeti na prvo žogo (mentorica Andreja Novak Gabrič\, OŠ Otočec). \n  \nKomisija je namenila posebna priznanja za prepoznani razvijajoči se talent JAKOBU LORKOVIČU (mentorica Tamara Rifelj\, Ekonomska šola Novo mesto)\, LENARTU ŠTEFANU BERGINCU (mentor Uroš Strugar\, OŠ Grm) in KLARI BABIČ (mentorica Vida Cizel\, OŠ Šmarjeta). \nVodja projekta s strani Galerije Kocka je Sandra Hrovat (Zavod Novo mesto). \nNA RAZSTAVI SODELUJEJO: \nOŠ OTOČEC\nZALA IVA GOTLIB KERIN\, 7. r.\nPATRICIJA PEČARIČ\, 8. r.\nmentorica: Andreja Novak Gabrič \nOŠ ŠMARJETA\nKLARA BABIČ\, 7. r.\nSARA ZUPAN\, 8. r.\nmentorica: Vida Cizel \nOŠ GRM\nLEON ŠTEFAN BERGINC\, 6. r.\nNIKOLINA RAJAK\, 8. r.\nmentor: Uroš Strugar \nEKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO\nANJA TOMANIČ\nPATRIK ŠKOFIC ČRETNIK\nLAURA MERVAR\nHANA ROSTOHAR\nJAKOB LORKOVIČ\nTAJDA MESTNIK\nMAJ PAVLIČ\nmentorica: Tamara Rifelj \nŠOLSKI CENTER NOVO MESTO\nDAŠA SCHWEIGER\nAJDA KAMBIČ\nmentorica: Aleksandra Matjašič
URL:https://kcjt.si/dogodek/mladi-likovni-talenti/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMAGE_01www.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231215
DTEND;VALUE=DATE:20240116
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T145742Z
LAST-MODIFIED:20250811T150727Z
UID:10000275-1702598400-1705363199@kcjt.si
SUMMARY:DLUD: Novoletna
DESCRIPTION:Že vse od leta 2014 člani Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja vsak december predstavijo svojo svežo produkcijo v Galeriji Kocka. Tudi to leto\, že devetič zapored\, bodo na ogled zadnja dela naših regijskih likovnih umetnikov. \n  \n  \nNOVOLETNICA\n  \nDarovanje. Novoletni čas stoji v letnem času zime\, daljših noči in mraza. In v koledarskem času poslavljanja od preživelega leta ter polnem pričakovanju vsega v prihajajočem mladem letu. Iz obeh zornih kotov predstavlja čas darovanja\, drugim in sebi\, kar je tudi poslanica naše tokratne Novoletnice. Z razstavo vam široko podarjamo poglede na našo izbrano raznolikost polno najlepših želja. \n  \nPresežki. Darovanje pomeni iskreno dajanje svojega najboljšega. Tistega\, kar ti največ pomeni. Naj bi bilo najboljšega – torej presežkov. Za izbiro in oklic presežkov pa je potrebna velika mera (samo)kritičnosti\, presoje in premišljevanja. \n  \nPremišljevanja. Letni čas\, koledar in priložnost razstave od avtorjev in obiskovalcev terjajo in pričakujejo torej neko poglobljeno premišljevanje. O ustvarjanju\, svoji ustvarjalni poti\, likovnem jeziku\, slikovni konstrukciji\, tematiki\, osebni poetiki in umestitvah v čas in prostor. Premišljevanja nas dvigujejo v osebni in skupnostni rasti in povzdigujejo umetnost z njenimi umetninami. \n  \nEkipnost. Število likovno-društvenih novoletnikov variira – letos nas je skromnih deset od trenutno osmindvajsetih. Razstavljalo nas je že tudi manj\, največ pa lani sedemnajst od sedemindvajsetih. Ampak v umetnosti je tako\, da se avtor verjetno oglasi\, ko ima kaj pomenljivega za povedati. Vsaj naj bi tako funkcioniralo. Ali po drugi strani\, ko se počuti dovolj ustvarjalno polnomočnega bodisi ekipno pripadnega. \n  \nTradicija. Ekipnost povsod in pri nas oscilira – na eni strani se dogajajo včlanjanja\, na drugi  izstopanja. In ves čas raznolike aktualne aktivnosti z raznoliko vpetostjo. Tako nam je uspelo sestaviti že deveto novoletno društveno revijalno  likovno razstavo v tej prelestni galeriji Kocka. To je definitivno tradicija s pričakovanjem desetke na horizontu prihajajočega leta. In v vizuri našega Društva se odpira še nova Galerija Ulti z analogno premierno razstavo PRVA PRVA z otvoritvijo 18.12.2023 ob 18. uri. \n  \nAlojz Konec \n  \n*** \nRAZSTAVLJAJO: \nMartina Hegediš: Benetke\, olje na platnu\, 50 x 67 cm\, 2023 \nMateja Kavčič: Iz cikla Sanje\, oglje na platnu\, 0 80 cm\,2018 \nAlojz Konec: Rogaške žulike\, olje na platnu\, 50 x 70 cm\, 2023 \nJože Marinč: Prijatelja\, akril\, 50 x 70 cm\, 2022 \nJožica Medle: War\, what is it good for?\, suha igla\, jedkanica in visoki tisk\, odtis 51 x 48 cm\, list 100 x70 cm\, 2017 \nJanko Orač: Iz cikla Neskončna reka-(Pri)dih modrine\, akril\, kolaž na platnu\,100 x 80 cm\, 2023 \nIgor Papež: Smeh zaupanja\, akril na platno\, 100 x 100 cm\, 2021 \nMarija Rus: Odsev\, olje na platnu\, 30 x 30 cm\, 2010 \nAndreja Schwenner: Brez besed\, mešana tehnika na platnu\, 40 x 40 cm\, 2023 \nDamjana Stopar: Kaplje 2\, akril na platnu\, 100 x 30 cm\,2023
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlud-novoletna/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/407922272_18087367510400425_3829009495753912838_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231117
DTEND;VALUE=DATE:20231206
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T145659Z
LAST-MODIFIED:20250811T150708Z
UID:10000274-1700179200-1701820799@kcjt.si
SUMMARY:SKULPTE: V kraljestvu Povodnega moža
DESCRIPTION:Vsakoletna pregledna razstava članov Društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte nas vedno znova preseneti z izvirnimi kreacijami\, ki jim ne manjka duhovitosti\, pripovednosti in oblikovnih novosti. Tokrat so avtorji iskali ustvarjalni navdih v bajeslovnem kraljestvu Povodnega moža. Letos se je odločilo razstaviti svoja dela štirinajst avtorjev\, trije med njimi so z novim članstvom osvežili društvo in se na razstavi predstavljajo prvič. Za spodbudo društvene pripadnosti in ustvarjalne samozavesti se jim je pridružil še Jože Kumer\, akademsko izobražen slikar\, ki pa se z ljubeznijo posveča tudi kiparskemu načinu likovnega izražanja. \nTokratna stalna letna razstava kamnitih likovnih del v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu – Galerija Kocka z naslovom V kraljestvu Povodnega moža je z novimi skulpturami dopolnjena zbirka skulptur s postavitve\, ki jo je društvo pripravilo ob prazniku Krajevne skupnosti Drska v maju 2023 na prostem\, ob likovnem projektu Povodnega moža na Krki. Člani društva so se ideji postavitve projekta odzvali z izrazom osebne ustvarjalnosti\, poleg individualnih skulptur še z dvema skulpturama večjega formata Vodno vilo in Zeliščarja Rudolfa kot nadaljevanjem skupinskega dela\, z namenom dopolnitve začetega izvirnega projekta\, ki temelji na literarni predlogi pravljične pripovedke o Povodnem možu\, o njegovem kraljestvu porečja reke Krke\, o njegovih podanikih\, pa tudi o ljudeh\, ki živijo ob reki in so z njo usodno povezani. Skulpturi sta se trajno pridružili obstoječemu projektu na drugi strani sprehajalne poti Portoval. \nTo\, da se je razstava zgodila na prostem in je razsežnost razstavljenih stvaritev manjšega\, komornega formata\, ji je dalo še posebno vrednost in pomen. Razstava je tako prišla k obiskovalcem in ne obratno. Ljubiteljem likovne umetnosti je bila na voljo v okolju\, ki ga neposredno vsebinsko in oblikovno dopolnjuje\, kar ji daje verodostojnost ustvarjalnega početja. \nPričakujemo in želimo si\, da bodo člani društva Skulpte v prihodnosti dodali dosedanjemu projektu še kakšno pravljično figuro in tako dopolnili sijajno pripoved o Povodnem možu na Krki in domišljijskih likih\, ki dajejo likovno-literarnemu podvigu smisel in celoto. \nJožef Matijevič\numetnostni zgodovinar\, likovni kritik
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-v-kraljestvu-povodnega-moza/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Skulpte-2023-37.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231017
DTEND;VALUE=DATE:20231104
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T145543Z
LAST-MODIFIED:20250811T145543Z
UID:10000273-1697500800-1699055999@kcjt.si
SUMMARY:LJUBOMIR ZIDAR: Tudi ta kos je bil nekoč del nekega drevesa
DESCRIPTION:Razstava akademskega kiparja in restavratorja Ljubomirja Zidarja je posvečena drevesu\, tej prastari prispodobi povezave med nebom in zemljo. \nIz najglobje globočine\nkorenina sreba soke\,\nvrh kot mreža\, v zračne toke\nvržena\, lovi jasnine.\n(Oton Zupančič) \n  \n*** \nOda drevesu \nRazstava akademskega kiparja in restavratorja Ljubomirja Zidarja je posvečena drevesu\, tej prastari prispodobi povezave med nebom in zemljo.\nUpodablja ga na veliko različnih načinov\, včasih skoraj realistično\, drugič ga stilizira do čistega simbola\, nikoli pa ga ne zanima formalna analiza zakonitosti rasti\, kot je Mondriana\, ki se je v obširni seriji slik lotil istega motiva\, pripeljala do geometrijske abstrakcije\, temveč beleži predvsem doživljanje čustvenih stanj\, ki jih vzbudi pogled na drevo.\nV nepretrgan friz po stenah galerije razporejene podobe dopolnjujejo lesene skulpture\, v katerih je še bolj očitno izraženo občudovanje drevesa. Monumentalne\, blizu minimalizmu\, vedno ohranjajo osnovne karakteristike in naravno strukturo lesa. V vertikalne valovnice in spirale povezani majhni pozabljeni koščki lesa presenečajo s svojevrstno in prefinjeno dinamiko\, včasih s pozlato jedra ali kovinskim vložkom še dodatno poudari svoje spoštovanje do materiala svojih skulptur\, ki ga obdeluje z največjo možno tankočutnostjo in ročno spretnostjo\, kakršno so posedovali stari vrhunski mojstri umetniške obdelave materialov. Lahko rečem\, da je pričujoča razstava slavospev lepoti drevesa. \nJiři Bezlaj \nLjubomir Zidar je rojen 14. novembra 1950 v Vižmarjih pri Ljubljani.\nV letih 1973–1977 je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in diplomiral pri prof. Slavku Tihcu. Leta 1978 se je vpisal na podiplomski študij restavratorstva in diplomiral leta 1983 pri prof. Francu Kokalju. Od leta 1976 dalje je deloval kot restavrator\, vmes pa je tudi ustvarjal.\nKot predsednik Zveze likovnih društev Slovenije je v letih 2003–2010 organiziral številne likovne dogodke za odrasle in mladino. V tem času je tudi deloval na mednarodnih povezavah med umetniki vzhodnih evropskih držav (Poljska\, Ukrajina in Hrvaška).\nDanes kot upokojenec še vedno deluje kot restavrator in ob tem ustvarja v kiparstvu ter slikarstvu. Vsako leto ob osmem februarju v svojem ateljeju prireja kulturni dogodek z razstavo svojih likovnih del in likovnih del prijateljev. \n 
URL:https://kcjt.si/dogodek/ljubomir-zidar-tudi-ta-kos-je-bil-nekoc-del-nekega-drevesa/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Polish_20231004_094403699_www-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230915
DTEND;VALUE=DATE:20231016
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T145345Z
LAST-MODIFIED:20250811T145345Z
UID:10000272-1694736000-1697414399@kcjt.si
SUMMARY:3. MEDNARODNI BIENALE LIKOVNE VIZIJE\, ETIKE(TE) – LAŽ 2023
DESCRIPTION:Na letošnji razpis se je odzvalo 58 likovnih avtorjev s 70 deli\, ki bodo na ogled v štirih novomeških razstavnih prostorih; v Galeriji Kocka\, v Jakčevem domu\, v Galeriji Dolenjskega muzeja ter v Galeriji Simulaker. \n  \n*** \nV sklopu bienalnih razstav se v Galeriji Kocka predstavljajo: \n  \nMihaela Ciuha (SLO)\nBela laž / video\, 1\,15 min\, 2023 \nKiki Klimt (SLO)\nLepota človeškega bitja – Svetlin / akril na vezano ploščo\, ø 41 cm\, 2 × ø 28 cm\, skica 29 × 42 cm\, 2021 \nIgor Papež (SLO)\nNerefkeksija / akril na platnu\, 70 × 100 cm\, 2023 \nAlja Piry (SLO)\nLes mauvaise calligrammes I/V / vizualna pesem\, 29\,7 x 21 cm\, 2021 \nMarija Prelog (SLO)\nPrepišnost perja A ( kirigami Ptic\, 70 × 70 cm\, 2023 \nMitja Stanek (SLO)\nTa pa nese zlata jajca / asemblaž \, 20 × 50 × 50 cm\, 2020–22 \nNina Stopar (SLO)\nGola duhovna kost čustvenega telesa / akril\, olje na negrundiranem platnu\, 180 × 180 cm\, 2023 \nSašo Vrabič (SLO)\nTerra Bites / olje na platnu\, 150 × 100 cm\, 2023 \n  \n*** \nJasna Kocuvan Štukelj\, kuratorka razstave\, Dolenjski muzej Novo mesto\nLaž v umetnosti – umetnost in laž\nVsebinski oris projekta\nPredpisana tema letošnjega Mednarodnega bienala Likovne vizije\, Etike[te]\,\nki poteka pod organizacijo Društva likovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja (DLUD)\, je Laž.\nLaž in laganje sta\, gledano z etičnega stališča\, nemoralni in nevredni dejanji\, pa vendar stalnici\, ki sta oblikovali in oblikujeta zgodovinska obdobja\, znotraj njih pa formirata tako družbena kot individualna razmerja. Po definiciji je laž v najširšem destruktivnem oz. negativnem smislu jezikovna praksa\, za katero je značilno »zavestno zavajanje drugega z namenom\, da mu naredimo škodo« (Terček v Karačić 2009\, 71). Z izrekanjem laži torej želimo zavajati v zmoto na način\, da prejemnik sprejme informacijo kot edino resnično\, in na ta način doseči lastni cilj\, ne glede na posledice\, ki jih povzročimo prejemniku. Poudariti pa je treba\, da je vsako laganje zavajanje\, medtem ko vsako zavajanje ni nujno laganje\, saj zavajamo lahko tudi z resnico (misliti resnico)\, ki je (lahko) zaradi pomanjkanja vednosti neresnična. Tema je bila skozi zgodovino redno prisotna v številnih razpravah filozofov od Platona\, Aristotela do najbolj radikalnega Kanta\, ki je laž označil za »najhujšo prekoračitev dolžnosti«\, vir vsega zla\, »pravi pravcati gnili madež na človeški naravi«. V vsakdanjem življenju nam izpovedovanje resnice ne ovirajo samo naše osebne težnje\, temveč se velikokrat srečujemo z dejstvom\, da takšni zahtevki prihajajo tudi iz socialno-družbenega okolja. Kljub temu da družba odklanja laž kot nedostojno dejanje\, ji je namreč ta zaradi praktičnih koristi pogosto ljubša od resnice. Kako odriva družba odkritosrčnost celo na ljubo očitne laži\, se najpogosteje vidi v politični manipulaciji. In kako se laž znajde v umetnosti oziroma v kakšnem razmerju sta? Ali lahko umetnost laže? Odgovor ni povsem enoznačen\, saj je pri vsakršnem izražanju vedno prisotna tudi subjektivna resnica. Skozi zgodovino so umetniki v svoji umetnosti za različne namene uporabljali različne oblike laži oziroma prevar\, s katerimi so bodisi potvarjali resnico\, kreirali iluzijo ali predstavljali subjektivno resnico\, da bi zadostili pričakovanjem naročnikov\, zavajali gledalce z ustvarjanjem prepričljivejše resnice\, nastavljali družbi ogledalo … Pomembno je omeniti\, da ti primeri »laganja« v umetnosti niso namenjeni zavajanju ali oškodovanju gledalca\, temveč izpodbijanju percepcije\, spodbujanju razmišljanja ali posredovanju globljega pomena. Umetniško »laganje« pogosto služi kot orodje kreativnega izražanja in komunikacije. Ena najpogostejših in priljubljenih laži v umetnosti je uporaba perspektive za ustvarjanje iluzije globine oziroma tridimenzionalnih predmetov na dvodimenzionalni površini. Manjkajoča globina na ploskvi je perspektivično ponarejena tako\, da so enako veliki objekti enake mase ob vedno večji oddaljenosti upodobljeni tako pomanjšani\, kot se zdijo očesu manjši v resničnem prostoru. Umetniki tako zavedejo gledalca v zaznavanje globine\, ki je dejansko ni. Tehnika se je razmahnila in formalizirala v času renesanse\, ko je Leon Battista Alberti v svoji razpravi De pictura (O slikarstvu) opisal celovito matematično razlago perspektive in razvil sistematične metode za njeno predstavitev. Poznejši umetniki so jo izpopolnjevali in razčlenjevali na barvno\, zračno\, linearno\, svetlobno; tako vse do danes ostaja temeljni vidik umetniškega predstavljanja\, ki krepi iluzijo globine in realizma v različnih umetniških žanrih. Umetnost torej lahko posreduje zlagano sporočilo\, saj imajo umetniki v svojih rokah možnost uporabe najrazličnejših manipulacij. Manipulirajo lahko z barvo\, kompozicijo\, uporabo simbolov\, sporočilnostjo\, predvsem z namenom\, da bi v gledalcih vzbudili specifične emocije in izzvali čustvene reakcije. »Umetnost je laž\, zaradi katere spoznamo resnico\, vsaj resnico\, ki jo lahko razumemo. Umetnik mora poznati način\, kako prepričati druge v resničnost svojih laži« je izjava Pabla Picassa\, enega najslavnejših likovnih umetnikov 20. stoletja.\nNa letošnjem bienalu se je skozi sito sedemčlanske mednarodne strokovne žirije prebilo sedemdeset del oseminpetdesetih umetnikov\, ki so predvsem prepričljivo ustvarili umetniška dela v svoji likovni poetiki in se pri ustvarjanju držali predpisane teme. Končni rezultat je pestra plejada del\, ustvarjenih v različnih umetniških žanrih\, v različnih tehnikah in z različnimi materiali\, ki so prikaz razmišljanj o laži v današnjem času. \n\nMag. Zoran Poznič\, predsednik ZDSLU\nAli je lahko LAŽ v umetnosti?\nV Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov\, ki je leta 2019 praznovala 120. obletnico obstoja\, smo tesno povezani s svojimi devetimi regionalnimi društvi in njihovimi projekti. Še posebej je vzpodbudno\, da tudi v večjem številu perifernih regij organizirajo odmevne mednarodne likovno vizualne manifestacije in tako našo likovno kulturo\, naše umetnike\, kot tudi našo državo\, predstavljajo širšemu svetu. Spletajo se vezi in nastajajo regionalne kulturne krajine\, katerih pomen je veliko večji\, kot se marsikdo zaveda. Ne zgolj velike razstave in predstavitve regij\, tudi povezovanje umetnikov\, likovnih kritikov\, publike in lokalnih oblasti\, daje dobro osnovo za prepoznavnost naših krajev\, kulture in avtorjev v svetu.\nZato smo še posebej zadovoljni\, da se je Društvo likovnih umetnikov Dolenjske izvilo iz primeža lokalnih projektov in tako že tretjič zapored organizira odmevni bienalni likovni dogodek LIKOVNE VIZIJE\, ETIKE[TE]. Letošnji glavni naslov je LAŽ\, tako da so umetniki\, vsak na svoj način\, ikonografsko vstopali v polja laži.\nLaž je pojem\, ki je močno razširjen\, a zagotovo večplasten in ga v osnovi označujejo za nemoralnega. Je zavestno neresnična izjava\, ki nas želi zavesti in zapeljati v zmoto. Laž ne ustreza resnici in je lahko tudi čista izmišljotina\, povezana z družbenim dogajanjem\, politično aktivnim udejstvovanjem in tudi vsakovrstnimi medčloveški razmerji.* Obstaja od nekdaj\, je v glavnem moralno neupravičena in kot taka tudi vstopa v vse pore človeške družbe\, človekovega bivanja\, udejstvovanja in lastnega jaza.\nVeliki filozofi kot tudi veliki likovniki so se pogosto spraševali o resnici\, laži in neresnici v umetnosti. Tako je Picasso dejal\, da mu laž pomaga razumeti resnico v umetnosti\, Hundertwasser je bil prepričan\, da brez laži ne bi mogli eksistirati\, Oscar Wilde pa je označil laž za fenomen s številnimi obrazi. O laži bi lahko razpravljali na skoraj vseh področjih\, a bi jo verjetno zelo težko vključili kot nemoralno dejstvo na področju likovno vizualne umetnosti. Vizualni dražljaji\, nadarjenost in intuicija\, ki so zasnovani in nato ujeti v intelektu umetnika\, v njegovem ustvarjalnem naboju\, na realni osnovi ali na sanjskih vizijah\, ki jih ustvarjalec nato kompleksno prenese ali predelane vključi v svojem artefaktu\, so pogosto likovno vizualne kompozicije\, ki jih\, četudi jih kot gledalci ne razumemo\, nikakor ne moremo označiti za laž. Večplastnost likovnega artefakta\, še posebej\, če posega umetnik npr. v področje surrealizma\, abstraktne in konceptualne 10\numetnosti ali novomedijske umetnosti\, je brezmejna\, nevezana na realni milje in je nujno\, da jo jemljemo iz širšega zornega kota. Resnica v umetnosti je povezana z njeno avtonomijo\, s številnimi zunajestetskimi sistemi in estetskimi normami in je ločena od realnosti. Novomedijske umetnine ne hodijo po robu resnice ali laži\, saj so povezane z okoljem\, znanostjo\, družbo\, človekom\, umetno inteligenco … Če to kratko razmišljanje strnemo\, lahko mirno rečemo\, da v likovno vizualni umetnosti ne moremo govoriti o laži kot o nemoralnem pojmu\, razen če se znajdemo pred ponaredki. Ti pa so dejanska laž v umetnosti.\nVse umetnine\, razstavljene na bienalu z naslovom LAŽ\, so resnične. Iskrene čestitam tako umetnikom kot tudi skrbnim organizatorjem DLUD-a\, samemu bienalu pa želim dobro obiskane razstave s številnimi obiskovalci in veliko uspeha. \n* Vlado Surk (1986): Morala in etika. Ljubljana: Cankarjeva založba. \n\nAlojz Konec\, predsednik DLUD\nUmetnostni kompas\nNa kulturno-umetniško obličje geografskega reliefa večjih področij lahko gledamo tudi na precej kontroverzen način kot na nekakšen aktivni umetnostni zemljevid. Takrat topografsko zaznamo likovno umetnostno polje različnih moči\, umetnostne silnice in orientacijski umetnostni kompas. Nekaj se včasih preprosto mora zgoditi\, ker na to merijo vse tovrstne silnice. Ker pač tako delujejo. Tako se je leta 1920 v Novem mestu zgodila novomeška pomlad\, ki se je zatem preselila v Ljubljano in se tam ponovila.\nIn Mednarodni bienale Likovne vizije\, Etike[te] oziroma krajše Bienale Etike[te] Novo mesto leži na tem močnem kulturno-umetniškem magnetnem polju širše regije. Za novomeško pomladjo v letu 1920 ga tvorijo Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki od leta 1961\, Grafični bienale jugoslovanskih otrok Kostanjevica na Krki od 1969 do 1989 (njegova inačica Bienale otroške grafike Žalec od 1981 pa lepo živi)\, Bienale slovenske grafike Otočec – Novo mesto od 1989 do 2000 s prebuditveno razstavo Najmlajša originalna grafika Novo mesto 2018\, sevniška Arspekta 2000–2009\, brežiška razstava Grafiki Posavju – Podoba našega časa 2000–2001\, Novomeški likovni dnevi od 2005\, Dvorski likovni dnevi od 2012\, Mednarodna razstava keramičnih skulptur Ex terra Krško od 2015\, brežiški 1.FR.ST 2017 in navsezadnje naš Bienale Etike[te] Novo mesto od 2019 s svojima predhodnima novomeškima mednarodnima razstavama sodobne likovne umetnosti v letih 2016 in 2017.\nMoč teh likovnih silnic se odraža v umetnostnem impulzu regije\, dežele in na mednarodni ravni. Sam umetnostni impulz kot kompas pa kulturno-umetnostni javnosti kaže neke presežke in postavlja svoje nove kriterije\, ki iz središča vplivajo na kozmopolitsko bivanje umetnosti. Moč te variirajoče anticipacije pa lahko policentrično sega daleč in ravno v tem leži moč Bienala. Koincidenčno se dogaja tudi svetovno znani ljubljanski Mednarodni grafični bienale že od leta 1955\, kakor se sicer širom Slovenije vseskozi dogajajo številni anualni in bienalni likovni dogodki ter ustvarjalna srečanja. A računamo na vividnost prav našega bienala Etike[te].\nNa razpis je prispelo sto štiriindvajset del devetinsedemdesetih avtorjev iz štirih držav. Mednarodna žirija sedmih priznanih umetnostnih zgodovinarjev\, galeristov in uveljavljene umetnice je po vnaprej zastavljenih ocenjevalnih merilih izmed njih izbrala sedemdeset del oseminpetdesetih avtorjev. Za uspeh tega bienalnega dogodka so zaslužni vsi udeleženi avtorji\, selektorji\, kuratorka\, organizatorji\, sponzorji\, donatorji in izvajalci\, za kar si prav vsi na tem mestu zaslužijo javno zahvalo. Skupen umetnostni vtis ustvarjajo izbrani\, pa tudi neizbrani avtorji. Štiri razstave tega izbora postavljajo tematsko ogledalo z ostrejšo sliko\, nekakšen trenutni umetnostni kompas – kaj nam kaže in kam je usmerjen\, pa bo ugotavljala umetnostnozgodovinska stroka. \n\nGoran Milovanović\, predsednik strokovne komisije\nOcenjevanje avtorskih del in rezultati\nRazstave društev umetnikov imajo skozi zgodovino bogato dediščino. Njihova vloga je pomembna pri decentralizaciji umetnosti in kulture kot tudi pri sprotni vizualizaciji vsakokratnega družbenega stanja in sprememb v družbi. Med mlajša\, a zelo aktivna društva sodi Društvo likovnih umetnikov Dolenjske\, ki je že skoraj pred desetletjem del svoje dejavnosti usmerilo v mednarodno delovanje\, bienalne razstave pa povezal s tematsko aktualnimi projekti. Letošnji mednarodni bienale se je tako posvetil laži. Gre za zahtevno temo\, saj polje laži prevzema vse družbene pore\, z njo pa se na teoretski ravni ukvarjajo mnoge panoge\, najintenzivneje filozofija\, ki stremi k resnici.\nVizualizacija teme se je izkazala za zelo zahtevno nalogo\, vendar ni imela sedemčlanska strokovna komisija nič manj dela pri izbiri\, saj je društvo do določenega roka prejelo kar 128 prijav. Pri ocenjevanju smo se osredotočili predvsem na izvirnost in kreativne rešitve\, ki so sledile temi na pronicljiv način. Pomembno za komisijo je bilo tudi to\, da gre za avtorska dela\, ki so nastala v zadnjem obdobju\, torej od zadnjega tematskega projekta DLUD naprej.\nVeseli me ugotovitev\, da je bila komisija pri delu in argumentiranju precej enotna in smo tako soglasno izbrali 70 del za razstavo\, ki bodo ob postavitvi Jasne Kocuvan Štukelj prav gotovo zaživela v koherentno celoto in Novemu mestu ter obiskovalcem razstave ponudila pomemben kulturni utrip in užitek ob ogledu del. \n  \nVabljeni k ogledu Kataloga razstavljenih del.
URL:https://kcjt.si/dogodek/3-mednarodni-bienale-likovne-vizije-etikete-laz-2023/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/376860906_614980154150241_4927504015827796117_n.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230817
DTEND;VALUE=DATE:20230915
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T145222Z
LAST-MODIFIED:20250811T145222Z
UID:10000271-1692230400-1694735999@kcjt.si
SUMMARY:LP 23: Pet pogledov
DESCRIPTION:Izbor del študentov Oddelka za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani predstavlja dela\, ki so nastala v študijskem letu 2022/2023. \nRazstavljajo študentke četrtega letnika dodiplomskega študija in prvega letnika magistrskega študija. Odlika študija\, ki je v prvi vrsti namenjen bodočim likovnim pedagogom\, je enakovredno raziskovanje vseh izraznih zvrsti\, tako kiparstva\, slikarstva\, grafike in risbe\, zato izbor del predstavlja vse te izrazne medije. \nMagistrska študentka Vita Čepič v svojem slikarstvu prehaja iz figurativnega v abstraktno. Telesnost izkušnje se kaže v motiviki\, pogosto v barvni paleti in predvsem v velikosti formatov. Njene kompozicije so dinamično razpršene po celoti slikovnega polja in gledalca hipnotično srkajo vase. Včasih prepoznamo sled figure\, drugič nas pritegne barvni dialog sosednjih  ploskev. \nKristina Filipčić predstavlja grafično produkcijo v času magistrskega študija\, skozi katero raziskuje grafično tehniko kolagrafija. Ustvarja v osnovnih postopkih svetlenja iz temne osnove in slikanja z lepilom ter peskom. Bazične raziskave materialov so študentko vodile v gestualnost\, kroženje in ortogonalne delitve formata. Njeno zanimanje za različne tonske vrednosti skoraj v celoti prevladuje obliko\, ki na spodnjem nivoju zelo diskretno pronica na površino slikovne ravnine. Poleg gestualnosti in bogastva temin\, ki so nosilci vsebine\, je nesporna odlika teh grafičnih listov njihova brezhibna tehnična izvedba. \nDodiplomske študentke\, Tamara Babnik\, Venia Divjanović in Manca Semprimožnik so v svojih delih izkazale prepričljivost v iskanju lastnega izraza\, čemur je podrejen študij v četrtem letniku. \nTamara Babnik je na relativno majhnih formatih risbo z ogljem zmehčala z dotiki prstov in ustvarila serijo prepričljivih del\, s katerimi izpostavlja tak-tilnost znotraj črno-belih\, zabrisanih\, a vizualno prepoznavnih motivov.\nPrav nasprotne temu so koloristično intenzivne slike Venie Divjanović\, ki suvereno raziskuje izraznost nasičenih barv v toplo-hladnem barvnem kontrastu. Njen motiv je figura\, ki je nemalokrat avtoportret. \nManca Semprimožnik v svoji prostorski postavitvi izpostavlja dialog med realnim fizičnim prostorom postavitve in reprezentacijo le te\, ki je medijsko posredovana preko prenosnega računalnika. Tako izpostavlja dilemo\, ki smo ji vsakodnevno izpostavljeni. Ali je nekaj bolj resnično\, če je posredovano preko različnih medijev ali družabnih omrežij? Katera resničnost se nas bolj dotakne? \nNaslov razstave LP 23 je shematičen in hkrati igriv. Nekoč je bila takšna oznaka za likovni pouk v naših osnovnošolskih urnikih. Danes\, ko smo spet pred izzivom prenove šolskih programov\, se nam zdi pomembno ozavestiti\, kako pomembna je svoboda v ustvarjanju\, neposredni stik z materialom in razvijanje vztrajnosti\, brez katere ni dokončanega izdelka. \nLP je tista črkovna zveza\, skrajšava\, s katero dobro-hotno zaključujemo svoja medijsko posredovana sporočila. Naj bo tako tudi tokrat: LP. \ndoc. mag. Mojca Zlokarnik
URL:https://kcjt.si/dogodek/lp-23-pet-pogledov/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/NASLOVNICA-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230512
DTEND;VALUE=DATE:20230817
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T145122Z
LAST-MODIFIED:20250811T145123Z
UID:10000270-1683849600-1692230399@kcjt.si
SUMMARY:LEON ZAKRAJŠEK: OJIGI / Hommage à Yuki Rei
DESCRIPTION:Svetovno prepoznani umetnik Leon Zakrajšek je dobršen del življenja posvetil raziskovanju japonske kulture s poudarkom na tradicionalnih slikarskih in grafičnih tehnikah\, je lavreat prestižne štipendije japonske vlade leta 1997\, predstavnik JPA japonskega grafičnega združenja za japonske razstave v Evropi in edini tujec s članstvom v omenjenem združenju. \nNa našem podcastu KOOB Sessions lahko prisluhnete pogovoru z avtorjem o tem\, kakšen je odnos med učiteljem in učencem\, o ljubezni in zaupanju\, o strogih pravilih in discipliniranju duha\, o tradiciji in nadaljevanju tradicije ter o velikem spoštovanju do učitelja Yukia Reia\, ki mu je razstava posvečena. \n  \nOJIGI\n  \nNajprimernejši prevod japonske besede ojigi je morda priklon. V spoštljivem odnosu do soljudi na Japonskem obstaja klanjanje in prikloni so v japonski tradiciji obvezen vsakodnevni ritual\, so številni in niso samo del bontona\, pač pa imajo tudi svoje stopnje in načine\, kako s pravilnim poklonom pokazati spoštovanje\, čast ali zahvalo osebi\, ki se ji klanjamo. V nekem smislu prikloni sledijo nevidnim japonskim kastam\, ki še vedno obstajajo in se v mnogih dogodkih in ritualih\, pa tudi v vsakdanjem življenju\, zrcalijo v obnašanju ljudi. \nKlanjanje je sestavni del vsakdana in pozdrava svojih domačih\, znancev\, prijateljev\, učiteljev\, prav tako pa je to oblika pozdrava in izraza spoštovanja v borilnih veščinah\, v službenem okolju in v širšem družabnem življenju vse do znanih osebnosti in predstavnikov države\, pa tudi pred templji in božanstvi vse do cesarja. \nPravilni poklon je zelo zahtevna figura z natančno določeno držo telesa\, glave\, rok in usmerjenosti pogleda ter zahteva dolgoletno učenje\, vajo skozi ponavljanje in prakso. \nTo besedo sem uporabil za opis mojega odnosa do velikega japonskega lesorezca in profesorja Yukia Reia (1928–2003). Njemu pripada moj »Ojigi-saikeirei« kot zahvala in poklon človeku\, ki mi je odprl vrata v velike skrivnosti japonske umetnosti ter me sprejel in vodil po poti polne tradicije in veščin\, ki so redkokdaj dosegljive – še posebno tujcem. Bil je moj mentor in mi je dovolil\, da sva bila tudi prijatelja. Yuki Rei je organiziral mojo prvo samostojno razstavo v Yokohami in mi do svoje smrti dajal dragocene nasvete. \nImel sem neizmerno srečo in privilegij\, da me je leta 1997 prav njemu predstavil veliki japonski grafik in profesor Harumi Sonoyama\, sicer litograf\, moj mentor in dolgoletni prijatelj. Profesor Yuki Rei me je sprejel za svojega učenca in tako se je zame začelo čudovito potovanje v skrivnosti japonskih grafičnih tehnik in kulture.\nYuki Rei je predstavnik tradicionalnega japonskega lesoreza mokuhanga. Najbolj enostavna obrazložitev te starodavne tehnike bi bila morda odtiskovanje akvarela. Yuki Rei je bil eden redkih iz svoje generacije\, ki je v tradiciji\, ki jo Japonci brezpogojno spoštujejo\, izbral svojo pot in jo izvajal na svojstven\, povsem originalen način. V starodavno tehniko lesoreza je vnesel veliko novosti\, od kadriranja formata lesene plošče s primesmi zahodnega načina dela v lesorezu\, uporabe barvnih prehodov v tisku bokashi\, ki velja za vrhunec mojstrstva\, mešanja principov tiskanja z japonskimi pigmenti in zahodnimi oljnimi barvami\, do izdelave unikatnega orodja za rezanje in odtiskovanje japonskega lesoreza. Prvič v tisočletni tradiciji japonskega lesoreza je umetnik izdelal svoj baren (tradicionalno orodje iz bambusovega lista za odtiskovanje lesoreza\, s katerim se drgne po zadnji strani japonskega papirja washi). Njegov baren je bil popolna novotarija ne samo po videzu in materialu\, pač pa tudi po tehničnih zmožnostih. S tem je vnesel povsem nov princip dela. \nYuki Rei je bil »renesančni« tip umetnika. Bil je zelo dober poznavalec tehnologij in zahodnega slikarstva\, izumitelj in raziskovalec novih principov dela v tiskarskem smislu. Takoj sva se ujela in do mene je bil nekako zelo očetovski\, izkazoval je največjo mero potrpežljivosti ob dejstvu\, da sem prišel iz kaotičnega zahodnega sveta. Menil je\, da je umetnost v zahodnem svetu izgubila stik z naravo in zašla v slepo ulico. \nUčne ure pri njem so bile polne znanja in veščin\, ki so tujcem nedostopne in se jih ne da prebrati v nobeni knjigi ali se jih mimogrede naučiti. Postopek dela skozi odnos mojster–učenec temelji na starih cehovskih pravilih in se prenaša iz globoko ukoreninjene tradicije prejšnjih dob in znanj preko mentorja na učenca. \nGre za piramidalni sistem\, ki umešča učenca kot mojstrovega naslednika v dolgo verigo imen in znanj\, ki se prenašajo iz roda v rod. Na ta način namreč poteka predajanje in sprejemanje tradicionalnih veščin na Japonskem in velja za Japonce.\nKo sem leta 1997 prišel študirat na Japonsko\, smo bili tuji študenti zelo redki in smo se izobraževali predvsem v zasebnih mojstrskih delavnicah. Zasluga za to\, da sem dobil možnost spoznati Japonsko in mnoge japonske mojstre\, gre v prvi vrsti profesorju Harumiju Sonoyami\, ki me je predstavil Fumiu Kitaoki (1918–2007)\, starosti japonskih grafikov in zadnjemu predstavniku »Sosaku hanga« ter velikemu lesorezcu in študentu še večjih mojstrov\, kot sta bila Koshiro Onichi (1891–1955)\, ki je bil oče gibanja Sosaku hanga\, in Un‘ichi Hiratsuke (1895–1997). Fumio Kitaoka je bil eden prvih japonskih avtorjev\, ki so odšli študirat umetnost na zahod\, in sicer na Ecole des Beux Arts v Parizu\, kjer je študiral zahodnjaške tehnike\, predvsem lesorez\, kasneje pa je bil tudi profesor v Združenih državah Amerike\, med drugim na slovitem Pratt Institute v New Yorku. \nTa plejada Mojstrov nad Mojstri mi je dala neprecenljivo znanje in nov vpogled v umetniško izražanje in razumevanje principa nastanka likovnega dela na vzhodu in odnosa vzhod–zahod v likovni praksi. \nKot je on odšel po znanje na zahod\, tako sem jaz odšel na vzhod in krog se je zaključil. \nVse te dragocene izkušnje in znanja zdaj še naprej razvijam in mešam med seboj v nov\, lasten likovni jezik\, ki se je po japonski izkušnji popolnoma spremenil. Imel sem zares veliko srečo za ta blagoslov\, za to izkušnjo. Zahvala gre vsem omenjenim profesorjem v tem zapisu in še mnogim drugim japonskim umetnikom\, ki sem jih v štiridesetletnem potovanju v japonsko umetnost srečal\, se z njimi družili in delal. \nPosebno zahvalo dolgujem tudi združenju Nihon Hanga Kyoukai\, JPA Japan Print Association\, japonskemu grafičnemu združenju\, ki me je sprejelo v svoje vrste in me ves čas podpiralo in bogatilo. \nLeon Zakrajšek\nZagreb\, 20. 4. 2023 \n  \n*** \nLeon Zakrajšek\, 26. 3. 1962\, Ljubljana\, Slovenija \nEducation / Izobraževanje \n1977–1981\, Srednja šola za oblikovanje\, Ljubljana\n1982–1986\, Akademija likovnih umetnosti\, Ljubljana\n1988\, Centre Internacional de Recerca Grafica\, Calella\, Španija\n1997–1998\, Štipendija japonske vlade Bunka-sho\, dela v delavnicah pri mojstrih: Harumi Sonoyama\, Fumio Kitaoka in Yuki Rei \nExibitions / Razstave \n150 samostojnih razstav\nv Avstriji\, na Hrvaškem\, v Kanadi\, na Kitajskem\, v Franciji\, v Nemčiji\, na Irskem\,\nv Izraelu\, v Italiji\, na Japonskem\, v Srbiji in v Sloveniji \n250 skupinskih razstav\nv Aziji\, Afriki\, Evropi\, Severni in Južni Ameriki \nMajor international exibitions / Izbor mednarodnih skupinskih razstav \nInternational Ex libris exhibition 750 years of Kamnik\, 1979\, Kamnik\, Slovenija\nCollegium Artisticum Zajedno 85\, 1985\, Sarajevo\, Bosna in Hercegovina\nStudentski grad Zajedno 85\, 1985\, Beograd\, Srbija\nTutav International students prints\, Turkish grand national assembly\, 1985\, Ankara\, Turčija\nAuction Jugoplastika\, 1987\, Split\, Hrvaška\n14th International Print Exhibition\, 1988\, Yokohama\, Japonska\nCadaques\, 9th Mini Print International\, 1989\, Španija\nYokohama\, 15th International Print Exhibition\, 1989\, Japonska\nThe 9th MPIC\, 1990\, Barcelona\, Španija\nThe 9th MPIC\, 1990\, Toulouse\, Francija\n5th Annual International Exhibition of Miniature Art\, 1990\, Toronto\, Kanada\n10th Mini Print International\, 1990\, Cadaques\, Španija\n16th International Print Exhibition\, 1990\, Yokohama\, Japonska\nKomplot\, International Prints Exhibition\, 1990\, Horny Smokovec\, Slovaška\nPresov\, Komplot\, City Gallery\, International Prints\, 1990\, Slovaška\nKulturbiesel Bierjokl\, Aukcia ABCD\, 1990\, Celovec\, Avstrija\nMuseo de Gava\, the 10th MPIC\, 1990\, Barcelona\, Španija\nLikovni Salon Tribine Mladih\, International Exhibition 4+2+1\, 1990\, Novi Sad\, Srbija\n1st Kochi InternationalTriennial Print Exhibition\, 1990\, Ino-cho\, Japonska\n7th Triennial of Yogoslavia Printmaking\, 1990\, Bitola\, Severna Makedonija\nGalerija Likovnih Susreta\, Slovenska grafika\, 1991\, Subotica\, Srbija\n3rd International Triennial of Art Against War\, 1991\, Majdanek\, Poljska\n1st Annual International Miniprint Exhibition\, 1991\, Napa Valley\, Združene države Amerike\n11th Mini Print International\, 1991\, Cadaques\, Španija\nHonolulu University Hawai\, 11th MPIC\, 1992\, Honolulu\, Združene države Amerike\nInternazionala di Grafica Carta Colore\, 1992\, Udine\, Italija\nDie Slowenische Bildende Kunst Heute\, 1992\, Bonn\, Nemčija\n17th Interbational Print Exhibition 17th\, 1992\, Yokohama\, Japonska\n6th Busan Biennial of Prints\, 1992\, Busan\, Koreja\nYokohama Print Auction\, 1992\, Yokohama\, Japonska\n12th Mini Print International\, 1992\, Cadaques\, Španija\n1st International Graphic Biennale\, 1993\, Maastricht\, Nizozemska\n1st International Mini Print Exhibition\, 1993\, Maribor\, Slovenija\n1st Egiptian International Print Triennale\, 1993\, Cairo\, Egipt\n2nd Kochi International Triennial Print Exhibition\, 1993\, Ino-cho\, Japonska\n13th Mini Print International\, 1993\, Cadaques\, Španija\n62nd Exhibition of Japan Print Associatio\,n 1994\, Tokyo\, Japonska\n3e Triennale Mondiale D‘Estampes Petit Format\, 1994\, Chamalieres\, Francija\n2a Biennale Internazionale d‘Arte Moderna Contemporanea\, 1995\, Sassari\, Italija\n1st International Art Biennale\, 1995\, Valleta\, Malta\n1st International Mini PrintTriennial\, 1995\, Tokyo\, Japonska\n1st International Triennial of Graphic Art\, 1995\, Sofia\, Bolgarija\n2nd International Aquarel Biennial\, 1995\, Kamnik\, Slovenija\nHanshin Awaji Kobe Art Aid Donation by Leon Zakrajsek\, 1998\, Osaka\, Japonska\n66th Exhibition of Japan Print Association\, 1998\, Tokyo\, Japonska\nCasa Sperlari\, 1a Rasegna Internazionale dell Incisione\, 1999\, Cremona\, Italija\nPeceheria Vecchia\, Rassegna Internazionale d Incizione Contemporanea\, 1999\, Este\, Italija\nY2K International Exhibition of Prints\, 2000\, Taipei\, Tajska\nY2K International Exhibition of Prints\, 2000\, Tokyo\, Japonska\nImperial Hotel\, 10th anniversary of diplomatic relationship Slovenia-Japan\, 2001\, Tokyo\, Japonska\nGrabado Bianco&Nero\, 2002\, Cancun\, Mehika\n1a\, 2a\, 3 a Rasegna Internazionale di picolo formato\, 1999\, 2001\, 2003\, Cremona\, Italija\nReflection 21 »Shoku-Hatsu«\, Space TAA\, 2004\, Tokyo\, Japonska\nExibition of HAN 17\, Iwasaki Museum\, 2005\, Yokohama\, Japonska\nVespolete\, Donazione Dino Formaggio\, Museo A. Melandra\, 2005\, Italija\nBalkan Bez Granica\, 2006\, Banja Luka\, Bosna in Hercegovina\nM.I\, .C.R.O. In Cartis International\, 2007\, Roma\, Italija\n6th Lessedra World Art Print Annual\, 2007\, Sofia\, Bolgarija\n3rd International Art Biennale\, 2008\, Peking\, Kitajska\nCon-Sum »Et in Barbaria Ego«\, 2009\, Dusseldorf\, Nemčija\n2nd NBC Tokyo International screen Print Biennial\, 2009\, Tokyo\, Japonska\nArtist in residence Guanlan selection\, Jin Be Culture Center\, 2009\, Makav\,\nArtist in residence Guanlan selection\, Hong Kong Cultural Centre\, 2009\, Hong Kong\,\nArtist in residence Guanlan selection\, Government Building of Shenzen\, 2010\, Shenzen\, Kitajska\nKuća Đure Jakšića\, XIV međunarodna izložba Široka Staza\, 2010\, Beograd\, Srbija\nElle Decor Sajam Stanovanja\, 2010\, Zagreb\, Hrvaška\n9th Lessedra World Art Print Annual\, 2010\, Sofia\, Bolgarija\nKeerqin Art Museum\, Selected works from Gualan Print Base\, 2010\, Keerqin\, Kitajska\nGalerija Stancic\, 2011\, Zagreb\, Hrvaška\n»CIGE«\, China World Trade Center\, Art Channel\, 2011\, Peking\, Kitajska\n»Art Beijing« China Agricultural Ehxibition Center\, 2011\, Peking\, Kitajska\,\nBudapest Gallery\, The Challange of the Cravat\, 2011\, Budimpešta\, Madžarska\nInstituto Cultural de Providencia\, 2011\, Santiago\, Čile\n3rd NBC Tokyo International screen Print Biennial\, 2011\, Tokyo\, Japonska\n11th Lessedra World Art Print Annual\, 2012\, Sofia\, Bolgarija\nMGLC\, Odtisi in vtisi\, 2012\, Ljubljana\, Slovenija\nMuzej svremene umjetnosti Istre\, 2013\, Pula\, Hrvaška\nVila Manin\, La Maggia dell arte\, 2014\, Passariano di Coidroipo\, Italija\nGSA Galerie\, Slovenija-The Netherlands/10:10\, 2014\, Hilversum\, Nizozemska\n17th International Fine Arts Colony\, 2014\, Ljubljana\, Slovenija\n6th Miniprint Internacional Rosario 2014\, Rosario\, Argentina\n1. Likovna kolonija Kresimir Ledic\, 2014\, Mostar\, Bosna in Hercegovina\nDie Magie der Kunst\, Kunstlerhauss\, 2015\, Dunaj\, Avstrija\nMagija umjetnosti\, Gliptoteka\, 2015\, Zagreb\, Hrvaška\nBienal do Douro i Global Print\, 2015\, Alijo\, Portugalska\n7th International Graphic Art Biennial\, 2015\, Split\, Hrvaška\nEvropean Parliament\, Academia Cravatica Exhibition\, 2015\, Strasbourg\, Francija\nTel Aviv\, Cultural Exchange Izrael-Slovenija\, Office in Tel Aviv Gallery\, 2016\, Izrael\n3. Mednarodni grafični Valvasorjevi dnevi\, 2016\, Bogenšperk\, Slovenija\nHAN 17& Leon Zakrajsek\, Inoac Ginza Gallery\, 2016\, Tokyo\, Japonska\n84 th Exhibition of Japan Print Association\, 2016\, Tokyo\, Japonska\nLikovni krug 1952-2017-Art Expo\, 2017\, Novi Sad\, Srbija\nCultural Center Cologne-Muhlheim\, 2017\, Koln\, Nemčija\nMunicipal Museum\, 2017\, Nassau\, Nemčija\nCultural Center Haus Eberhard\, 2017\, Diez\, Nemčija\nInternational prints exchange\, 2017\, Wroclaw\, Poljska\n11th Biennial Miniature Print Norwalk CT\, 2017\, Norwalk\, Združene države Amerike\n11th BIMPC\, Bendheim Gallery\, 2017\, Grenwich\, Združene države Amerike\nHAN 17 Print exhibition\, Inoac Ginza Gallery\, 2017\, Tokyo\, Japonska\nHAN 17 Tokyo print Association exhibition\, Art Museum\, 2018\, Osijek\, Hrvaška\n9th Triennial of graphic art ITG Bitola\, 2021\, Bitola\, Severna Makedonija\nHAN 17 Print exhibition\, Inoac Ginza Gallery\, 2018\, Tokyo\, Japonska\nSmall size works\, Yoseido Gallery\, 2018\, Tokyo\, Japonska\nArt Museum\, Tribuna Graphic X Edition\, 2019\, Cluj-Napoca\, Romunija\nWorld Wide Prints\, 2020\, Caerano di San Marco\, Italija\n2nd International Triennial of Graphic Art\, 2020\, Livno\, Bosna in Hercegovina\n3rd Mini Print Internacional Cantabria\, 2020\, Santander\, Španija\nMonsoon Printmaking 2020 Bindu Space\, 2020\, Khatmandu\, Nepal\nGalerija Malih Formata\, 2020\, Bol na Braču\, Hrvaška\nIwasaki Museum\, Exhibition of printmaking association HAN 17\, 2020\, Yokohama\, Japonska\nCollection of MPCantabria\, Cervantes Institute\, 2021\, Bordeaux\, Francija\n88th Exhibition of Japonska Print Association\, 2021\, Tokyo\, Japonska\n10th Triennial of graphic art ITG Bitola\, 2021\, Bitola\, Severna Makedonija\nSkyline International Exhibition\, A60 Contemporary Art Sace\, 2021\, Milano\, Italija\nSkyline International Exhibition Villa Venino\, 2021\, Novate Milanese\, Italija\n5th Global Print 2022\, 2022\, Alijo\, Portugalska\nMini Print Cantabria Collection\, UMCS University Art Gallery\, 2022\, Lublin\, Poljska\nMeđunarodna izložba grafike Svjetove nadilazimo\, 2022\, Velika Gorica\, Hrvaška\nInternational print exhibition O.R.I.E.N.T.\, 2023\, Cluj Napoca\, Romunija\nLiceo Scientifico Grassi Mostra Internacionale\, 2023\, Latina\, Italija\nExpozitie de Arta O.R.I.E.N.T.\, 2023\, Sangeorz Bai\, Romunija\n90th Exhibition of Japan Print Association\, 2023\, Tokyo\, Japonska \nProfessional activities / Profesionalne aktivnosti: \nSince 1987\, Member of the Slovenian Fine Artists Society\n1996\, Director of Japan Print Association\, 100 Members Exhibition\, Škofja loka\, Slovenia\nSince 1998\, Member of Kamakura Print Collection\, Japan\n1999–2005\, Member of the Scientific Committee and Selector »L‘Arte e il Torcio« Cremona\, Italy\n2002\, Organizer of HAN 17 Tokyo Printmaking Association Exhibition\, Ljubljana\, Slovenia\n2003\, Chairman of Printmaking Department of Slovenian Fine Artists Society\nSince 2003\, Honorary Member Tokyo Print Association HAN 17\, Japan\nSince 2004\, Honorary Member Likovni Krug Petrovaradin\, Novi Sad\, Serbia\n2009\, Artist in Residence Guanlan Print Base\, China\n2007\, 2010\, 2012\, Jury Member and Selector\, Sofia Lessedra International Exhibition\, Sofia\, Bulgaria\n2010\, Artist in Residence Art Channel Gallery 978\, Peking\, China\n2014\, Chairman of Foregin Executive Committee of JPA Japan Print Assciation Exhibitions in Europe\,\n2015\, Chairman of Exhibition\, 33 Contemporary Japanese Printmakers Exhibition in Dubrovnik\, Croatia\n2017\, Chairman of Exhibition\, 50 Members Japan Print Association\, Gliptoteka HAZU\, Croatia\n2018\, Chairman of Exhibition\, HAN17 Tokyo Print Association and Harumi Sonoyama\, Art Museum\, Osijek\, Croatia\n2020\, Selector for Japanese Artist\, 2nd International Triennial of Graphic Art\, 2020\, Bosnia and Hercegovina\n2022\, Member of HDLU\, Croatian Association of Fine Arts\n2022\, Chairman and Curator of Contemporary Japanese Printmakers Exhibition Gallery Sv. Kerševan\, Šibenik\, Croatia\n2022\, Special Overseas Member of JPA Japan Print Association\n2023\, Curator of Italijan Printmakers Exhibition\, Bale-Valle\, Croatia \nAwards / Nagrade \n1986\, Grand Prix for print\, 19th Yugoslav Art Academys Workshop\, Ivanjica\, Jugoslavija\, Purchase Award VI. Extempore\, Ljubljana\, Slovenia\n1987\, Purchase Award VII. Extempore\, Ljubljana\, Slovenia\n1988\, Purchase Award VIII. Extempore\, Ljubljana\, Slovenia\n1990\, 1st Kochi Triennial Exhibition of Prints\, Purchase Award\, Ino cho\, Japan\n1994\, Parchemin D‘honneur\, 3e Triennale Mondiale D‘estampes petit format Chamalieres\, France\n1995\, Diploma D‘onore\, 2a biennale Internazionale d‘arte moderna Contemporanea\, Europa unita 94/95\, Sassari\, Italy\nDistinction Award\, 1st International Art Biennale Malta\, Malta\nSudeto Premio\, Grand Premio 100 Nominations\, Sassari\, Italy\n1996\, Cavaliere Del Arte\, Sassari\, Italy\n1997\, Bunka-cho Fellowship\, Japanese Governament Art Award\, Tokyo\, Japan\n2009\, Honorable Mention\, 2nd NBC Tokyo International Print Biennial\, Tokyo\, Japan\n2014\, Artist on Globe\, Zagreb\, Croatia\n2016\, Japan Foreign Ministers Commendation\, Tokyo\, Japan\n2017\, Speedball Purchase Award\, 11th Biennial International Miniature Print Norwalk CT\, U. S. A.\n2018\, Artist in Globe\, Zagreb\, Croatia\nSpecial Award\, 9th International Triennial of Graphic Art Bitola\, North Macedonia\n2021\, Honorary and Special Award\, 10th International Triennial of Graphic Art Bitola\, North Macedonia \nwww.leon-zakrajsek.eu
URL:https://kcjt.si/dogodek/leon-zakrajsek-ojigi-hommage-a-yuki-rei/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/zakrajsek_www.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230414
DTEND;VALUE=DATE:20230513
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T145022Z
LAST-MODIFIED:20250811T145022Z
UID:10000269-1681430400-1683935999@kcjt.si
SUMMARY:NEVENKA ARBANAS: Arheologija človeških izkušenj: »meje«
DESCRIPTION:Odnos med snovjo in dematerializacijo začetnega motiva v raziskovalnem procesu. V širšem smislu lahko delo hrvaške grafičarke Nevenke Arbanas razumemo kot poskus soočenja z realnostjo našega življenja in neizprosnimi dogodki. \nRazstavo v Galeriji Kocka v sklopu letnega programa predstavlja DLUD. \n  \n*** \nIvana Rončević Elezović:\nPravljični svet Nevenke Arbanas \nOsnovna elegičnost umetnosti Nevenke Arbanas je še posebej potrjena z uspešnim ciklusom Listi iz leta 2010 in dalje. Ta ciklus zaznamuje procesualnost serijskih variacij motivov lista v različnih kombinacijah. Pri tem je ena njegovih ključnih značilnosti gradnja celotnih ambientov razstavnih prostorov. \nUprizoritvena strategija recentnih razstav Nevenke Arbanas pomeni prestopanje meja likovnih zvrsti in medijev\, v katerih se grafični papir razume in interpretira kot skulptura\, kar najdemo tudi v razstavni praksi grafika Marija Čaušića iz Osijeka. Arbanasova ustvarja nenavadne postavitve\, ki dobivajo pomen\, ki je enak in komplementaren naravi njenih odtisov\, s preboji v prostor predimenzioniranih\, monumentalnih grafik\, ki »curijo« po galerijskih tleh ali pa so nekonvencionalno umeščene v prazna središča razstavnih prostorov\, kot denimo na postavitvi razstave Listi v zagrebški galeriji Bačva leta 2016. \nLirični pridih elegij Nevenke Arbanas gradi meditativna in melanholična atmosfera kot pomembna determinanta moderne umetnosti nasploh in v prizorih\, ovitih v fluide sanj njenega pravljičnega sveta\, ki v misli vabijo atmosfere sanjskih legend Marca Chagalla in njihov nadrealistični trenutek kot eden možnih ključev za branje te umetnosti. \nZa umetnico Nevenko Arbanas je na poseben način značilna kakor iz sna blaga nežnost ambienta. Obenem preseneča spretnost\, s katero na visoki umetniški ravni deluje v svojih grafikah na dveh poljih: hkratnosti aluzije na konkretnost in objektivnost izhodiščnega motiva ter njegovega transponiranja v področja metafore\, simbola. Posledica tega je kompleksno večplastno razmerje med materijo in dematerializacijo izhodiščnega motiva v procesu\, ki ga lahko razumemo kot raziskovanje\, kot nekakšno arheologijo človekove izkušnje (human condition)\, interpretirane arhetipsko\, na splošno ali posamično\, intimno\, kot na razstavi Spomini leta 2014 v Studiu Josip Račić zagrebškega Narodnega muzeja moderne umetnosti. Razstava je namreč v elegičnem tonu komemorirala spomin na pota umetničinih prednikov po evropskih bojiščih Galicije in Lvova med prvo svetovno vojno in vzpostavila tragično vez z današnjim trenutkom\, ki ne bi mogla biti bolj aktualna. \nCeloten opus Nevenke Arbanas lahko v širšem smislu na ta način med drugim razumemo kot poskus soočenja z realnostjo našega življenja in neizprosnimi dogodki zgodovine skozi tolažbo elegične lepote\, ki omrtviči in skriva surovosti. \n*** \nAkademska slikarka in grafičarka Nevenka Arbanas (*1950) je diplomirala leta 1975 na oddelku za grafiko na zagrebški Akademiji za likovno umetnost pri prof. Albertu Kinertu. Na isti ustanovi je dve leti kasneje magistrirala iz grafike. \nV grafičnih tehnikah se je izpopolnjevala v Franciji v Atellieru 17 Stanleya Williama Hayterja v Parizu (1986)\, na Češkem na Likovni akademiji v Pragi v razredu L. Čepelaka (1988) in na Nizozemskem. \nOd leta 2000 do 2017 je službovala kot profesorica na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Zagrebu. \nNa temelju umetniških dosežkov v realizaciji umetniškega projekta in pisnega dela »Listi / ustvarjanje asociacij pri gledalcih grafičnega odtisa« je leta 2017 dosegla akademsko stopnjo doktorice umetnosti na področju likovnih umetnosti. \nSodelovala je na več kot 200 skupinskih in čez 60 samostojnih razstavah. \nNevenka Arbanas je hrvaška umetnica\, znana praktično izključno kot grafičarka. Leta 2018 je na razstavi v Galeriji Klovićevi dvori v Zagrebu predstavila samo in edino svoje grafike. Od takrat jo imenujejo »prva dama hrvaške grafike«. Na tej veliki retrospektivni razstavi je predstavila 350 svojih del in obeležila pol stoletja kariere\, z besedili v katalogu pa sta jo pospremila Tonko Maroević in Luko Paljetak. \nIzraža se z monokromnimi in kolorističnimi kompozicijami. Uporablja različne\, najpogosteje kombinirane tehnike in z grafičnimi metodami dosega slikarske efekte. Njenim umetniškim grafičnim dosežkom pripisujejo brisanje meje med grafiko in sliko. \n  \n  \nIzbor nagrad: \n1985. Nagrada za grafiko Ex aequo na X. bienalu Slavoncev v Osijeku \n1994. Premija HAZU\, na 18. zagrebški razstavi grafike\, Kabinet grafike HAZU \n2003. Nagrada Hrvaškega društva likovnih umetnosti za najboljšo razstavo leta v Galeriji Forum\, Zagreb \n2007. Nagrada za napredek grafične umetnosti na 3. mednarodnem grafičnem bienalu v Splitu \n2012. Nagrada žirije na 6. hrvaškem trienalu grafike\, Kabinet grafike HAZU \n2017. Grand prix na 1. mednarodnom trienalu grafike v Livnem\, BiH \n2019. Državna nagrada ‘Vladimir Nazor ‘ za življenjsko delo na področju likovne umetnosti za 2018. \n  \nIzbor samostojnih razstav: \n1983. Salon Galerije Karas\, Zagreb; Galerija J. Klović\, Rijeka; Galerija grafike Energoinvesta\, Sarajevo \n1989. Galerija Akademije vytvarnich umeni\, Praga \n1993. Salon Galerije Karas\, Zagreb \n1994. Umjetnički paviljon Juraj Šporer\, Opatija \n1997. Kabinet grafike HAZU\, razstava grafike ob priložnosti premije HAZU\, Zagreb \n1998. Galerija Sv. Krševan\, Šibenik; Mestna hiša\, Bonn\, Nemčija; Galerija Galženica\, Velika Gorica \n1999. Cankarya Belediyesi\, Ankara\, Turčija \n2000. Galerija Juraj Klović\, Rijeka \n2001. Galerija Krka\, Novo Mesto\, Slovenija \n2002. Galerija Galženica (risbe\, grafike)\, Velika Gorica \n2003. Galerija Forum\, Zagreb; Gallery Art factory\, Praga\, Češka Republika; Galerija ‘Krško’\, Krško\, Slovenija; Galerija ‘Krka’\, Ljubljana\, Slovenija \n2004. Galerija likovnih umjetnosti\, Osijek \n2005. Klašter Zlata Koruna\, Česky Krumlov\, Češka Republika; Bibliotheque Centrale\, Mulhouse\, Francija; Gradski muzej\, Galerija Oranžerija (ambientalna grafika)\, Vukovar \n2006. ‘Grafike 2003.-2007.’\, Galerija umjetnina\, Split \n2007. Lamutov likovni salon\, Kostanjevica na Krki\, Slovenija \n2010. Studio Moderne galerije Josip Račić\, ‘Listovi’\, Zagreb \n2014. Studio Moderne galerije Josip Račić\, ‘Sjećanje’\, Zagreb \n2015. HDLU\, Galerija Bačva\, Zagreb \n2018. Galerija Klovićevi dvori\, ‘Nevenka Arbanas – retrospektiva’\, Zagreb \n2019. Franjevački muzej i galerija Gorica\, Livno\, BiH
URL:https://kcjt.si/dogodek/nevenka-arbanas-arheologija-cloveskih-izkusenj-meje/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Nevenka-Arbanas-Apstraktno-akvatinta-mezzotinta-45x60cm-slika-3880857.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230320
DTEND;VALUE=DATE:20230415
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T144934Z
LAST-MODIFIED:20250811T144934Z
UID:10000268-1679270400-1681516799@kcjt.si
SUMMARY:BOŠTJAN KAVČIČ: Krog
DESCRIPTION:Namen postavitve Kroga v Galeriji Kocka je simbolna oploditev kvadrata s krogom. Kompozicija izraža premik od linearne perspektive k cikličnemu dojemanju prostora in časa znotraj in zunaj nas ter ozaveščanju naše vpetosti med Nebom in Zemljo. \n  \n  \n*** \nRazstava z naslovom Krog obsega kamnita kiparska dela – ORGanizme\, ki so nastali v zadnjem desetletju. ORGanizmi so kamnite skulpture – popkovine\, ki povezujejo Nebo in Zemljo. V Galeriji Kocka so postavljeni tako\, da poplesujejo v krogu in s tem ponazarjajo življenske cikle v sozvočju z letnimi časi. \nČeprav krog nima začetka in ne konca\, opišimo najprej Rusalke\, ki predstavljajo pomladni vdih\, ki se pravkar prebuja. Sile v naravi se spomladi izrazijo navzven\, zato tudi Rusalke s poudarjeno vertikalo brstijo ter rastejo proti nebu. \nPomladni utrip iz vertikale v horizontalo prevesi Polž\, ki mu sledita Galaksiji\, ki predstavljata vrhunec širitve in svetlobe poletja. Moment je izražen z nizanjem spiralnih črt na svetlem kraškem kamnu in ekspanzijo v maksimalno širino. \nSledi jesenski izdih\, sprostitev in čas\, ko se narava začne obračati navznoter. Svetloba pojenja z vsakim Svečnikom posebej. Noč pridobiva svojo moč in se razbohoti v najtemnejšem delu leta\, ko kraljuje Črna Boginja. \nZima predstavlja dno diha\, ki sem ga ponazoril z peščenim curkom v delu Memento mori. Kljub neusmiljenemu odtekanju časa\, delo nosi v sebi zametek preporoda. Obiskovalci so namreč povabljeni\, da sami pomagajo poroditi nov krog\, s tem ko pesek zopet stresejo na vrh skulpture\, da začne znova polzeti. \nV centru Kroga je skulptura\, ki jo tvorita dva ORGanizma s skupnim naslovom Enost. \nNa višji oktavi kot jo predstavlja ples ORGanizmov na obodu\, v centru ponazarjata princip manifestacije. \nTočka v centu jadra predstavlja idejo\, ki se iz vakuuma preko vrtinčastih polj utelesi v materiji\, ki jo tvori obod ali Svitek. Magnetizem med poloma ustvari napetost\, ki kot iskra preskoči in ustvari tretjo energijo – nov krog – novo življenje. \n  \n»Zaživimo pomlad!«\nDelavnica obsega voden ogled z avtorjem po kiparski razstavi kamnitega kroga skulptur\, postavljenega na prvi pomladni dan. \nSprehodili se bomo skozi postavitve letnih časov in jih vsak po svoje poglobljeno občutili. Kiparskih del se bomo lahko dotikali in z nekaterimi skulpturami znotraj kroga interaktivno delovali. Naše uvide in doživetja bomo izrazili v ekspresivni risbi\, besedi ali gibu. \nDelavnica krepi domišljijo\, koncentracijo\, notranji mir\, taktilno zaznavanje ter samostojno izražanje notranjih zaznav. Ozavešča pomen človekove povezanosti z naravnimi cikli. Spodbuja posameznikovo kreativnost in suvereno izražanje v družbi. Delavnica je primerna za vse starostne skupine otrok kot za tiste\, ki otroka še nismo pozabili v sebi. \nDelavnica traja najmanj 45 minut\, po želji pa lahko čas trajanja prilagodimo skupini. \n  \n  \nAkademski kipar Boštjan Kavčič (1973)\, magister videa\, je član DLUD. Rojen je bil v Šempetru pri Gorici\, živi in ustvarja pa v Rodinah v Beli krajini.  Goji energično\, neposredno kiparstvo v kamnu\, kot bi ga nosil že v svojih genih – tako spomeniško monumentalno kot miniaturno plastiko. Fascinira z organomorfnimi objekti v kamnu in bronu\, kjer napetim oblikam pripenja strukturo površine. Izrazita pojavna nota njegovih skulptur je pravzaprav zajeta vsebina\, velika domišljenost njihovega obstajanja\, ki harmonizira njihovo oblikovno in površinsko taktilnost. Na drugi strani pa dostikrat kiparsko prepleta družbeno angažirane vsebine.
URL:https://kcjt.si/dogodek/bostjan-kavcic-krog/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Bostjan_Kavcic_Enost.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230208
DTEND;VALUE=DATE:20230307
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T144825Z
LAST-MODIFIED:20250811T144825Z
UID:10000267-1675814400-1678147199@kcjt.si
SUMMARY:BOŠTJAN PUCELJ: imarathon
DESCRIPTION:V Galeriji Kocka predstavljamo projekt novomeškega fotografa Boštjana Puclja\, ki ga že nekaj let ustvarja na svojem instagram profilu. \nGre za ujete trenutke v podobah gibajočih se fotografij\, ki ravno zaradi dodane časovne razsežnosti izpovedujejo posnete motive na povsem izviren način. \nPrisluhnite pogovoru z umetnikom na našem podcastu KOOB Sessions. \nPrav tako vas vabimo k ogledu celotnih razstavljenih foto utrinkov\, ki jim na koncu sledi dodatek z deli dijakov: KOOB Sessions YouTube. \n8. 2.–6. 3. 2023 \nGalerija Kocka  je odprta vsak delovnik od 7. do 15. ure ter ob dogodkih v organizaciji Zavoda Novo mesto v Kulturnem centru Janeza Trdine. \n  \n*** \nBoštjan Pucelj je vizualni ustvarjalec. Njegovi projekti se lotevajo kritičnih tem\, ki jih povzroča sodobna družba\, ter tem\, ki bežijo iz našega vidnega obzorja in bodo kmalu postale le hrepeneč spomin. \nNjegova dela so bila razstavljena mednarodno\, med drugim na festivalih Kaunas Photo (Litva\, 2008); Octave Cowbell\, Metz (Francija\, 2010); Mois-off de la photographie\, Pariz (Francija\, 2010); PhotoMed\, Sanary-sur-Mer (Francija\, 2013); Organ Vida\, Zagreb (Hrvaška\, 2013); Guernsey Photography Festival (VB\, 2014); Villa Pérochon\, Niort (Francija\, 2015)\, Voies Off\, Arles (Francija\, 2018) in bila razstavljena na skupinskih razstavah Domestic\, Barcelona (Španija\, 2010); LAB EAST/LABOR OST – 30 fotografische Positionen aus 13 postkommunistischen Ländern\, Koln (Nemčija 2010). \n  \n*** \nBoštjan Pucelj je pred skoraj dvema desetletjema z velikimi koraki vstopil v slovenski fotografski prostor s serijo fotografij zavrženih nakupovalnih vozičkov\, ki jih je posnel na različnih koncih svojega rodnega mesta. Tudi tam\, kjer bi jih najmanj pričakovali\, na brežinah reke Krke ali pred stanovanjskimi bloki. Skrbno je zbiral informacije\, kje vse so ljudje videli odvržene vozičke in disciplinirano ustvarjal serijo\, ki se je razvlekla v večletni projekt. Nakupovalni vozički so simbol potrošništva\, saj jih ne najdemo samo pred velikimi trgovskimi centri\, sčasoma so vstopili tudi v polje grafičnega označevanja in v stilizirani podobi naselili realni in virtualni svet kot znak za nakup. Pucelj jih je v svojih fotografijah uporabil za kritiko sodobne potrošniške družbe. To povsem očitno vlogo nakupovalnih vozičkov je razširil z razmislekom\, kaj se z njimi zgodi\, ko jih izločimo iz osnovnega konteksta in se znajdejo na krajih\, kamor ne sodijo\, in v vlogah\, ki jim niso namenjene. S ciklom fotografij je tako razprl širok spekter vprašanj\, od ekoloških in družbenih do osebno intimnih. Pokazal je tudi\, kako lahko iz tako banalnega predmeta\, kot je nakupovalni voziček\, ustvariš fotografsko serijo\, ki bo odprla številna pereča vprašanja. Obenem se je pokazal kot spreten dokumentarist z jasnimi koncepti in s prefinjenim občutkom za fotografsko kompozicijo. \nV naslednjih letih je s konceptualno zaokroženimi cikli razširil nabor vsebin in motivov\, vprašanja\, ki (si) jih je zastavljal\, pa so ostala enaka. Morda le še malo bolj aktualna in boleča\, saj so se ekološki problemi in družbene anomalije v zadnjem desetletju le še povečali. Pucelj se kritike družbenih problemov ne loteva neposredno\, ampak skozi prefinjeno ironijo odmaknjenega\, a lucidnega opazovalca. Humor je redko prikazan kot anekdota\, avtor ga raje vplete v podton podob. Fotografije zato\, kljub svoji navidezni vsakdanjosti\, zahtevajo gledalca\, ki si bo vzel čas\, razmislil\, kaj je tisto\, kar gleda\, in se spustil tudi pod površino podobe\, do nenapisanega ironičnega komentarja. \nNedavno so v neki raziskavi ugotovili\, da povprečen sodobni obiskovalec muzejev in galerij ogledu posameznega likovnega dela nameni le sekundo ali dve. To hlastanje za informacijami\, ki so postale blago kot vsako drugo – in od tod potreba po njihovem neprestanem kopičenju –\, je seveda površno\, površinsko in podvrženo iskanju senzacij. Morda je Pucelj v želji čim dlje zadržati gledalca pred podobo\, slednje v zadnjih serijah podaljšal v video zapise. Za fotografijo včasih rečemo\, da predstavlja trenutek\, zamrznjen v času. Z razširitvijo časa na nekaj sekund je Pucelj to podobo delno odmrznil\, ob tem pa ji dodal še zvok. Gledalcu je s tem ponudil še dodaten element\, ki končni vtis sooblikuje\, včasih pa celo spremeni idejo\, ki smo si jo ustvarili ob fotografiji\, vzeti iz videa. Tako npr. fotografija ponve\, v kateri oseba\, ki je ne vidimo\, meša hrano\, dobi povsem drug smisel\, ko v ozadju slišimo publiko\, ki ploska političnemu funkcionarju\, ki je prišel odpreti slikarsko razstavo. Čeprav bi bilo nepravično soditi kar povprek\, se tovrstni pomembneži na razstavah običajno pojavijo le v času nabiranja volilnih glasov. Povezava tega\, kar slišimo v ozadju\, in tega\, kar vidimo na posnetku\, zato odpira številne možnosti interpretacij in bolj ali manj nekorektnih namigov. Lahko pa ima zvok tudi drugačno nalogo. Pri drugem prizoru z odprtja razstave klasična glasba\, ki jo slišimo iz osrednjega prostora\, sicer ni ključna za razumevanje prizora\, skupaj z negibnostjo obiskovalcev v preddverju pa vanj vnese določen nadrealistični moment. Tega je eden od komentatorjev slike na Instagramu (kjer Pucelj fotografije in videe redno objavlja) upravičeno povezal z vzdušjem\, ki ga v svojih filmih ustvari švedski režiser Roy Andersson. S slednjim si Pucelj deli občutek za absurd\, ki pa ga ne ustvari v režiranih prizorih\, temveč ga najde med pohajkovanjih po mestih ali ob obiskih prireditev. Rezanje traku ob odprtju novega objekta samo po sebi ni nujno smešno\, a na Pucljevem posnetku je ob nerodnosti akterjev to dejanje prikazano kot še en prenapihnjen in absurden obred v službi katerekoli oblasti in ideologije. Tudi zvok\, ki ga ustvarja krampanje dveh delavcev na gradbišču sredi mesta\, poudari absurdnost takšnega prizora v času\, kjer se večino gradbenih del opravi s sofisticiranimi stroji. Nima pa zvok na vseh posnetkih vloge akuzmatičnega glasu\, ki bi videnemu dodal drugačno ali dodatno dimenzijo. \nMed razstavljenimi deli dve prikazujeta vrsti čakajočih pred poslopji; na prvem skupina ljudi z nakupovalnimi vozički dočaka trenutek\, ko se odpro vrata v supermarket\, na drugem posnetku se dolga vrsta čakajočih vije pred vhodom v novomeški kulturni center. Pri prvem je absurdno že to\, da v času preobilja produktov ljudje stojijo pred trgovino še pred njenim odprtjem\, v drugem primeru pa žal ne gre za množico\, ki bi si želela ogledati kulturni dogodek\, temveč gre za posnetek\, ki je nastal v času pandemije\, ko so se ljudje morali vsakodnevno testirati\, če so želeli na delovno mesto. Posnetka vsak iz svojega zornega kota osvetljujeta nove družbene razmere\, v katerih se pod krinko napredka in blaginje generirajo novi družbeni konflikti in problemi. Zame eden najboljših prizorov\, ki odlično prikaže občo zmedo vrednot\, so kopalci v brezhibno modrem bazenu\, ki so ga postavili na opuščeni tovorni ladji\, mimo katere teče onesnažena rjava reka. \nRazstava v Galeriji Kocka je razdeljena v štiri cikle: Odtujenost\, Napetost\, Nostalgičnost in Spokojnost. Naslova prvih dveh verjetno najbolje označita stanje duha v družbi zadnjih nekaj let\, posnetki\, ki so vanju vključeni\, pa premorejo največ jedkega humorja in družbene kritike. Naslov tretjega cikla namiguje na dejstvo\, da se s časovnim odmikom v ljudi naseli nostalgija za preteklimi časi\, tudi za tistimi\, ki jih sami morda niso živeli. Manj kot je perspektive v sedanjosti\, lepša se riše preteklost in nostalgija je njena polepšana cenzurirana podoba. Pucelj to razume\, zato z nemalo cinizma v tretji sklop poleg »spominov« na morje\, koncerte\, praznovanja in športne uspehe umesti tudi depresiven pogled na božično smrečico pred propadlim lokalom v središču Ljubljane in razpadajočo blagajno pred športnim objektom. \nPosnetki v ciklu Spokojnost se od prejšnjih najbolj razlikujejo\, so bolj intimni in avtor v njih pokaže veselje do drobnih detajlov\, ki bi jih večina spregledala. Dokončno nam razgali taktiko\, ki jo pravzaprav uporablja pri večini posnetega materiala: njegov pogled ni usmerjen tja\, kamor zre večina\, in ne v tisto\, kar je vsem na očeh. Avtor nam stvari raje pokaže tako\, da nas opozori na spregledane plati in na prvi pogled nepomembne detajle (zavržene kozarce maratoncev\, čevlje poslovnežev\, zastave v vetru ali oglas na volilnem plakatu). Pucljev fotografski jezik je avtorsko prepoznaven\, vizualno domišljen in nevsiljivo duhovit. \n  \nSpremna beseda: Janez Zalaznik \nUrednica razstave: Sandra Hrovat
URL:https://kcjt.si/dogodek/bostjan-pucelj-imarathon/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Untitled-1-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230119
DTEND;VALUE=DATE:20230204
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T144727Z
LAST-MODIFIED:20250811T144727Z
UID:10000266-1674086400-1675468799@kcjt.si
SUMMARY:DIGITALIZACIJA NAČRTOV: Šolski center Novo mesto
DESCRIPTION:V GALERIJI KOCKA DO 3. FEBRUARJA 2023 / V lanskem in predlanskem šolskem letu je potekalo sodelovanje med Zavodom Novo mesto in Srednjo gradbeno\, lesarsko in vzgojiteljsko šolo iz Šolskega centra Novo mesto. Stari in zastareli načrti športnih objektov v Novem mestu\, ki so v upravljanju Zavoda Novo mesto\, so dobili digitalni zapis ter aktualen izris. \n  \nS strani Zavoda Novo mesto projekt vodi Sandra Hrovat ob tesnem sodelovanju z Dragom Cerovškom in zaposlenimi v tehničnih službah\, s strani Srednje gradbene\, lesarske in vzgojiteljske šole pa so v šolskem letu 2021/22 pod mentorstvom učitelja Mirka Gorenca v projektu sodelovali Jelica Lukić (Centralni stadion Portoval; servisni objekt)\, Matej Novak (Centralni stadion Portoval; tribune\, zunanja igrišča in ureditev)\, Lan Zupančič (Mladinski center Oton\, Športno rekreacijski park Loka) ter Enej Unetič (Športna dvorana Marof). Dijakinja in dijaki\, vključeni v projekt\, so svoj izdelek zagovarjali na maturi v sklopu 4. predmeta. \n  \nDijaki so digitalizacijo načrtov izvajali s programsko opremo\, ki omogoča projektiranje v BIM tehnologiji. Način projektiranja BIM (building information modeling) je v skladu z novim gradbenim zakonom\, ki določa\, da je BIM obvezen za vsa javna naročila po preteku prehodnega obdobja treh let. Pri delu s programom ArchiCAD je srednješolski ekipi z operativnimi nasveti pomaglo podjetje Pilon AEC\, zastopnik in promotor progama ArchiCAD v Sloveniji. \n  \nNa Zavodu Novo mesto smo pri pregledu načrtov objektov v upravljanju ugotovili\, da je obstoječa projektna dokumentacija pomanjkljivo opremljena z aktualnimi aktivnostmi in posegi ter je mestoma celo ni v arhivu. Z leti je bilo izvedenih mnogo sprememb\, ki pa niso bile dokumentirane. Delo mentorja in dijakov je vsled tega dejstva temeljilo pretežno na izmerah na objektih. Pri delu so uporabljali sodobne laserske merilce\, pomagali pa si si tudi z dronom. \n  \nMentor Mirko Gorenc je pohvalil sodelovanje z Zavodom Novo mesto in sodelovanje s tehnično službo. »Vedno so nam vrata odprta! Hvala.« Posebna pozornost pa velja tudi udeleženim dijakom. \n  \nIz predstavitve sodelujočih dijakov v šolskem letu 2021/22: \nEnej Unetič je dijak s statusom perspektivnega športnika v odbojki. Po prvi predstavitvi projekta se je odločil za izris Športne dvorane Marof. Mentor ga je opozoril\, da je to zahteven projekt\, Enej pa je odvrnil: »Pa kaj\, to hočem!«. Projekt Enej izdeluje na osnovi idejne zasnove\, ki so jo skozi celoten pedagoški proces pridobili v Zgodovinskem arhivu RS. Delo je zaradi zastaranosti načrta rezultat pogostih obiskov in izmer na objektu. \nJelica Lukić se je z družino pred tremi leti preselila iz Srbije v Slovenijo. Vpisala se je v 2. letnik programa Gradbeni tehnik. Na prvem šolskem športnem dnevu je vrgla kroglo tako daleč\, da sedaj kot perspektivna športnica vsak dan trenira na stadionu. Zato je želela za maturitetno nalogo izdelati model Servisnega objekta Centralnega stadiona Portoval. Za ta objekt sta imela z mentorjem na voljo projekt iz leta 1984. Od nosilnih sten je ostalo nekaj segmentov\, na objektu pa so se izvedle številne spremembe povsem brez načrtov. Jelica vse dodatne izmere na objektu opravi sama\, pred ali po treningih. V projektu bo upoštevana tudi energetska sanacija strehe in ovoja stavbe. \nMatej Novak ima nalogo\, da izdela 3D model Centralnega stadiona Portoval vključno z vsemi pomožnimi objekti (tribune\, premične tribune\, steze\, stolpi za televizijske prenose\, …) Kljub odsotnosti zaradi prebolevanja Covid-19 mu je že uspelo izrisati večino naloge. \nLan Zupančič izdeluje 3D model Mladinskega centra Oton in Športno rekreacijskega parka Loka in je tudi blizu zaključku izdelave naloge. Tudi na objektu MC Oton se izvaja energetska sanacija strehe in ovoja stavbe ter manjša sprememba vhodnih odprtin\, ki bo upoštevana v končnem izrisu načrtov. \n  \nIz predstavitve sodelujočih dijakov v šolskem letu 2020/21: \nKot prvi sodelujoči v projektu digitalizacije sta uspešno zaključili maturitetno nalogo z digitalnim izrisom in 3D modelom pomožnega objekta in kegljišča ter teniških igrišč Portoval dijakinji Ana Škoda in Gaja Odlazek. \n  \nZavod Novo mesto projekt predstavlja s posebnim ponosom\, saj smo s Srednjo gradbeno\, lesarsko in vzgojiteljsko šolo vzpostavili pomembno sodelovanje tako v smislu pedagoškega procesa kot tudi aktualizacije korpusa načrtov objektov v našem upravljanju. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem vpletenim za izvrstno in plodno sodelovanje\, v prihodnosti pa snujemo še več tovrstnih sinergij. \n  \n  \nSandra Hrovat\, \nZavod Novo mesto
URL:https://kcjt.si/dogodek/digitalizacija-nacrtov-solski-center-novo-mesto/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Image1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221205
DTEND;VALUE=DATE:20230111
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T144404Z
LAST-MODIFIED:20250811T144425Z
UID:10000265-1670198400-1673395199@kcjt.si
SUMMARY:DLUD: Letna razstava
DESCRIPTION:Letna razstava Društva likovnih umetnikov Dolenjske in Bele krajine.\nPo enkratnem novoletnem covidnem molku 2020 se člani Društva\nlikovnih umetnikov Dolenjske\, Bele krajine in Posavja zopet\ntradicionalno od 2014 v KC JT predstavljajo novomeški kulturni javnosti\nz revijalno razstavo svojih letnih likovnih dosežkov. Sodelujejo:\nHamo Čavrk\, Martina Hegediš \, Boštjan Kavčič\, Mateja Kavčič\, Alojz Konec\,\nJože Kumer\, Mojca Lampe Kajtna\, Robert Lozar\, Jože Marinč\, Jožica Medle\,\nNataša Mirtič\, Jasmina Nedanovski\, Janko Orač\, Igor Papež\, Marija Rus\,\nAndreja Schwenner\, Uroš Weinberger.  \nLetošnjo »Novoletno« najprej odlikuje že članski odziv\, ki je letos s sedemnajstimi avtorji rekorden vse od začetka novomeškega obdobja DLUD. Razstavo odlikuje svežina del\, s katerimi člani stremijo k lastnim presežkom\, če je le mogoče\, in čeprav je postavitev nekurirana in nežirirana – torej revijalna. Razstava predstavlja kar velik\, močan in lep presek društvene dejavnosti. Zastopani avtorji so stilsko prepoznavni\, karakteristični\, čeprav brez vsebinskih in oblikovnih okvirov. Vsak avtor s po enim delom malega ali srednjega formata izkazuje svojo ustvarjalno živost in diha v krepko in korpulentno novomeško kulturno telo\, ki mu po svojih najboljših močeh poskušamo prispevati in pomagati rasti. Novomeška kulturna scena ima bogato zgodovino in jo poskušamo nadaljevati tudi v vplivno recentnost. S ponosom vstopamo v skorajšnje 2023\, ki bo za nas\, mesto\, regijo in širše bienalno in močneje likovno utripajoče.\nAlojz Konec \n___________________________________________________________\n05. 12. 2022–10. 01. 2023\nRazstava je odprta vsak delovnik 8-16 h\nter ob dogodkih v organizaciji Zavoda NM v KC JT. \nkocka@novomesto.si  +386(0)7 393 29 39   www.kcjt.si/kocka
URL:https://kcjt.si/dogodek/dlud-letna-razstava/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/317746850_542737664533087_8812638661532472122_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221115
DTEND;VALUE=DATE:20221203
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T144217Z
LAST-MODIFIED:20250811T144441Z
UID:10000264-1668470400-1670025599@kcjt.si
SUMMARY:SKULPTE: Zgodbe vina v kamnu
DESCRIPTION:Društvo Skulpte združuje ljubitelje ustvarjanja v kamnu. Kot vsako leto so tudi letos pripravili pregledno letno razstavo\, ki so jo posvetili pristni dolenjski značilnosti; pridelovanju in čaščenju vina in njegovi simboliki v tem prostoru. \nPogovoru s Stanetom Jakopinom in Jožico Škof lahko prisluhnete na našem podcast kanalu KOOB Sessions TUKAJ. \n  \nSkupinska društvena razstava nam na svojevrsten likovno ustvarjalen način predstavlja kiparski poklon čudežu narave – vinski trti. Postavitev razstavljenih skulptur nas brez dvoma prepriča\, da so se ustvarjalci dela tudi tokrat lotili skrbno in pretehtano ter pri tem dosledno upoštevali oblikovno in sporočilno plat kiparske likovne govorice. \n  \nNa razstavi sodelujejo: \n– člani društva: Skender Bajrović\, Ivo Ferkolj\, Rado Čepič\, Andrej Hudoklin\, Milan Merlin\, Stane Jakopin\, Ciril Povše\, Jožica Škof\, Rudolf Škof\, Lado Vidic in Marjana Vidic \n– akademski kipar Jurij Smole\, gost razstave \n– geologinja Andreja Škedelj Petrič s predstavitvijo naravnega kamna \n  \nKulturni program: \n– likovna ocena: Jožef Matijevič\, umetnostni zgodovinar \n– glasbena točka: Marko Pršina\, fotograf in oblikovalec \n– poezija: Smiljan Trobiš\, pesnik \n  \nProgram bo povezovala Marjana Trščinar Antić. \nOb zaključku bo svoja vina predstavil priznani dolenjski vinar. \n  \nVeč o razstavi na spletni strani društva https://skulpte-kamen.si/. \n  \nRazstavo sta omogočila: \n– Mestna občina Novo mesto \n– Zavod Novo mesto
URL:https://kcjt.si/dogodek/skulpte-zgodbe-vina-v-kamnu/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/20221017_006.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221003
DTEND;VALUE=DATE:20221108
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T144112Z
LAST-MODIFIED:20250811T144512Z
UID:10000263-1664755200-1667865599@kcjt.si
SUMMARY:JURIJ KALAN: Mi
DESCRIPTION:Akademski slikar Jurij Kalan (1961) je prejemnik nagrade grand prix na 2. mednarodnem bienalu likovne vizije Etike(te) za likovno delo z naslovom Za rilcem. Nagradi pripada tudi postavitev razstave v Galeriji Kocka. \nPrisluhnite pogovoru z umetnikom na našem podcastu KOOB Sessions. \nJurij Kalan je profiliran in prepoznaven figuralik in upodablja najrazličnejše medčloveške odnose. Ustvarja métiersko natančno dodelana olja\, po navadi večjih formatov. \nJurij Kalan v svojih slikah in kipcih obsesivno beleži vsakdanje izkušnje iz relativno zaprtega domačega družinskega kroga\, ki ga poleg običajnih družinskih članov in prijateljev sestavljajo tudi hišni ljubljenčki: pes\, prašič\, kuščar in tudi kakšen naključni živalski obiskovalec. V teh podobah se njihova prisotnost izkazuje skozi naklonjenost\, ki jo umetnik dopolnjuje s humornostjo\, neobičajnimi pogledi\, presenetljivimi kompozicijami in s slikarsko bravuroznostjo. Njegove slike zaznamuje optična gostota: slikarska faktura se materializira v poudarjeno telesnost\, ki jo pogosto stopnjuje z domišljenimi\, občutenimi deformacijami. Podoben učinek zasledimo tudi v njegovih kipcih oz. reliefih\, v katerih običajno niza karikirane obraze\, tako v horizontalni kot vertikalni smeri. \nKalanove slike in reliefi nam odkrito kažejo\, kaj je temeljni smisel umetniškega ustvarjanja: prikazati osebno zgodbo in jo z mojstrsko manipulacijo slikarske in kiparske materije posredovati gledalcu. To mu nedvoumno in nedvomno uspeva. \nRobert Lozar
URL:https://kcjt.si/dogodek/jurij-kalan-mi/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Jurij-Kalan_Za-rilcem-olje-na-platnu.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220907
DTEND;VALUE=DATE:20221004
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T144031Z
LAST-MODIFIED:20250811T144031Z
UID:10000262-1662508800-1664841599@kcjt.si
SUMMARY:Igor Konjušak: PIKSELIZACIJA GRAFIČNEGA LISTA
DESCRIPTION:Imamo posebno čast\, da Igor Konjušak\, dr. art.\, svojo samostojno razstavo velikoformatnih črnobelih grafik postavlja prav v Galeriji Kocka. \nDaleč v predalpskem prostoru uveljavljen hrvaški grafik Igor Konjušak (1957)\, dr. art.\, je diplomiral\nin magistriral v Sarajevu v razredu legendarnega grafika prof. Dževada Hoze. Deluje kot\nstrokovni sodelavec na grafičnem oddelku akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Konjušak\nje široko cenjen in dejaven tudi v Sloveniji in mu posebno referira grafika našega Bogdana\nBorčiča. \nPrisluhnite pogovoru z umetnikom na našem podcastu KOOB Sessions. \n»Pikselizacija grafičnega lista«\nNjegove grafike niso samo poigravanje z obliko\, elementi\, ki tvorijo nove variacije osnovnega vzorca. So povabilo v svet Kazimirja Maljeviča\, krogov in kvadratov\, geometrijskih likov na dvodimenzionalnih površinah. Konjušak sodi med grafike\, ki težišče svojega ustvarjalnega dela postavljajo tako na delo na plošči kot na sam proces tiskanja\, v katerem odkrivajo raznolike možnosti\, ki jih ponuja ta specifična faza grafičnega dela.\nOd sarajevskih profesorjev se je naučil\, da sta predanost delu in grafično znanje na prvem mestu. Potem sledi način umetniškega razmišljanja. Želi se izraziti skozi geometrijsko abstrakcijo\, elemente znotraj samih geometrijskih elementov. Zanima ga tudi povezovanje klasičnih medijev\, novih medijev\, zelo ga je pritegnila pikselizacija in predvsem digitalni del. Poskušal je povezati dosedanje grafike in postaviti temelje za bodoče grafične elemente. \nDr. Konjušak je pripadnik modernega gibanja v najboljšem pomenu besede in ustvarjalec\, ki je pritegnil pozornost likovnih kritikov. Predan je grafiki in grafični umetnosti tiska\, rokuje z grafičnimi instrumenti in opremo\, s katero spretno in v popolnem sozvočju nastajajo njegovi črno-beli grafični spomini. Uporaba starih in starodavnih tehnik\, ki danes predstavljajo pravo redkost v izrazu umetnikov v grafični umetnosti. Našel je oporo in odprl nov koncept dela v raziskovanju proporcev in zasukov geometrijske strukture\, ostrih in dimenzionalno preračunanih odnosov in oblik\, črno-belih\, ustvarjenih s prefinjenimi instrumenti\, ki so artefakti čarobnih\, finih\, gracioznih manir. Instrumenti\, ki so jih uporabljali umetniki in graverji renesanse\, baroka in klasicizma. Z izraznimi načini\, linijami in njihovo mehkobo\, gravurami in jasnostjo suhe igle dr. Konjušak konceptualno sledi istemu toku in poudari vsebino vsakega svojega grafičnega lista\, skozi odprtost in zaprtost slikovnega okvirja\, rotacije … Skozi reliefnost in slojevitost grafičnega lista\, mehkobo globine črnine\, višino in nizkostjo potenciranja svetlobe in sence ustvarja ta dialog in prežemanje. Predstavljeni grafični listi nosijo nove izzive\, so listi brez signature\, brez serije\, vneseni so novi postulati in vrednote\, so edinstveni. Grafični opus\, ki je pred nami\, se zdi kot dolgoletni zapis delovnega dnevnika grafika našega časa\, posvečen velikim mojstrom grafike in likovnega rokopisa\, posvečen albumom spominov in novih sporočil kalejdoskopskim podobam preteklosti.\n(Povzeto po besedilu Mirele Sekulić in prof. mag. Marine Finci\, dekanje Akademije v Sarajevu\, Revija OSLOBOĐENJE\, 2019) \n  \n***\nIgor Konjušak se je rodil v Zagrebu leta 1957. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost (grafični oddelek) v Sarajevu\, leta 2012 pa tudi magistriral v Sarajevu pri profesorjih Mersadu Berberju in Dževadu Hozu. Leta 2016 je doktoriral v Zagrebu. Delal je pri Croatia filmu kot asistent animacije\, v Kristalu iz Samobora pa kot oblikovalec kristalnih izdelkov. Sodeloval je pri produkciji dveh celovečernih animiranih filmov “Čudežni gozd” in “Čarovnikov klobuk” za Croatia Film. Je profesor na Grafičnem oddelku Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Doslej je realiziral preko dvajset samostojnih razstav\, okoli tristo skupinskih razstav ter dvajset grafičnih map. Bil je udeleženec približno sedemdesetih delavnic doma in v tujini. Imel je vrsto predavanj v NSK Zagreb\, Kabinetu grafike Zagreb\, pa tudi na Bogenšpergu v Sloveniji. Redno je prisoten na bienalu Splitgraphic\, hrvaških grafičnih trienalih in hrvaškem trienalu akvarela. Razstavljal je na Poljskem\, v Nemčiji\, Švici\, Sloveniji\, Bosni in Hercegovini. Bil je član različnih strokovnih združenj (Društvo filmskih delavcev Hrvaške HDFD\, LIKUM\, HZSU)\, danes pa je član HDLU Zagreb. Živi in dela v Zagrebu.
URL:https://kcjt.si/dogodek/igor-konjusak-pikselizacija-graficnega-lista/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/Igor-Konjusak_Smajlic.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220708
DTEND;VALUE=DATE:20220906
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T143939Z
LAST-MODIFIED:20250811T144542Z
UID:10000261-1657238400-1662422399@kcjt.si
SUMMARY:Zoran Lesjak: ORNITHOGALUM
DESCRIPTION:Zoran Lesjak je nomad. Med eno in drugo sliko prehodi in zamenja nešteto svetov in izrazov. \nKaj je Ornithogalum? \nBetlehemska zvezda ali slovensko botanično ime »kobulasto ptičje mleko« se uporablja za stvarjenje čudežnih kapljic. Prinašajo nam tolažbo v najtežjih trenutkih. Celijo naše čustvene in telesne rane\, ljubezensko bolečino\, doživetja izgube. Z njihovo pomočjo lažje sprejmemo\, da je vse in da smo vsi v odhajanju in da ne moremo ničesar in nikogar zadržati pri sebi. Betlehemska zvezda nam pomaga\, da se znova prebudimo v življenje. Po travmatičnih dogodkih nas osvobaja za nove odnose\, za novo življenje. \nPtičje mleko kot ultimativna tolažba v najtežjih trenutkih. V slikah Zorana Lesjaka bi lahko opazovali mikro svet rastlin\, kot cvetlični prah na površinah cvetov. \nNavidez monokromna dela so barvno teksturirane površine\, kjer slikar poleg klasičnega slikanja s čopičem uporablja tehnike pršenja barve in tako ustvarja barvna polja\, ki se zde po eni strani podobna impresionističnim pristopom\, po drugi strani pa celo načinom slikanja t. i. abstraktnih ekpresionistov\, kot so Jackson Pollock ali Mark Tobey. \nVendar ne gre za impresionistično analizo barvno-svetlobnih fenomenov in ne za poudarjeno izražanje skozi gib\, gesto\, kot je to značilno za abstraktni ekspresionizem\, pač pa za ustvarjanje barvno zanimive površine kot take. Zoran Lesjak je nomad. Med eno in drugo sliko prehodi in zamenja nešteto svetov in izrazov. Na ogled so tudi slike\, kjer je avtorjev namen povsem drugačen\, ekspresiven tako v barvnih kontrastih kot v poudarjeni sledi čopiča oz. vpraskane risbe. Če so slike prvega cikla pomirjujoče in estetizirane\, so te druge »bolj divje« in v risbi namigujejo na človeško telo. \nAli je slikarstvo Zorana Lesjaka ptičje mleko\, s katerim išče tolažbo sam\, ali je to tolažba\, ki jo daje nam? Vsekakor je osvobojeno prijemov žanra in utesnjenosti predalčkanja. Opominja nas\, da ne moremo nikogar in ničesar zadržati pri sebi. Razpršimo se v kapljice. Osvobojeni za nova potovanja\, nove odnose\, novo življenje.
URL:https://kcjt.si/dogodek/zoran-lesjak-ornithogalum/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/292142392_2082789405256554_8097563380011081652_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220701
DTEND;VALUE=DATE:20220705
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T143620Z
LAST-MODIFIED:20250811T143718Z
UID:10000260-1656633600-1656979199@kcjt.si
SUMMARY:Dragan Gačnik: AB OVO
DESCRIPTION:Dragan Gačnik je eden najbolj doslednih minimalistov\, konstruktivistov in geometristov med zeniškimi umetniki. V novi seriji slikovnih predmetov Ab ovo nadaljuje tradicijo analitične umetniške prakse (Lj. Prčinlić) znotraj geometrijske abstrakcije. \nGačnik nadaljuje svojo prejšnje raziskovanje na to temo\, temo žičnih prostorskih risb. Z drugimi besedami\, deluje in povezuje fine žične strukture – kot linearno razredčeno maso – na belem ozadju med dvema stekloma. Na ta način analizira in spreminja brezčasne oblike kvadrata\, njegova matematična razmerja. Gačnik doseže pristen pomenski naboj\, kjer čutimo kontemplativno\, meditativno kakovost geometrijske abstrakcije\, celo minimalistične težnje. \nSence\,ki jih mečejo linearne žične strukture na belem stenskem ozadju\, tvorijo novo virtualno\, iluzionistično izmuzljivo risbo\, pasliko risbe\, in v tisti krhki in nežni nestalni lepoti in čistosti koncepta približuje nekaterim zgodnjim delom Gorana Petercola in Marijana Molnara. \nIva Körbler\, umetnosni kritik\, Zagreb\, 2021 \n  \n** \nLikovne meditacije \nZa poznavalce likovne umetnosti v Zenici\, mestu\, iz katerega prihaja Dragan Gačnik\, je že dolgo znano\, da je temeljna značilnost njegovega likovnega kroga izražen občutek za problematiko konstruktivne biti slike. Nenavadno dejstvo je\, da se je prav v takšni sredini\, kjer že desetletja prevladuje težka industrija\, kot mitska bit med bruhanjem ognja\, ki izžareva visokoenergetsko stanje materije\, začela ideja izgradnje in negovanja te tihe\, visoko estetizirane duhovne kulture\, ki v svojih raznovrstnih delovnih postopkih z materijo uveljavlja nizkoenergetska stanja in skrajni minimalizem pri strukturalizaciji likovnega \nizražanja. Predstavnikom te ekološko osveščene konstruktivne analitične linije v zeniški likovni kulturi (Lj. Perčinlić\, A. Kajinić) se je s svojim zelo koncentriranim delovnim postopkom\, strukturiranim na geometrični poti\, priključil tudi Dragan Gačnik. Odraščajoč intelektualno kot tudi eksistencialno v takšni klimi je imel Gačnik v obdobju svojega življenja srečo\, da osvoji izkušnje slovenskega teoretičnega in likovnega pedagoga Milana Butine\, ki je v svojih umetniških izkušnjah gojil idejo ohranjanja temeljnih ontoloških vprašanj o naravi likovne umetnosti\, predvsem o njenem jeziku. Gre za potrebo objektivnega načina organizacije plastičnega oblikovanja temeljnih načel planskega plastičnega mišljenja. Gačnik se je pri artikulaciji svojih plastičnih idej opredelil za drugačno\, nepikturalno materializacijo. \nNjegova dela\, narejena iz tenkih žičnih vlaken\, ki s pletenjem linearne kvadratne mreže gradijo geometrijske slike in strukture čistih\, primarnih sistemov\, določajo to umetnost kot problematiko prostorne risbe. Te so sestavljene med steklene plohe in okvirje in s svojo naglašeno objektivnostjo te strukture pod svetlobo razlivajo na stene v vidu senc. Optično prevzemajo vlogo nosilca znaka in poudarjajo topološki koncept slik. Edinstvena celota \nGačnikovih slik in del se dojema kot glasba\, kot ritmično zaporedje motivov s poudarjenimi dominantami minimiziranih strukturalnih sklopov in spletov. Vtkana je harmonija od spletov žičnih niti\, akorda\, in odzvanja z meditativnim ritmom semantičnega zgoščevanja strukture svetlobe in tišine. Zaradi tega smo pred časom ta učinek Gačnikovih del imenovali »zvoki tišine«. V kulturnem okolju globalnega sveta\, ki mu z urbano ikonosfero prevladuje hrupna\, kičasta podoba s propagandnimi sporočili potrošniške družbe\, spektakel prazne estetike tišine predstavlja utopično obrt k nepredmetnemu\, neintencionalnemu svetu duhovnosti in sprostitve. Gačnikove slike so utemeljene na geometrijskih oblikah\, po svoji naravi so neoznačena dela\, dela ki govorijo zase in ne dela\, ki prenašajo slike\, vtise in sporočila iz zunanjega danega sveta\, kot so neke vrste meditacija\, ki s pomočjo likovnih elementov\, zloženih v primarne strukture\, pomagajo oživiti imaginacije\, ki so vseprisotna elektronska slika\, posredovana medijem množične komunikacije in so izbrisana iz naše antropološke izkušnje. Tako umetniško delo ostaja privilegirani nosilec estetske funkcije in v naši civilizacijski izkušnji predstavlja mesto spoznanja o konstituciji Subjekta\, torej spoznanja o antropološkem procesu\, v katerem ima odločujočo vlogo slika. Mi\, opazovalci\, tako postanemo akterji v tem procesu in s pomočjo Gačnikovih del prostorsko artikuliramo v galerijsko predstavitev del\, sprejmemo meditativni proces spoznavanja. Stene galerije postanejo zasloni\, na katere skozi vizualno meditacijo prečiščene zavesti oblikujemo naše naj bolj skrite misli in želje. \nAleksandar Adamović\, umetnosni kritik \n  \n** \nDragan Gačnik je slikar\, oblikovalec in scenograf. Je član Društva likovnih umetnikov Bosne in Hercegovine. \n  \nStalne umetniške postavitve njegovih del: \nMestna galerija Zenica\, Muzej mesta Zenica\, Rektorat Univerze v Sarajevu \n  \nUmetniška nagrada\, Aprilski salon Zenica 2009\, likovni kritik prof. dr. Antun Karaman\, Hrvaška \n  \nSamostojne razstave \n2001\, Ljubljana\, galerija Svetovni slovenski kongres\, likovni kritik prof. dr. Mirko Juteršek \n2002\, Sarajevo\, Galerija Mak\, likovni kritik Aleksandar Adamović \n2002\, Tuzla\, galerija Bosanskega kulturnega centra\, likovni kritik Aleksandar Adamović \n2003\, Travnik\, Galerija Alter alt\, kritik Selvedin Avdić \n2005\, Zenica\, Mestna galerija\, likovna kritičarka Ivana Jevđević \n2005\, Visoko\, mestna galerija LIKUM\, likovna kritičarka Ivana Jevđević \n2006\, Novo mesto\, galerija Kulturnega centra Janeza Trdine; tekst o razstavi: Bojan Božič \n2009\, Sarajevo\, galerija Novi hram\, likovni kritik prof. dr. Besim Spahić \n  \nSkupinske razstave \nSlovenija\, Hrvaška\, Srbija\, Nizozemska\, Italija\, Mađarska\, Španija\, Kuba … \n  \nLikovne kolonije \nPostojna 1993\, Most na Soči 1995\, Kančevci pri Murski Soboti\, Monošter na Mađarskem \n2018\, Apače pri Mariboru 2019\, Maribor 2000\, Tuzla\, Kupres\, Vitez … \n  \nPregled Gačnikovih del \nAleksandar Adamović\, prof. dr. Milan Butina\, prof. dr. Mirko Juteršek\, prof. Anka Krašna\, \nKatarina Mohar\, prof. dr. Sadudin Musabegović\, prof. dr. Asja Mandić\, prof. dr. Antun \nKaraman\, Iva Körbler\, Željko Marciuš\, prof. dr. Aida Hodžić Abadžic\, prof. dr. Dubravka \nPozderac Lejlić\, Sanela Nuhanovića\, Maja Bobar\, Andrea Mekić\, prof. dr. Željko Škuljević\, \nIvana Jevđević …
URL:https://kcjt.si/dogodek/dragan-gacnik-ab-ovo/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/IMG_20220701_130826.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220523
DTEND;VALUE=DATE:20220618
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T143533Z
LAST-MODIFIED:20250811T143533Z
UID:10000259-1653264000-1655510399@kcjt.si
SUMMARY:Jožica Medle: NARAVA V ČLOVEKU
DESCRIPTION:Jožica Medle umetnost združuje še s sodobnim tehnološkim svetom\, kar odpira v umetnosti nove perspektive in meje. A ta\, na prvi pogled nenavadna povezanost\, je prav za prav enostavna in bolj smiselna kot se zdi na prvi pogled… \nRazstava doktorice likovne umetnosti Jožice Medle povezuje ustvarjanje v likovnem polju z literarnim opusom Janeza Trdine ter zgodovino Dolenjske\, ki smo jo lahko nedavno občudovali na arheološki razstavi Gorjanci med Rimom in Bizancem v Dolenjskem muzeju. Umetnost pa poleg tega združuje še s sodobnim tehnološkim svetom\, kar odpira v umetnosti nove perspektive in meje. A ta\, na prvi pogled nenavadna povezanost\, je prav za prav enostavna in bolj smiselna kot se zdi na prvi pogled…\nRazstava je na ogled v Novem mestu\, v kulturni prestolnici Dolenjske in v zavetju Kulturnega Centra Janeza Trdine\, zato ne preseneča\, da lahko prav njegovo literarno ustvarjanje razumemo kot osrednjo povezovalno nit med motiviko razstavljenih likovnih del in zgodovinsko-naravno danostjo prostora. In tokratna razstava Jožice Medle je prav tako temeljno povezana z okoljem\, v katerem je avtorica odraščala in kjer že vsa leta ustvarja\, kot so Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih povezane z zgodbami tu živečega prebivalstva.\nJanez Trdina: Zlatoper\nNa Gorjancih je spodaj v skriti dolini stala mogočna bukev\,\nv sredini silen hrast\,\nzgoraj pa visoka in tanka breza.\nNajvečje čudo v tej dolini je bila ptica Zlatoper.\nKdor bi z njenim peresom napisal tri prošnje\, bi se mu te izpolnile.\nNavedene vrstice Janeza Trdine nam izkazujejo ljudsko hrepenenje po sožitju z naravo\, ki je vedno nudila človeku življenjske dobrine nujne za obstoj. Hkrati nam vrstice simbolno odstirajo naravno večplastnost – spodaj\, v sredini in zgoraj –\, kot naravni organum. Podobno pa\, – z nizanjem in kompozicijskim zlaganjem –\, avtorica razstave prikazuje in ustvarja svoj lastni likovni organum\, v katerem se prvi glas stvarnice narave – vox principalis – in drugi glas človeka – vox organalis – združujeta v ekspresivno melodijo na likovni podlagi.\nNjena motivika se\, podobno kot pri Janezu Trdini\, veže na vsakdanje življenje ljudi in naravo Dolenjske. Dela izražajo plasti zgodovine in ljudskega izročila prepletene s plastmi matere Stvarnice. Jožica Medle je razvila prav svojstven način barvnega plastenja. Tehniko v svojih delih uporablja kot primarno\, usklajena pa je z vsebinsko konceptualizacijo del in opredmetenjem avtoričinih notranjih občutij. V njih zaznamo nizanje različnih tekstur\, prevladujejo temni zemeljski toni\, topli poudarki ter chiaroscuro sivine. Podajanje vsebine je s tem smotrno zaokroženo z izbrano likovno govorico. Tako se odsev materialne zemeljske stvarnosti v njenih delih manifestira skozi barvno paleto naravnih tonov in oblik.\nJanez Trdina: Jutrovica\nKranjska dežala je slovela nekdaj za bogato kakor malo katera druga. Rodila je od konca do kraja obilo najlepšega žita in najžlahtnejšega vina. Ljudje so jedli pečenko in potico. Gorjanci so se nagnili na stran\, njihove puste strmine so se izpremenile v prisojne in položne rebri\, ustvarjene kakor nalašč za uspešno rast božje kapljice. Pod Gorjanci pa se je širila prerodovitna ravan\, vsa prepletena z žitnim poljem\, cvetnimi lokami\, košatimi vrti\, prijaznimi holmci in zeleno dobravo. … Sem ter tja kaže zdaj mestoma … odrte robove in strme klance. Vendar pa je ostalo še dovolj čudovito dražestnih črt in oblik\, da se domisli človek brez truda prvotnega obraza najsrečnejše zemeljske krajine.\nTemeljne prvine likovnih del avtorice začrtujejo in opredeljujejo nemimetične in nepredmetne slikovne formulacije fragmentov prostora in časa. Nepredmetna organskost se recipročno veže na povedno eksistencialno foto-figuraliko\, posebej v njenih grafičnih delih. Akumulacija likovnih prvin točk in črt je v naravi nujna in vseprisotna\, na likovnih delih avtorice pa jim nasprotujejo monokromatske oblike belih senc\, črnih teles in telesnih praznin. Avtorica nas s svojimi deli povede tudi v sodobni realizem\, saj je njeno ustvarjanje povezano z reprezentativnimi likovnimi tendencami ustvarjanja v 21. stoletju.\nJanez Trdina: Gospodična\nGospa koren poje ter se odpravi na Gorjance. Ko pride do prvega studenca\, zajame vodo\, le-ta pa počrni. Gospa izlije strupeno vodo ter gre dalje do drugega studenca. Pri tem voda zakrvavi\, zato koraka naprej. Pri tretjem pa se voda zasveti\, zato začne gospa vodo piti\, ter se z vsakim požirkom počuti mlajša in zdrava. Umije se s to vodo\, ki jo pomladi in ji vlije moč.\nTako se torej Jožica Medle v svojih delih že vrsto let posveča izvornemu počelu biološkega stvarstva. Z lastno likovno sintakso ekspresivno ustvarja zgodbo o zemlji že od preloma tisočletja. V njenih delih se odraža vizualno prisluškovanje pripovedi iz narave. Na njenih monumentalnejših kompozicijah\, kot tudi na manjših formatih\, pa se pojavlja abstrahirana podoba sveta z močnimi poudarki sodobne resničnosti.\nNovomeška pomlad pa nas razvaja s svojo resnično večerno toplino\, in nas vabi\, da zajamemo tudi sami iz gosposkega vodnjaka ustvarjalne materije in se prepustimo domišljiji preteklih in sedanjih kultur.\nUvodne besede doc. dr. Ines Vodopivec\nOdlomke besedil pripravila Barbka Kukman
URL:https://kcjt.si/dogodek/jozica-medle-narava-v-cloveku/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/285002313_2057441144458047_861356217288407574_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220425
DTEND;VALUE=DATE:20220524
DTSTAMP:20260717T033842
CREATED:20250811T143416Z
LAST-MODIFIED:20250811T143416Z
UID:10000258-1650844800-1653350399@kcjt.si
SUMMARY:Jože Kumer: NI MI VSEENO
DESCRIPTION:“Ne morem razumeti\, da se po letih izkušnje 2. svetovne vojne ta dogaja v Evropi.” \nJože Kumer: “To je nekaj nedopustnega in nesmiselnega. Kot da tisti\, ki so začeli to nepotrebno agresijo\, nimajo zgodovinskega spomina. Ni sprejemljivo! In sprašujem se\, zakaj? Kako je to mogoče? So morda prespali ure zgodovine? \nV času\, ko astronavti iz vesolja gledajo Zemljo\, ki se vidi manjša in bolj krhka\, kot se zdi! Ta lepi planet\, ki ga daleč v vesolju ni podobnega\, bi radi uničili\, kdo ve\, iz kakšnih razlogov. \nNaša Zemlja je enkratna\, neponovljiva. Truditi se moramo\, da taka tudi ostane. Vsakdo po svojih močeh. \nNe morem si predstavljati vojne\, ki so jo naši starši\, ne tako dolgo\, že občutili in trpeli. Prizadevati si moramo\, da bo prihodnjim rodovom prizaneseno to nedopustno trpljenje in uničevanje. Moj prispevek k miru je izbor slik za to razstavo. \nZa to priložnopst sem izbral nekaj del\, s katerimi opozarjam na čisto vodo\, na mir in medsebojne odnose.”
URL:https://kcjt.si/dogodek/joze-kumer-ni-mi-vseeno/
LOCATION:Galerija KOCKA
CATEGORIES:Galerija Kocka
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kcjt.si/wp-content/uploads/2025/08/279574263_2034915600043935_4317172623587012300_n.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR